(1)

Svet je 12. maja 2016 v skladu s členom 29 Zakonika o schengenskih mejah na predlog Komisije sprejel izvedbeni sklep o priporočilu za začasni nadzor na notranjih mejah v izrednih okoliščinah, ki ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja.

(2)

Svet je priporočil, da pet schengenskih držav (Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška) ohrani sorazmeren začasen mejni nadzor na omejenem številu odsekov njihovih notranjih meja najprej za šest mesecev, da bi se lahko odzvali na resno grožnjo javnemu redu in notranji varnosti v teh državah, ki je posledica pomanjkljivosti pri nadzoru zunanjih meja v Grčiji in poznejših sekundarnih gibanj migrantov brez urejenega statusa, ki prek Grčije vstopajo v druge schengenske države. Svet je to obdobje na predlog Komisije dvakrat podaljšal, vsakič za tri mesece, in sicer 11. novembra 2016 in 7. februarja 2017.

(3)

V skladu s členoma 25 in 29 Zakonika o schengenskih mejah se lahko prvotno obdobje, ki ga je priporočil Svet, dodatno podaljša, če izredne okoliščine še vedno obstajajo.

(4)

Priporočili z dne 11. novembra 2016 in 7. februarja 2017 določata, da morajo zadevne schengenske države mesečno poročati Komisiji o rezultatih opravljenega nadzora in, kadar je to ustrezno, o oceni nadaljnje potrebe po takem nadzoru. Komisija je taka poročila prejela od vseh zadevnih schengenskih držav. Informacije v teh poročilih kažejo, da je nadzor ostal v okviru pogojev, določenih v priporočilu. Potrjujejo tudi, da se razmere v teh državah stabilizirajo, kar zadeva število oseb, ki jim je bil zavrnjen vstop, in prošenj za azil, prejetih med kontrolami.

(5)

Kljub temu napredku pa pogoji, ki so v časovnem načrtu „Vrnitev k schengenski ureditvi“ opredeljeni za odpravo nadzora na notranjih mejah in ponovno normalizacijo delovanja schengenskega območja, še vedno niso v celoti izpolnjeni. Poleg tega je kljub temu, da Grčija stalno dosega napredek in je v letu 2016 znatno izboljšala upravljanje zunanje meje, prav tako pa je uresničila priporočila, ki jih je dobila po nenapovedanem ocenjevalnem obisku v letu 2015, v Grčiji in na zahodnobalkanski poti še vedno prisotno veliko število migrantov brez urejenega statusa. Zato je tveganje za sekundarna gibanja teh migrantov znotraj schengenskega območja še vedno prisotno.

(6)

Komisija je v svojem sporočilu „Vrnitev k schengenski ureditvi – časovni načrt“ opredelila različne politike, ki jih je treba uvesti za vrnitev k popolnoma delujočemu schengenskemu območju. Priprave na začetek delovanja Evropske agencije za mejno in obalno stražo potekajo. Vendar so potrebni še nadaljnji prispevki držav članic, da se za Agencijo zberejo potrebna sredstva in se ji omogoči celovito opravljanje naloge varovanja zunanjih meja Unije. Priporočila po prvih ocenah ranljivosti še niso bila izdana. Trenutno potekajo pogajanja za sporazum o statusu s Srbijo.

(7)

Po več kot enem letu izvajanje Izjave EU-Turčija z dne 18. marca 2016 še vedno daje vidne rezultate, kot je bilo potrjeno v petem poročilu o napredku (2). Kljub temu trenutno število prihodov še vedno presega število vrnitev iz Grčije v Turčijo, kar še dodatno bremeni grške otoke. Pri drugih elementih izjave je treba še naprej dosegati napredek. Izvajanje izjave je treba zato nenehno spremljati. To velja tudi za razmere na zahodnobalkanski poti in izvajanje izjave, ki je bila sprejeta na srečanju voditeljev držav na zahodnobalkanski poti.

(8)

Zato izredne okoliščine, ki pomenijo resno grožnjo javnemu redu in notranji varnosti ter ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja, še vedno obstajajo.

(9)

Zaradi navedenih dejstev se zdi upravičeno, da se schengenskim državam, ki trenutno izvajajo začasni nadzor na notranjih mejah, in sicer Avstriji, Nemčiji, Danski, Švedski in pridruženi državi Norveški, kot skrajni ukrep v skladu s členom 29 Zakonika o schengenskih mejah dovoli nadaljnje in zadnje podaljšanje takega nadzora.

(10)

Svet je seznanjen s priporočilom Komisije o sorazmernih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju na schengenskem območju, ki bi prispevalo tudi k postopnemu prenehanju izvajanja začasnega nadzora na notranjih mejah ter cilju odprave nadzora na vseh notranjih mejah in čimprejšnji ponovni normalizaciji delovanja schengenskega območja, saj bi se za ustrezno odzivanje na resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti prednostno uporabljale policijske kontrole. Svet je seznanjen s tem, da Komisija vsem schengenskim državam priporoča, naj čim prej in najpozneje v šestih mesecih izvedejo priporočene ukrepe.

(11)

Na podlagi ocene preostalega časa, ki je potreben za izvedbo še nedokončanih ukrepov za ustrezno varovanje zunanjih meja EU in zagotavljanje ustrezne varnosti znotraj schengenskega območja, to podaljšanje ne bi smelo biti daljše od šestih mesecev od datuma sprejetja tega izvedbenega sklepa.

(12)

Države članice, ki se odločijo, da bodo še naprej izvajale nadzor na notranjih mejah na podlagi tega izvedbenega sklepa, bi morale o tem uradno obvestiti druge države članice, Evropski parlament in Komisijo.

(13)

Preden se odločijo za tak nadzor meje, bi morale zadevne države članice preučiti, ali bi lahko za učinkovito odpravo ugotovljene grožnje uporabile druge ukrepe kot je nadzor meje, ki manj ovirajo prosto gibanje oseb in blaga. V priporočilu o sorazmernih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju na schengenskem območju Komisija poziva schengenske države, naj učinkoviteje izvajajo svoja policijska pooblastila na vsem svojem ozemlju, tudi na mejnem območju in na glavnih poteh, ter prednostno uporabljajo policijske kontrole. Do začetka izvajanja priporočila Komisije bi morale zadevne schengenske države z uradnim obvestilom sporočiti, do kakšnega rezultata so prišle pri preučevanju najustreznejših orodij ter iz kakšnih razlogov so se odločile za uporabo mejnega nadzora kot skrajnega ukrepa.

(14)

Nadzor na podlagi tega izvedbenega sklepa bi bilo treba še naprej izvajati le, kolikor je to potrebno, intenzivnost nadzora pa omejiti na nujno potreben minimum in prilagoditi okoliščinam. V skladu s tem se lahko predvideva, da bi moralo vsako nadaljnje zmanjšanje pritoka privesti do opustitve nadzora na zadevnih mejnih odsekih. Izvajati bi bilo treba le ciljno usmerjen nadzor, ki temelji na nenehnem posodabljanju analize tveganja in obveščevalnih podatkov, da bi se optimizirale koristi nadzora in omejili njegovi negativni učinki na prosti pretok. Schengenskim državam, ki jih prizadene ta nadzor na ustreznih mejnih odsekih, bi moralo biti omogočeno, da redno izražajo svoja mnenja o nujnosti nadzora; schengenska država, ki se je odločila za ponovno uvedbo takega nadzora, bi morala ta mnenja upoštevati pri obravnavanju in preverjanju nujnosti takega nadzora s ciljem, da se nadzor postopoma zmanjšuje.

(15)

Ob koncu vsakega meseca izvajanja tega izvedbenega sklepa bi bilo treba Komisiji in Svetu pravočasno poslati popolno poročilo o rezultatih opravljenih kontrol, skupaj z oceno nadaljnje potrebe po takih kontrolah, kadar je to ustrezno. To poročilo bi moralo vključevati skupno število kontroliranih oseb, skupno število zavrnitev vstopa po kontrolah, skupno število odločb o vrnitvi, izdanih po kontrolah, in skupno število prošenj za azil, prejetih na notranjih mejah, kjer se kontrole izvajajo.

(16)

Svet je seznanjen z napovedjo Komisije, da bo pozorno spremljala izvajanje tega izvedbenega sklepa –