PRILOGA

1.   CILJI

Samourejanje (samoreguliranje) pomeni, da poslovni ali industrijski sektorji na lastno pobudo oblikujejo pravila ravnanja ali omejitve delovanja in so odgovorni za njihovo izvrševanje. Popolno samourejanje je neobičajno in na ravni Unije na splošno vključuje Komisijo, ki sproži in spodbuja pripravo ukrepov za samourejanje. V okviru boljšega pravnega urejanja (1) Komisija dobro zasnovane neregulativne pristope obravnava kot alternativne rešitve politike.

Direktiva 2009/125/ES (v nadaljnjem besedilu: Direktiva) v svojem okviru predvideva prostovoljne sporazume ali druge ukrepe za samourejanje kot alternativo izvedbenim uredbam in jim, kadar je verjetno, da bi cilje politike s takimi ukrepi lahko dosegli hitreje ali ceneje kot z obveznimi ukrepi, daje prednost (2). Direktiva sicer določa okvirna merila za ocenjevanje ukrepov za samourejanje (3), vendar so člani Posvetovalnega foruma za okoljsko primerno zasnovo, ustanovljenega s členom 18 Direktive, na osnovi izkušenj s tremi prostovoljnimi sporazumi, ki jih je doslej priznala Komisija (4), poudarili potrebo po smernicah v zvezi s temi merili, zlasti glede spremljanja in poročanja.

Namen teh smernic je olajšati pripravo in izvajanje ukrepov za samourejanje na podlagi Direktive. Zasnovane so tako, da pomagajo industriji in olajšajo dosledno izvajanje ukrepov za samourejanje. Upoštevajo načela za boljše samourejanje in sourejanje (5).

Upoštevanje teh smernic bo pripomoglo k temu, da bo Komisija obravnavala ukrep za samourejanje v zvezi z okoljsko primerno zasnovo kot ustrezno alternativo izvedbenemu ukrepu. Komisija bi morala za obstoječe ukrepe za samourejanje v zvezi z okoljsko primerno zasnovo prejeti predlog za revizijo ukrepa v skladu s temi smernicami najkasneje leta 2018.

2.   PRIZNAVANJE UKREPOV ZA SAMOUREJANJE V ZVEZI Z OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO

Komisija bo dala prednost ukrepom za samourejanje v zvezi z okoljsko primerno zasnovo glede skupin izdelkov, ki so vključene v delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo iz člena 16 Direktive. Industrija bi morala Komisiji predložiti kakršne koli predloge za ukrep za samourejanje za takšne skupine izdelkov pred ali med tehnično, okoljsko in gospodarsko analizo (tj. pripravljalno študijo) za zadevno skupino izdelkov.

Od industrije se lahko zahteva sprememba predloga, da bi se upoštevale morebitne pripombe Komisije in Posvetovalnega foruma za okoljsko primerno zasnovo.

Če se Komisija odloči priznati ukrep za samourejanje, ne sprejme izvedbene uredbe za okoljsko primerno zasnovo. Če pa spremljanje ukrepa za samourejanje ali povratne informacije zainteresiranih strani pokažejo na pomanjkljivosti pri izvajanju ukrepa za samourejanje, Komisija ponovno oceni stanje.

Priznanje ukrepa za samourejanje Komisiji ne preprečuje sprejemanja zakonodaje na podlagi drugih instrumentov politike (npr. Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6), Uredbe 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7)) za zadevno skupino proizvodov.

3.   SMERNICE ZA UKREPE ZA SAMOUREJANJE V ZVEZI Z OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO

Vsak ukrep za samourejanje v zvezi z okoljsko primerno zasnovo, ki ga sprejme industrija, bi moral vsebovati pravila, ki urejajo njegovo delovanje. Za zagotovitev homogenosti ukrepov za samourejanje, priznanih v skladu z Direktivo, in da bi se olajšala njihova priprava in izvajanje, bi morali ukrepi za samourejanje upoštevati spodaj navedene smernice. Ukrep za samourejanje lahko določi dodatna pravila poleg tistih, navedenih v smernicah, in razširi pravila, ki jih smernice vsebujejo.

3.1   Odprtost sodelovanja

Družbe, ki jih zanima priprava ukrepa za samourejanje, bi morale svoj namen javno objaviti, še preden se začne postopek priprave ukrepa. Zagotoviti bi morale kontaktno točko in s tem dati drugim družbam priložnost za sodelovanje.

Ukrep za samourejanje bi moral vsebovati seznam družb podpisnic ukrepa. Družbe, ki delujejo na istem proizvodnem trgu, bi morale imeti možnost, da se kadar koli pridružijo ukrepu za samourejanje, če sodelujejo pri operativnih stroških ukrepa. Ukrepu za samourejanje bi moral biti priložen obrazec za članstvo, ki ga mora izpolniti in podpisati družba, ki želi postati podpisnica. Podpisnice bi morale Komisiji brez nepotrebnega odlašanja poslati izpolnjene in podpisane izvirnike obrazcev za članstvo.

Podpisnica, ki se umika iz ukrepa za samourejanje, bi morala vsaj mesec dni vnaprej pisno obvestiti predsednika usmerjevalnega odbora (glej oddelek 3.5). Predsednik bi moral usmerjevalni odbor obvestiti o umiku pogodbenice v enem tednu od prejema pisnega obvestila.

3.2   Dodana vrednost

Predloge ukrepov za samourejanje ali revidiranih različic obstoječih ukrepov za samourejanje bi morala spremljati z dokazi podprta pisna obrazložitev, kako bi predlog cilje okoljsko primerne zasnove dosegel hitreje ali ceneje kot obvezne zahteve.

Če nekatere ali vse podpisnice sklenejo kakršen koli ločen sporazum ali partnerstvo v zvezi s cilji ukrepa za samourejanje, bi morali biti vsi relevantni dokumenti v zvezi s sporazumom ali partnerstvom navedeni ter javno dostopni.

V ukrepu za samourejanje bi moral biti določen pregled vseh bistvenih elementov in naveden datum ali posebne okoliščine, ki sprožijo pregled. Časovni razpored pregleda bi moral temeljiti na potrebi, da ukrep (še naprej) prinaša dodano vrednost, pri čemer je treba upoštevati stopnje zahtev, vključenih v ukrep, in hitrost tehnološkega razvoja za zadevno skupino izdelkov.

Pregled bi moral ugotoviti, ali je potrebna nova različica ukrepa. Postopek pregleda in revizije bi moral biti odprt za sodelovanje opazovalcev v usmerjevalnem odboru. Ugotovitve postopka pregleda in po potrebi predloga revidiranega ukrepa za samourejanje bi bilo treba predložiti Komisiji.

3.3   Zastopanost

V ukrepu za samourejanje bi morala biti navedena pokritost trga podpisnic ukrepa, ki bi morala zajemati vsaj 80 % enot vrste izdelkov, ki jih zajema ukrep, danih na trg Unije in ali/v uporabo (8). Podpisnice bi morale predložiti dokaze, ki jih je zbrala ali preverila neodvisna pravna ali fizična oseba in ki dokazujejo, da ukrep za samourejanje pokriva vsaj 80 % trga. To bi bilo treba Komisiji poslati:

—	ob predložitvi ukrepa za samourejanje ali revidirane različice obstoječega ukrepa za samourejanje, pri čemer bi morale ugotovitve nastati ali biti posodobljene v zadnjih šestih mesecih,

—	v treh mesecih po kakršni koli spremembi podpisnic (npr. po umiku podpisnice ali po tem, ko je bil relevanten del podpisnice prodan nepodpisnici), razen če najnovejše poročilo kaže, da bo pokritost trga ostala vsaj 80 % tudi po spremembi; ter

—

dve leti po tem, ko je bilo poslano zadnje poročilo, da se po spremembah na trgu posodobi pokritost. Ukrep za samourejanje bi moral opredeliti natančne kazalnike, ki se uporabljajo za oceno zatrjevane pokritosti trga. Kazalniki bi morali biti objektivni, merljivi in preverljivi s strani neodvisnega organa. Kazalniki bi morali zajemati vse kategorije proizvodov, ki jih zajema ta ukrep.

3.4   Opredeljeni in zastavljeni cilji

V ukrepu za samourejanje bi morale biti navedene vse vrste izdelkov, ki jih zajema, ti izdelki bi morali biti opredeljeni, navedene pa bi morale biti tudi vrste izdelkov iz skupine izdelkov, ki jih ukrep za samourejanje zajema, a so izvzete iz njegovih zahtev. Vse izjeme bi morale biti obrazložene.

Ukrep za samourejanje bi moral za izdelke, ki jih zajema, določiti zahteve glede zasnove in po potrebi o obveščanju. Zahteve bi se morale nanašati na pomemben okoljski vpliv v življenjskem ciklusu izdelka in si prizadevati za izboljšanje okoljske učinkovitosti izdelkov.

Obstajati bi morali jasni in zanesljivi kazalniki za merjenje skladnosti z zahtevami. Navedene bi morale biti podrobnosti o tem, kako naj se skladnost meri in preverja. V ukrepu za samourejanje bi morala biti zagotovljena dokumentacija, na kateri temeljijo predlagane zahteve. Kakršne koli večje razlike med predlaganimi zahtevami in dokumentacijo bi morale biti poudarjene.

Zahteve bi morale biti predstavljene z datumom uporabe in če ukrep za samourejanje zajema dolgo obdobje, bi morale vključevati več zaporednih ravni zahtev. Zahteve bi se morale uporabljati za vsaj 90 % vseh enot (ki jih zajema ukrep za samourejanje), ki jih da na trg in/ali v uporabo posamezna podpisnica.

3.5   Sodelovanje civilne družbe

Na Posvetovalnem forumu za okoljsko primerno zasnovo, ki vključuje predstavnike držav članic, industrijo, sindikate, trgovce na debelo in drobno, uvoznike, okoljevarstvene skupine in organizacije potrošnikov, bi se bilo treba posvetovati o vsakem predlogu ukrepa za samourejanje.

Usmerjevalni odbor

Ukrep za samourejanje bi moral vzpostaviti usmerjevalni odbor, ki bo upravljal delovanje ukrepa.

Usmerjevalni odbor bi moral biti sestavljen iz vseh podpisnic ukrepa za samourejanje in Komisije. Vsako bi moral predstavljati po en član, vsi člani pa bi morali imeti enako glasovalno pravico.

Člani Posvetovalnega foruma za okoljsko primerno zasnovo in neodvisni inšpektor bi morali imeti v usmerjevalnem odboru status opazovalcev brez glasovalnih pravic.

Usmerjevalni odbor bi se moral sestajati vsaj enkrat na leto v Bruslju. Zasedanja usmerjevalnega odbora bi morala biti odprta za zainteresirane strani, vključno z družbami iz sektorja, ki ga zajema ukrep za samourejanje, ki niso podpisnice ukrepa.

Usmerjevalni odbor bi moral med svojimi člani izvoliti predsednika. Predsednik bi moral v osnutek dnevnega reda za zasedanje usmerjevalnega odbora vključiti vse točke, ki jih zahtevajo člani in opazovalci. Povabila na zasedanje usmerjevalnega odbora bi morala biti poslana vsem članom in opazovalcem. Obvestilo o zasedanju usmerjevalnega odbora bi bilo treba skupaj z osnutkom dnevnega reda objaviti na spletišču ukrepa za samourejanje najkasneje mesec dni pred zasedanjem.

Dokumenti, ki bodo na zasedanju usmerjevalnega odbora predstavljeni in o katerih se bo tam razpravljalo, bi se morali poslati vsem članom in opazovalcem usmerjevalnega odbora ter objaviti na spletišču ukrepa za samourejanje najkasneje teden dni pred zasedanjem.

Na zasedanjih usmerjevalnega odbora bi morali imeti vsi sodelujoči pravico do udeležbe v razpravi in do tega, da predsednik njihova stališča zabeleži v zapisnik.

Osnutek zapisnika bi bilo treba poslati vsem članom in opazovalcem usmerjevalnega odbora, ki bi morali imeti vsaj dva tedna, da o njih predložijo pripombe. Končni zapisnik bi bilo treba objaviti na spletišču ukrepa za samourejanje v enem mesecu po zasedanju.

Spletišče

Za ukrep za samourejanje bi bilo treba vzpostaviti spletišče. Spletišče bi moralo vsebovati vsaj:

—	najnovejše in prejšnje različice ukrepa za samourejanje,

—	posodobljen seznam podpisnic in informacije o nedavnih umikih in izključitvah podpisnic,

—	povzetke poročil o pokritosti trga (brez razkritja poslovnih ali zaupnih podatkov posameznih podpisnic),

—	posodobljene sezname izdelkov, ki so jih podpisnice označile za skladne (izdelki, za katere je neodvisni inšpektor ugotovil, da niso skladni, ne bi smeli biti vključeni),

—	poročila o skladnosti, ki jih pripravi neodvisni inšpektor,

—	posodobljen seznam podpisnic, ki ne izpolnjujejo zahtev,

—	za vsako zasedanje usmerjevalnega odbora: vabila, osnutke dnevnih redov, sejne dokumente in zapisnike zasedanj ter

—	informacije o neodvisnem inšpektorju, vključno z njegovimi kontaktnimi podatki. Spletišče mora obiskovalcem omogočati, da podpisnicam in neodvisnemu inšpektorju predložijo vprašanja o ukrepu za samourejanje. Na te je treba odgovoriti v enem mesecu.

Pritožbe

Ukrep za samourejanje bi moral zagotoviti, da lahko katera koli stran neodvisnemu inšpektorju brezplačno predloži utemeljene obtožbe o morebitni neskladnosti. Neodvisni inšpektor bi moral te obtožbe oceniti in po potrebi sprejeti nadaljnje ukrepe, in sicer zahtevati informacije od zadevne podpisnice, opraviti preizkuse in/ali izvesti pregled. Neodvisni inšpektor bi moral na vsakem zasedanju usmerjevalnega odbora zagotoviti pregled vseh obtožb, predloženih od zadnjega zasedanja, ter če ni raziskal nobenega od njih, navesti razloge za to.

Dostop do podatkov

Ukrep za samourejanje bi moral vsebovati zahtevo, da podpisnice na zahtevo Komisiji in opazovalcem v usmerjevalnem odboru zagotovijo dostop do tehničnih podatkov o okoljski učinkovitosti izdelkov in modelov, ki jih zajema ukrep, vključno z vsemi značilnostmi v zvezi s posebnimi pogoji, ter s tem Komisiji in opazovalcem v usmerjevalnem odboru omogočijo oceno ravni ambicij in vplivov obstoječih ter predlaganih ukrepov za samourejanje. Pravil o dostopu do takih podatkov ni treba uporabljati za poslovno občutljive podatke.

Ukrep za samourejanje bi moral vsebovati zahtevo, da podpisnice na zahtevo organom za nadzor trga držav članic, odgovornih za okoljsko primerno zasnovo, predložijo specifično dokumentacijo in informacije, v kolikor to ni vključeno v dokumentacijo, ki spremlja izdelke, da se jim omogoči preverjanje skladnosti z zahtevami ukrepa za samourejanje, vključno s preizkušanjem.

3.6   Spremljanje in poročanje

Neodvisni inšpektor

Neodvisni inšpektor mora spremljati, kako podpisnice izpolnjujejo zahteve ukrepa za samourejanje. V ukrepu za samourejanje bi morala biti navedena pravila, ki se uporabljajo za neodvisnega inšpektorja, ki je lahko fizična ali pravna oseba.

Neodvisni inšpektor mora imeti znanja in spretnosti, ki so potrebni za preverjanje skladnosti z zahtevami, in ne bi smel biti v navzkrižju interesov. Pogodbene obveznosti neodvisnega inšpektorja ga ne bi smele omejevati v njegovi vlogi pri opravljanju preverjanja skladnosti.

Neodvisni inšpektor bi moral:

—	opravljati svoje dolžnosti s potrebno skrbnostjo in ustrezno nadzorovati vse naloge, za katere je odgovoren,

—	biti pri vseh svojih dejavnostih nepristranski, njegova mnenja in poročila pa bi morala temeljiti izključno na dejstvih ter

—	po potrebi spoštovati zaupnost za zaščito poslovnih interesov ali občutljivih podatkov podpisnic in na zahtevo v ta namen s podpisnicami ukrepa za samourejanje podpisati „pogodbo o nerazkrivanju podatkov“.

Ukrep za samourejanje bi moral določiti postopek za izbiro neodvisnega inšpektorja in način, na katerega bo zagotovljeno, da inšpektor ni v navzkrižju interesov ter da ima znanje in spretnosti, potrebne za preverjanje skladnosti z zahtevami. Izbrani neodvisni inšpektor se mora imenovati v dogovoru s službami Komisije. Usmerjevalni odbor bi moral sodelovati pri določanju pogojev pogodbe neodvisnega inšpektorja.

Poročanje o skladnosti s strani podpisnic

Ukrep za samourejanje bi moral določiti pravila vsaj o naslednjih vidikih dokumentacije, ki jo mora neodvisnemu inšpektorju predložiti vsaka podpisnica:

—	vrsti tržnih in tehničnih podatkov, ki jih je treba sporočiti,

—	obliki, v kateri je treba predložiti podatke,

—	načinu, kako je treba poslati dokumentacijo, ter

—	pogostosti predložitve dokumentacije in rokih zanjo.

Vsaka podpisnica bi morala sporočati vse informacije in podatke (vključno s tržnimi podatki in podatki o okoljski učinkovitosti izdelkov), ki jih neodvisni inšpektor potrebuje za zanesljivo preverjanje podpisnice glede izpolnjevanja vseh zavez, sprejetih v okviru ukrepa.

Podpisnice bi morale zagotoviti tržne podatke, ki bi neodvisnemu inšpektorju omogočale, da ugotovi, ali je najmanj 90 % njihovih izdelkov skladnih z zavezami. Če se podpisnice zavežejo k temu, da bodo zagotavljale, da bo 100 % njihovih izdelkov skladnih z zavezami, jim neodvisnemu inšpektorju ni treba zagotovljati specifičnih tržnih podatkov.

Poročanje bi bilo treba izvesti za vse modele, ki jih zajema ukrep za samourejanje, ki so dani na trg in/ali v uporabo. Če razlika med nekaterimi modeli ni relevantna za ukrep za samourejanje (tj. ne zadeva nobenega vidika v zvezi z zahtevami), so lahko v poročilih združeni podobni modeli, če je to navedeno. Informacije in podatki, ki so jih sporočile podpisnice, se lahko razlikujejo le toliko, kolikor se razlikujejo njihove zaveze.

Oblika, v kateri je treba neodvisnemu inšpektorju predložiti podatke, mora biti enaka za vse podpisnice.

Pri načinu sporočanja bi bilo treba v največji možni meri izkoristiti elektronska komunikacijska sredstva, ob tem pa upoštevati zahteve glede zaupnosti in upravno breme vseh zadevnih strani.

Poročati bi se moralo o obdobju enega leta. Vsaka podpisnica bi morala vsako leto predložiti dokumentacijo v dveh mesecih po koncu obdobja poročanja. Dodatne zahteve neodvisnega inšpektorja, da podpisnice predložijo manjkajoče podatke po izteku roka, bi bilo treba spoštovati v kratkem roku, ki se opredeli v ukrepu za samourejanje.

Preverjanje skladnosti

Ukrep za samourejanje bi moral neodvisnega inšpektorja pooblastiti za preverjanje skladnosti z zahtevami ukrepa za samourejanje s:

—	preverjanjem dokumentacije, ki jo predložijo podpisnice,

—	preizkušanjem izdelkov ter

—	pregledom prostorov podpisnic.

Neodvisni inšpektor bi moral določiti ustrezno kombinacijo teh metod.

Preizkušanje

Preizkušanje se nanaša na preverjanje lastnosti proizvodov, ki jih zajema ukrep za samourejanje, v obliki fizičnih preizkušanj v laboratoriju. Na splošno bi moral to opraviti neodvisen laboratorij, po možnosti akreditiran. Alternativno se lahko dejavnosti preizkušanja izvajajo v prostorih ene od podpisnic, če je mogoče zagotoviti popolno objektivnost.

Neodvisni inšpektor bi moral za preizkušanje naključno izbrati ustrezno število izdelkov različnih podpisnic in jih, če je to mogoče, pridobiti od trgovcev na drobno v različnih državah članicah (fizične ali spletne trgovine). Če podpisnice zagotovijo izdelke neposredno, ne bi smele biti vključene v izbiro vzorcev.

Neodvisni inšpektor lahko izbere posebne modele ali modele izbere od posamezne podpisnice, če informacije, pridobljene iz katerega koli vira, kažejo na morebitne neskladnosti navedenih modelov ali navedene podpisnice.

Podpisnice bi morale na zahtevo neodvisnega inšpektorja predložiti posebno dokumentacijo in informacije, potrebne za namene preizkušanja, če to ni vključeno v dokumentaciji, ki spremlja izdelke.

Podrobna poročila o preizkusih za vsak posamezni preskušeni izdelek bi moral biti predložen Komisiji in zadevni podpisnici.

Inšpekcijski pregledi

Neodvisni inšpektor lahko opravi inšpekcijski pregled posamezne podpisnice na podlagi specifičnih informacij, ki upravičujejo tak pregled. Zadevni podpisnici bi bilo treba razkriti specifične informacije.

Pregled bi bilo treba uporabiti le kot sredstvo za preverjanje skladnosti z zavezami, ki izhajajo iz ukrepa za samourejanje, če ni na voljo drug stroškovno učinkovitejši način. Pri pregledu bi moral neodvisni inšpektor opraviti samo tiste dejavnosti, ki so nujno potrebne za preverjanje skladnosti podpisnice z zavezami, ki izhajajo iz ukrepa za samourejanje.

Neodvisni inšpektor podpisnic ne bi smel vnaprej opozoriti o inšpekcijskem pregledu ali le v zelo kratkem času. Podpisnica bi morala zagotoviti vso potrebno podporo.

Neodvisni inšpektor bi moral v mesecu dni od pregleda zadevni podpisnici poslati osnutek poročila o inšpekcijskem pregledu za pripombe. Podpisnica bi morala predložiti svoje pripombe v dveh tednih od prejema osnutka poročila. Neodvisni inšpektor bi moral po potrebi v dveh tednih spremeniti osnutek poročila, s katerimi bi upošteval pripombe podpisnic. Poročilo bi moralo biti predloženo Komisiji in zadevni podpisnici, vključno z razlogom za pregled. Povzetek bi moral biti predstavljen na prvem zasedanju usmerjevalnega odbora po zaključku poročila. Povzetek ne bi smel razkrivati poslovno občutljivih informacij, razen če je to potrebno za dokazovanje neskladnosti.

Poročanje neodvisnega inšpektorja

Neodvisni inšpektor bi moral pripraviti osnutek poročila o skladnosti in ga poslati članom usmerjevalnega odbora najpozneje tri mesece po koncu obdobja poročanja. Člani usmerjevalnega odbora bi morali imeti možnost, da v dveh tednih predložijo svoje pripombe glede poročila. Neodvisni inšpektor bi moral usmerjevalnemu odboru predložiti končno različico poročila o skladnosti najpozneje štiri mesece po koncu obdobja poročanja. Poročilo o skladnosti bi moralo vključevati:

—	informacije o uporabljenih metodah zbiranja in obdelave podatkov ter morebitne težave pri pripravi poročila*,

—	rezultate pregleda listin*,

—	pristop, ki je bil uporabljen pri izbiri izdelkov za preizkušanje, in ali so bili tarča izbire specifični modeli ali podpisnice ter razloge za to*,

—	seznam preizkušenih izdelkov in povzetek posameznih rezultatov,

—	povzetke pregledov, opravljenih v obdobju poročanja,

—	seznam neskladnih podpisnic,

—	informacije o razlogih za kakršne koli neskladnosti* ter

—	priporočila za prihodnja poročevalna obdobja.

Ukrep za samourejanje lahko določi, da bi se morale točke, označene z zvezdico (*), predstaviti v zbirni obliki, ki povzema rezultate za vse podpisnice skupaj in ne vključuje poslovnih ali zaupnih podatkov posameznih podpisnic. V takih primerih bi bilo treba individualna poročila, ki vsebujejo specifične informacije za vsako podpisnico posebej v zvezi z navedenimi postavkami, predložiti Komisiji in zadevni podpisnici.

Neskladnost

Za neskladnost bi morala veljati stopnjevana lestvica sankcij.

Pri podpisnici, ki neodvisnemu inšpektorju ne predloži svojega poročila o skladnosti, bi moral neodvisni inšpektor opraviti pregled v letu, ki sledi obdobju poročanja. Če podpisnica večkrat ne predloži dokumentacije o skladnosti, se jo nemudoma izključi iz ukrepa za samourejanje.

Od podpisnic, ki glede na inšpekcijski pregled ali poročilo o skladnosti ne izpolnjuje zahtev ukrepa za samourejanje, bi bilo treba zahtevati popravne ukrepe. Neskladnost, ki traja več kot šest mesecev po poročilu neodvisnega inšpektorja, bi morala povzročiti takojšnjo izključitev podpisnice iz ukrepa za samourejanje.

Predsednik bi moral usmerjevalni odbor pisno obvestiti o izključitvi katere koli neskladne podpisnice v enem tednu po prejemu informacije od neodvisnega inšpektorja, da je bil izpolnjen pogoj za takojšnjo izključitev.

3.7   Stroškovna učinkovitost uporabe pobud za samoreguliranje

Podpisnice bi morale kriti vse stroške, povezane z neodvisnim inšpektorjem in njegovimi dejavnostmi, spletiščem in delovanjem usmerjevalnega odbora, razen stroškov udeležbe predstavnika Komisije in opazovalcev, ki niso neodvisni inšpektor.

Ukrep za samourejanje bi moral podpisnice spodbuditi v izmenjavo strokovnega znanja, izkušenj, informacij in dobrih praks s podpisnicami drugih ukrepov za samourejanje v zvezi z okoljsko primerno zasnovo.

3.8   Trajnost

V ukrepu za samourejanje bi morali biti navedeni cilji politike. Ti bi morali biti skladni s cilji politike Direktive.

3.9   Združljivost pobud

Predlagani ukrep za samourejanje bi moral biti skladen z drugimi dejavniki in pobudami na nacionalni ravni.

---

(1)  Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU, COM(2015) 215.

(2)  Prim. uvodne izjave 18–21 in člen 15(3)(b) ter člen 17 Direktive.

(3)  Priloga VIII k Direktivi.

(4)  COM(2012) 684, COM(2013) 23 in COM(2015) 178.

(5)  https://ec.europa.eu/digital-agenda/best-practice-principles-better-self-and-co-regulation

(6)  Direktiva 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (UL L 153, 18.6.2010, str. 1).

(7)  Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (OJ L 27, 30.1.2010, p. 1).

(8)  „Modri vodnik“ o izvajanju predpisov EU o proizvodih razlaga pomen „zagotavljanja dostopnosti“ na trgu in „dajanja v uporabo“ (http://ec.europa.eu/DocsRoom/documents/4942/).