32015R1278

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
Izvedbena uredba - 2015/1278 - EN - EUR-Lex

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 32015R1278

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1278 z dne 9. julija 2015 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij glede navodil, predlog in opredelitev (Besedilo velja za EGP)

UL L 205, 31.7.2015, p. 1–300 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 27/06/2021; implicitno zavrnjeno 32021R0451

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2015/1278/oj

Date of document:: 09/07/2015; Datum sprejetja
Date of effect:: 01/06/2015; uporaba glej člen 2
Date of effect:: 20/08/2015; začetek veljavnosti datum objave +20 glej člen 2
Date of end of validity:: 27/06/2021; implicitno zavrnjeno 32021R0451

Author:: Evropska komisija
Form:: Izvedbena uredba

Treaty:

Pogodba o delovanju Evropske unije

Legal basis:

32013R0575 - A101P4L3 32013R0575 - A394P4L3 32013R0575 - A415P3L4 32013R0575 - A430P2L3 32013R0575 - A99P5L4 32013R0575 - A99P6L4

Link

Select all documents mentioning this document

Modifies:

Relation	Act	Comment	Subdivision concerned	From
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga I točka 1	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga I točka 17	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga I točka 21	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga I točka 22	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga I točka 4	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga I točka 6.2	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga I točka 7	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga I točka 8.1	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga I točka 9.1	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga I točka 9.2	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga I točka 9.3	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga II	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga III točka 1.3	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga III točka 16	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga III točka 20	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga III točka 46	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga IV točka 1.3	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga IV točka 16	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga IV točka 20	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga IV točka 46	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga IX	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga V	20/08/2015
Modifies	32014R0680	zamenjava	priloga XVII	20/08/2015

Modified by:

Relation	Act	Comment	From
Corrected by	32015R1278R(01)
Corrected by	32015R1278R(02)	(PL)
Corrected by	32015R1278R(03)	(HR)
Corrected by	32015R1278R(04)	(HR)
Implicitly repealed by	32021R0451		28/06/2021

Instruments cited:

32010R1093

Link

EUROVOC descriptor:

Subject matter:

Directory code:

06.20.20.20 Pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev / Uporaba v posameznih sektorjih / Storitvene dejavnosti / Bančništvo

HTML

PDF

Official Journal

31.7.2015

Uradni list Evropske unije

L 205/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1278

z dne 9. julija 2015

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij glede navodil, predlog in opredelitev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) in zlasti četrtega pododstavka člena 99(5), četrtega pododstavka člena 99(6), tretjega pododstavka člena 101(4), tretjega pododstavka člena 394(4), četrtega pododstavka člena 415(3) in tretjega pododstavka člena 430(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 (2) določa zahteve, v skladu s katerimi morajo institucije poročati informacije, ki so relevantne za spoštovanje določb Uredbe (EU) št. 575/2013. Ker se v regulativnem okviru, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 575/2013, s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov postopoma dopolnjujejo in spreminjajo njegovi nebistveni elementi, bi bilo treba Izvedbeno uredbo (EU) št. 680/2014 ustrezno posodobiti, da bodo navedena pravila v njej upoštevana in da bo zagotavljala še natančnejša navodila ter opredelitve, ki se uporabljajo za namene nadzorniškega poročanja institucij.

(2)

Da bi se zagotovila pravilna in enotna uporaba zahtev iz Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014, bi bilo treba še podrobneje določiti predloge, navodila in opredelitve za namene nadzorniškega poročanja. Zato je zaradi pravne jasnosti ustrezno, da se nadomesti več predlog v prilogah I, III in IV ter da se spremenijo in dopolnijo nekatera navodila v prilogah II, V, IX in XVII.

(3)	Da bi imeli institucije in pristojni organi dovolj časa za implementacijo sprememb iz te uredbe, bi se morala uporabljati od 1. junija 2015.

(4)	Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Evropski bančni organ (EBA) predložil Komisiji.

(5)

Glede na to, da potrebne spremembe Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014 ne vključujejo bistvenih vsebinskih sprememb, EBA v skladu z drugim pododstavkom člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ni izvedla odprtega javnega posvetovanja, saj bi bilo to nesorazmerno glede na področje uporabe in učinek zadevnih osnutkov izvedbenih tehničnih standardov.

(6)	Izvedbeno uredbo (EU) št. 680/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) št. 680/2014 se spremeni:

1.	Predloge 1, 4, 6.2, 7, 8.1, 9.1, 9.2, 9.3, 17, 21 in 22 iz Priloge I se nadomestijo z ustrezno oštevilčenimi predlogami iz Priloge I k tej uredbi.

2.	Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

3.	Predloge 1.3, 16, 20 in 46 iz Priloge III se nadomestijo z ustrezno oštevilčenimi predlogami iz Priloge III k tej uredbi.

4.	Predloge 1.3, 16, 20 in 46 iz Priloge IV se nadomestijo z ustrezno oštevilčenimi predlogami iz Priloge IV k tej uredbi.

5.	Priloga V se nadomesti z besedilom iz Priloge V k tej uredbi.

6.	Priloga IX se nadomesti z besedilom iz Priloge VI k tej uredbi.

7.	Priloga XVII se nadomesti z besedilom iz Priloge VII k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. junija 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. julija 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).

(3) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

PRILOGA I

C 01.00 – KAPITAL (CA1)

Vrstice	Id. št.	Postavka	Znesek
010	1	KAPITAL
015	1.1	TEMELJNI KAPITAL
020	1.1.1	NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL
030	1.1.1.1	Kapitalski instrumenti, sprejemljivi kot navaden lastniški temeljni kapital
040	1.1.1.1.1	Vplačani kapitalski instrumenti
045	1.1.1.1.1*	Od tega: kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah
050	1.1.1.1.2*	Pojasnjevalna postavka: Kapitalski instrumenti, ki niso sprejemljivi
060	1.1.1.1.3	Vplačani presežek kapitala
070	1.1.1.1.4	(–) Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala
080	1.1.1.1.4.1	(–) Neposredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala
090	1.1.1.1.4.2	(–) Posredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala
091	1.1.1.1.4.3	(–) Sintetični deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala
092	1.1.1.1.5	(–) Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala
130	1.1.1.2	Zadržani dobiček
140	1.1.1.2.1	Zadržani dobiček preteklih let
150	1.1.1.2.2	Priznan dobiček ali izguba
160	1.1.1.2.2.1	Dobiček ali izguba, ki pripada nadrejenim lastnikom
170	1.1.1.2.2.2	(–) Del dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta, ki ni priznan
180	1.1.1.3	Akumulirani drug vseobsegajoči donos
200	1.1.1.4	Druge rezerve
210	1.1.1.5	Rezervacije za splošna bančna tveganja
220	1.1.1.6	Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila
230	1.1.1.7	Manjšinski delež, pripoznan v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu
240	1.1.1.8	Prehodne prilagoditve zaradi dodatnih manjšinskih deležev
250	1.1.1.9	Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov
260	1.1.1.9.1	(–) Povečanja lastniškega kapitala, ki izhajajo iz listinjenih sredstev
270	1.1.1.9.2	Rezerva za varovanje denarnih tokov
280	1.1.1.9.3	Kumulativni dobički in izgube zaradi sprememb lastnega kreditnega tveganja v zvezi z obveznostmi, vrednotenimi po pošteni vrednosti
285	1.1.1.9.4	Dobički in izgube, nastali zaradi vrednotenja na pošteno vrednost, ki izhajajo iz kreditnega tveganja same institucije v zvezi z izvedenimi finančnimi obveznostmi
290	1.1.1.9.5	(–) Prilagoditve vrednosti zaradi zahtev po preudarnem vrednotenju
300	1.1.1.10	(–) Dobro ime
310	1.1.1.10.1	(–) Dobro ime, ki se pripozna kot neopredmeteno sredstvo
320	1.1.1.10.2	(–) Dobro ime, ki se nanaša na vrednotenje pomembnih naložb
330	1.1.1.10.3	Odložene obveznosti za davek, povezane z dobrim imenom
340	1.1.1.11	(–) Druga neopredmetena sredstva
350	1.1.1.11.1	(–) Druga neopredmetena sredstva pred odbitkom odloženih obveznosti za davek
360	1.1.1.11.2	Odložene obveznosti za davek, povezane z drugimi neopredmetenimi sredstvi
370	1.1.1.12	(–) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšanih za povezane obveznosti za davek
380	1.1.1.13	(–) Primanjkljaj popravkov zaradi kreditnega tveganja glede na pričakovane izgube v okviru pristopa IRB
390	1.1.1.14	(–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami
400	1.1.1.14.1	(–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami
410	1.1.1.14.2	Odložene obveznosti za davek, povezane s sredstvi pokojninskega sklada z določenimi pravicami
420	1.1.1.14.3	Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami, ki jih lahko institucija neomejeno uporablja
430	1.1.1.15	(–) Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu
440	1.1.1.16	(–) Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom
450	1.1.1.17	(–) Kvalificirani deleži zunaj finančnega sektorja, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250 %
460	1.1.1.18	(–) Pozicije listinjenja, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250 %
470	1.1.1.19	(–) Proste izročitve, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250 %
471	1.1.1.20	(–) Pozicije v košarici, za katere institucija ne more določiti uteži tveganja v skladu s pristopom IRB in za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250 %
472	1.1.1.21	(–) Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v skladu s pristopom notranjih modelov, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250 %
480	1.1.1.22	(–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
490	1.1.1.23	(–) Odbitne odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik
500	1.1.1.24	(–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
510	1.1.1.25	(–) Znesek, ki presega prag 17,65 %
520	1.1.1.26	Druge prehodne prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala
524	1.1.1.27	(–) Dodatni odbitki navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 3 CRR
529	1.1.1.28	Sestavine ali odbitki navadnega lastniškega temeljnega kapitala – drugo
530	1.1.2	DODATNI TEMELJNI KAPITAL
540	1.1.2.1	Kapitalski instrumenti, sprejemljivi kot dodatni temeljni kapital
550	1.1.2.1.1	Vplačani kapitalski instrumenti
560	1.1.2.1.2*	Pojasnjevalna postavka: Kapitalski instrumenti, ki niso sprejemljivi
570	1.1.2.1.3	Vplačani presežek kapitala
580	1.1.2.1.4	(–) Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala
590	1.1.2.1.4.1	(–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala
620	1.1.2.1.4.2	(–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala
621	1.1.2.1.4.3	(–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala
622	1.1.2.1.5	(–) Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala
660	1.1.2.2	Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila
670	1.1.2.3	Instrumenti, ki jih izdajo podrejene družbe in so pripoznani v dodatnem temeljnem kapitalu
680	1.1.2.4	Prehodne prilagoditve zaradi dodatnega pripoznanja v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala, ki jih izdajo podrejene družbe
690	1.1.2.5	(–) Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu
700	1.1.2.6	(–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
710	1.1.2.7	(–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
720	1.1.2.8	(–) Presežek odbitka od postavk dodatnega kapitala nad dodatnim kapitalom
730	1.1.2.9	Druge prehodne prilagoditve dodatnega temeljnega kapitala
740	1.1.2.10	Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom (odbito v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu)
744	1.1.2.11	(–) Dodatni odbitki dodatnega temeljnega kapitala v skladu s členom 3 CRR
748	1.1.2.12	Sestavine ali odbitki dodatnega temeljnega kapitala – drugo
750	1.2	DODATNI KAPITAL
760	1.2.1	Kapitalski instrumenti in podrejeni dolgovi, sprejemljivi kot dodatni kapital
770	1.2.1.1	Vplačani kapitalski instrumenti in podrejeni dolgovi
780	1.2.1.2*	Pojasnjevalna postavka: Kapitalski instrumenti in podrejeni dolgovi, ki niso sprejemljivi
790	1.2.1.3	Vplačani presežek kapitala
800	1.2.1.4	(–) Lastni instrumenti dodatnega kapitala
810	1.2.1.4.1	(–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala
840	1.2.1.4.2	(–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala
841	1.2.1.4.3	(–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega kapitala
842	1.2.1.5	(–) Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega kapitala
880	1.2.2	Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov dodatnega kapitala in podrejenih dolgov, za katere se uporabljajo predhodna pravila
890	1.2.3	Instrumenti, ki jih izdajo podrejene družbe in so pripoznani v dodatnem kapitalu
900	1.2.4	Prehodne prilagoditve zaradi dodatnega pripoznanja v dodatnem kapitalu instrumentov, ki jih izdajo podrejene družbe
910	1.2.5	Presežek rezervacij nad sprejemljivimi pričakovanimi izgubami v okviru pristopa IRB
920	1.2.6	Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja v okviru standardiziranega pristopa
930	1.2.7	(–) Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu
940	1.2.8	(–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
950	1.2.9	(–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
960	1.2.10	Druge prehodne prilagoditve dodatnega kapitala
970	1.2.11	Presežek odbitka od postavk dodatnega kapitala nad dodatnim kapitalom (odbito v dodatnem temeljnem kapitalu)
974	1.2.12	(–) Dodatni odbitki dodatnega kapitala v skladu s členom 3 CRR
978	1.2.13	Elementi ali odbitki dodatnega kapitala – drugo

C 04.00 – POJASNJEVALNE POSTAVKE (CA4)

Vrstica	Id. št.	Postavka	Stolpec
Odložene terjatve za davek in obveznosti			10
010	1	Odložene terjatve za davek skupaj
020	1.1	Odložene terjatve za davek, ki se ne nanašajo na prihodnji dobiček
030	1.2	Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik
040	1.3	Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik
050	2	Odložene obveznosti za davek skupaj
060	2.1	Odložene obveznosti za davek, ki se ne odbijejo od odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček
070	2.2	Odložene obveznosti za davek, ki se odbijejo od odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček
080	2.2.1	Odbitne odložene obveznosti za davek, povezane z odloženimi terjatvami za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik
090	2.2.2	Odbitne odložene obveznosti za davek, povezane z odloženimi terjatvami za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik
Prilagoditve zaradi kreditnega tveganja in pričakovane izgube
100	3	Presežek (+) ali primanjkljaj (–) popravkov zaradi kreditnega tveganja, dodatnih prilagoditev vrednosti in drugih zmanjšanj kapitala na pričakovane izgube za izpostavljenosti, ki niso neplačane, izračunan po pristopu IRB
110	3.1	Skupaj popravki zaradi kreditnega tveganja, dodatne prilagoditve vrednosti in druga zmanjšanja kapitala, izračunani za vključitev v izračun zneska pričakovane izgube
120	3.1.1	Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja
130	3.1.2	Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja
131	3.1.3	Dodatne prilagoditve vrednosti in druga zmanjšanja kapitala
140	3.2	Skupaj izračunane pričakovane izgube
145	4	Presežek (+) ali primanjkljaj (–) posebnih prilagoditev zaradi kreditnega tveganja na pričakovane izgube za neplačane izpostavljenosti, izračunan po pristopu IRB
150	4.1	Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja in pozicije, ki so obravnavane podobno
155	4.2	Skupaj izračunane pričakovane izgube
160	5	Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izračun zgornje meje za presežek rezervacij, sprejemljivih kot dodatni kapital
170	6	Skupaj bruto rezervacije, sprejemljive za vključitev v dodatni kapital
180	7	Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izračun zgornje meje za rezervacije, sprejemljive kot dodatni kapital
Pragi za odbitke od navadnega lastniškega temeljnega kapitala
190	8	Prag za neodbite deleže v subjektih finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
200	9	10-odstotni prag navadnega lastniškega temeljnega kapitala
210	10	17,65-odstotni prag navadnega lastniškega temeljnega kapitala
225	11.1	Sprejemljiv kapital za namene kvalificiranih deležev zunaj finančnega sektorja
226	11.2	Sprejemljiv kapital za namene velikih izpostavljenosti
Naložbe v kapital subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
230	12	Deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, pri čemer se odštejejo kratke pozicije
240	12.1	Neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
250	12.1.1	Bruto neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
260	12.1.2	(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj
270	12.2	Posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
280	12.2.1	Bruto posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
290	12.2.2	(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj
291	12.3	Sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
292	12.3.1	Bruto sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
293	12.3.2	(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj
300	13	Deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, pri čemer se odštejejo kratke pozicije
310	13.1	Neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
320	13.1.1	Bruto neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
330	13.1.2	(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj
340	13.2	Posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
350	13.2.1	Bruto posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
360	13.2.2	(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj
361	13.3	Sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
362	13.3.1	Bruto sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
363	13.3.2	(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj
370	14	Deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, pri čemer se odštejejo kratke pozicije
380	14.1	Neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
390	14.1.1	Bruto neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
400	14.1.2	(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj
410	14.2	Posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
420	14.2.1	Bruto posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
430	14.2.2	(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj
431	14.3	Sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
432	14.3.1	Bruto sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
433	14.3.2	(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj
Naložbe v kapital subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
440	15	Deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, pri čemer se odštejejo kratke pozicije
450	15.1	Neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
460	15.1.1	Bruto neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
470	15.1.2	(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj
480	15.2	Posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
490	15.2.1	Bruto posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
500	15.2.2	(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj
501	15.3	Sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
502	15.3.1	Bruto sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
503	15.3.2	(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj
510	16	Deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, pri čemer se odštejejo kratke pozicije
520	16.1	Neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
530	16.1.1	Bruto neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
540	16.1.2	(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj
550	16.2	Posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
560	16.2.1	Bruto posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
570	16.2.2	(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj
571	16.3	Sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
572	16.3.1	Bruto sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
573	16.3.2	(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj
580	17	Deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, pri čemer se odštejejo kratke pozicije
590	17.1	Neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
600	17.1.1	Bruto neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
610	17.1.2	(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj
620	17.2	Posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
630	17.2.1	Bruto posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
640	17.2.2	(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj
641	17.3	Sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
642	17.3.1	Bruto sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
643	17.3.2	(–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj
Zneski skupne izpostavljenosti tveganjem deležev, ki se ne odbijejo od ustrezne kapitalske kategorije:
650	18	Tveganju prilagojene izpostavljenosti deležev v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, ki se ne odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije
660	19	Tveganju prilagojene izpostavljenosti deležev v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, ki se ne odbijejo od dodatnega temeljnega kapitala institucije
670	20	Tveganju prilagojene izpostavljenosti deležev v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, ki se ne odbijejo od dodatnega kapitala institucije
Začasna opustitev odbitka od kapitala
680	21	Deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe z začasno opustitvijo
690	22	Deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo z začasno opustitvijo
700	23	Deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe z začasno opustitvijo
710	24	Deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo z začasno opustitvijo
720	25	Deleži v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe z začasno opustitvijo
730	26	Deleži v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo z začasno opustitvijo
Kapitalski blažilniki
740	27	Zahteva po skupnem blažilniku
750		Varovalni kapitalski blažilnik
760		Varovalni blažilnik zaradi makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, ugotovljenega na ravni države članice
770		Posamezni instituciji lasten proticiklični kapitalski blažilnik
780		Blažilnik sistemskih tveganj
790		Blažilnik za sistemsko pomembne institucije
800		Blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije
810		Blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije
Zahteve v okviru stebra II
820	28	Kapitalske zahteve v zvezi s prilagoditvami v okviru stebra II
Dodatne informacije za investicijska podjetja
830	29	Ustanovni kapital
840	30	Kapital na podlagi stalnih splošnih stroškov
Dodatne informacije za izračun pragov za poročanje
850	31	Tuje originalne izpostavljenosti
860	32	Skupaj originalne izpostavljenosti
Prag iz sporazuma Basel I
870		Prilagoditve skupnega kapitala
880		Kapital, v celoti prilagojen za prag iz sporazuma Basel I
890		Kapitalske zahteve za prag iz sporazuma Basel I
900		Kapitalske zahteve za prag iz sporazuma Basel I – alternativa po standardiziranem pristopu

C 06.02 – KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH (GS)

SUBJEKTI, VKLJUČENI V OBSEG KONSOLIDACIJE							INFORMACIJE O SUBJEKTIH, ZA KATERE VELJAJO KAPITALSKE ZAHTEVE
IME	KODA	Koda LEI	INSTITUCIJA ALI ENAKOVREDEN SUBJEKT (DA/NE)	OBSEG PODATKOV: POSAMIČNO POLNO KONSOLIDIRANO (SF) ALI POSAMIČNO DELNO KONSOLIDIRANO (SP)	KODA DRŽAVE	DELEŽ V LASTI (%)	ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM
IME	KODA	Koda LEI	INSTITUCIJA ALI ENAKOVREDEN SUBJEKT (DA/NE)		KODA DRŽAVE	DELEŽ V LASTI (%)	ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM	KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE, TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI, PROSTE IZROČITVE IN TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE	POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA	OPERATIVNO TVEGANJE	DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM
010	020	025	030	040	050	060	070	080	090	100	110

INFORMACIJE O SUBJEKTIH, ZA KATERE VELJAJO KAPITALSKE ZAHTEVE
KAPITAL
			SKUPNI TEMELJNI KAPITAL								DODATNI KAPITAL
						NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL			DODATNI TEMELJNI KAPITAL
	OD TEGA: KVALIFICIRANI KAPITAL	POVEZANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, POVEZAN ZADRŽANI DOBIČEK IN VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA		OD TEGA: KVALIFICIRANI TEMELJNI KAPITAL	POVEZANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, POVEZAN ZADRŽANI DOBIČEK IN VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA	NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL	OD TEGA: MANJŠINSKI DELEŽI	POVEZANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, POVEZAN ZADRŽANI DOBIČEK, VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA IN DRUGE REZERVE	DODATNI TEMELJNI KAPITAL	OD TEGA: KVALIFICIRANI DODATNI TEMELJNI KAPITAL		OD TEGA: KVALIFICIRANI DODATNI KAPITAL
120	130	140	150	160	170	180	190	200	210	220	230	240

INFORMACIJE O PRISPEVKU SUBJEKTOV H KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM					KVALIFICIRANI KAPITAL, VKLJUČEN V KONSOLIDIRANI KAPITAL						KONSOLIDIRANI KAPITAL
	KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE, TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI, PROSTE IZROČITVE IN TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE	POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA	OPERATIVNO TVEGANJE	DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM		KVALIFICIRANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI TEMELJNI KAPITAL			KVALIFICIRANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI DODATNI KAPITAL	POJASNJEVALNA POSTAVKA: DOBRO IME (–)/(+) NEGATIVNO DOBRO IME		OD TEGA: NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL
							MANJŠINSKI DELEŽI, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL	KVALIFICIRANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI DODATNI TEMELJNI KAPITAL
250	260	270	280	290	300	310	320	330	340	350	360	370

INFORMACIJE O PRISPEVKU SUBJEKTOV H KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE			KAPITALSKI BLAŽILNIKI
			ZAHTEVE PO SKUPNEM BLAŽILNIKU
OD TEGA: DODATNI TEMELJNI KAPITAL	OD TEGA: PRISPEVKI H KONSOLIDIRANEMU REZULTATU	OD TEGA: (–) DOBRO IME/(+) NEGATIVNO DOBRO IME	ZAHTEVE PO SKUPNEM BLAŽILNIKU	VAROVALNI KAPITALSKI BLAŽILNIK	POSAMEZNI INSTITUCIJI LASTEN PROTICIKLIČNI KAPITALSKI BLAŽILNIK	VAROVALNI BLAŽILNIK ZARADI MAKROBONITETNEGA ALI SISTEMSKEGA TVEGANJA, UGOTOVLJENEGA NA RAVNI DRŽAVE ČLANICE	BLAŽILNIK SISTEMSKIH TVEGANJ	BLAŽILNIK ZA SISTEMSKO POMEMBNE INSTITUCIJE	BLAŽILNIK ZA GLOBALNE SISTEMSKO POMEMBNE INSTITUCIJE	BLAŽILNIK ZA DRUGE SISTEMSKO POMEMBNE INSTITUCIJE
380	390	400	410	420	430	440	450	460	470	480

C 07.00 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SA)

Kategorija izpostavljenosti na podlagi standardizirangea pristopa

		ORIGINALNA ZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV	(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE, POVEZANE Z ORIGINALNO IZPOSTAVLJENOSTJO	IZPOSTAVLJENOSTI Z ODŠTETIMI PRILAGODITVAMI VREDNOSTI IN REZERVACIJAMI	TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST
					OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE: PRILAGOJENE VREDNOSTI (Ga)
					(–) JAMSTVA	(–) KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI
		010	030	040	050	060
010	SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI
020	od tega: MSP
030	od tega: izpostavljenosti, ki so predmet faktorja za podporo MSP
040	od tega: Zavarovano s hipotekami na nepremičnine – Stanovanjske nepremičnine
050	od tega: Izpostavljenosti iz naslova stalne delne uporabe standardiziranega pristopa
060	od tega: Izpostavljenosti v okviru standardiziranega pristopa s predhodnim dovoljenjem nadzornika za izvajanje postopnega uvajanja pristopa IRB
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI:
070	Bilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja
080	Zunajbilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja
	Izpostavljenosti/posli, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke
090	Posli financiranja z vrednostnimi papirji
100	od tega: s centralnim kliringom prek KCNS
110	Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave
120	od tega: s centralnim kliringom prek KCNS
130	Iz pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA:
140	0 %
150	2 %
160	4 %
170	10 %
180	20 %
190	35 %
200	50 %
210	70 %
220	75 %
230	100 %
240	150 %
250	250 %
260	370 %
270	1 250 %
280	Druge uteži tveganja
POJASNJEVALNE POSTAVKE
290	Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine
300	Neplačane izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja 100 %
310	Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine
320	Neplačane izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja 150 %

		TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST				NETO IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV
		STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE		ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA
		(–) ZAVAROVANJE S FINANČNIM PREMOŽENJEM: ENOSTAVNA METODA	(–) DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE	(–) SKUPAJ ODLIVI	SKUPAJ PRILIVI (+)
		070	080	090	100	110
010	SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI
020	od tega: MSP
030	od tega: izpostavljenosti, ki so predmet faktorja za podporo MSP
040	od tega: Zavarovano s hipotekami na nepremičnine – Stanovanjske nepremičnine
050	od tega: Izpostavljenosti iz naslova stalne delne uporabe standardiziranega pristopa
060	od tega: Izpostavljenosti v okviru standardiziranega pristopa s predhodnim dovoljenjem nadzornika za izvajanje postopnega uvajanja pristopa IRB
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI:
070	Bilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja
080	Zunajbilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja
	Izpostavljenosti/posli, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke
090	Posli financiranja z vrednostnimi papirji
100	od tega: s centralnim kliringom prek KCNS
110	Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave
120	od tega: s centralnim kliringom prek KCNS
130	Iz pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA:
140	0 %
150	2 %
160	4 %
170	10 %
180	20 %
190	35 %
200	50 %
210	70 %
220	75 %
230	100 %
240	150 %
250	250 %
260	370 %
270	1 250 %
280	Druge uteži tveganja
POJASNJEVALNE POSTAVKE
290	Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine
300	Neplačane izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja 100 %
310	Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine
320	Neplačane izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja 150 %

		TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI VPLIVAJO NA ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI: STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE. RAZVITA METODA ZA IZRAČUN UČINKOV ZAVAROVANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM			POPOLNOMA PRILAGOJENA VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI (E*)	RAZČLENITEV POPOLNOMA PRILAGOJENE VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI ZUNAJBILANČNIH POSTAVK GLEDE NA KONVERZIJSKE FAKTORJE
		PRILAGODITEV ZA NESTANOVITNOST V ZVEZI Z IZPOSTAVLJENOSTJO	(–) ZAVAROVANJE S FINANČNIM PREMOŽENJEM: PRILAGOJENA VREDNOST (Cvam)			0 %	20 %	50 %	100 %
		PRILAGODITEV ZA NESTANOVITNOST V ZVEZI Z IZPOSTAVLJENOSTJO		(–) OD TEGA: PRILAGODITVE ZA NESTANOVITNOST IN ZAPADLOST		0 %	20 %	50 %	100 %
		120	130	140	150	160	170	180	190
010	SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI
020	od tega: MSP
030	od tega: izpostavljenosti, ki so predmet faktorja za podporo MSP
040	od tega: Zavarovano s hipotekami na nepremičnine – Stanovanjske nepremičnine
050	od tega: Izpostavljenosti iz naslova stalne delne uporabe standardiziranega pristopa
060	od tega: Izpostavljenosti v okviru standardiziranega pristopa s predhodnim dovoljenjem nadzornika za izvajanje postopnega uvajanja pristopa IRB
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI:
070	Bilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja
080	Zunajbilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja
	Izpostavljenosti/posli, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke
090	Posli financiranja z vrednostnimi papirji
100	od tega: s centralnim kliringom prek KCNS
110	Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave
120	od tega: s centralnim kliringom prek KCNS
130	Iz pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA:
140	0 %
150	2 %
160	4 %
170	10 %
180	20 %
190	35 %
200	50 %
210	70 %
220	75 %
230	100 %
240	150 %
250	250 %
260	370 %
270	1 250 %
280	Druge uteži tveganja
POJASNJEVALNE POSTAVKE
290	Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine
300	Neplačane izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja 100 %
310	Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine
320	Neplačane izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja 150 %

		VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI		ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP	ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP
		VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI	OD TEGA: IZ NASLOVA KREDITNEGA TVEGANJA NASPROTNE STRANKE			OD TEGA: Z BONITETNO OCENO NA PODLAGI IMENOVANE ECAI	OD TEGA: Z BONITETNO OCENO NA PODLAGI ENOTE CENTRALNE RAVNI DRŽAVE
		200	210	215	220	230	240
010	SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI				Celica, povezana s CA
020	od tega: MSP
030	od tega: izpostavljenosti, ki so predmet faktorja za podporo MSP
040	od tega: Zavarovano s hipotekami na nepremičnine – Stanovanjske nepremičnine
050	od tega: Izpostavljenosti iz naslova stalne delne uporabe standardiziranega pristopa
060	od tega: Izpostavljenosti v okviru standardiziranega pristopa s predhodnim dovoljenjem nadzornika za izvajanje postopnega uvajanja pristopa IRB
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI:
070	Bilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja
080	Zunajbilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja
	Izpostavljenosti/posli, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke
090	Posli financiranja z vrednostnimi papirji
100	od tega: s centralnim kliringom prek KCNS
110	Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave
120	od tega: s centralnim kliringom prek KCNS
130	Iz pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA:
140	0 %
150	2 %
160	4 %
170	10 %
180	20 %
190	35 %
200	50 %
210	70 %
220	75 %
230	100 %
240	150 %
250	250 %
260	370 %
270	1 250 %
280	Druge uteži tveganja
POJASNJEVALNE POSTAVKE
290	Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine
300	Neplačane izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja 100 %
310	Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine
320	Neplačane izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja 150 %

C 08.01 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR IRB 1)

Kategorija izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB:

Lastne ocene LGD in/ali konverzijski faktorji:

		SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN	ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV		TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST					IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV
		SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN			OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE		(–) DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE	ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA
		VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA ALI SKUPINI (%)		OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI	(–) JAMSTVA	(–) KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI	(–) DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE	(–) SKUPAJ ODLIVI	SKUPAJ PRILIVI (+)		OD TEGA: ZUNAJBILANČNE POSTAVKE
		010	020	030	040	050	060	070	080	090	100
010	SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI
015	od tega: izpostavljenosti, ki so predmet faktorja za podporo MSP
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI:
020	Bilančne postavke, ki so predmet kreditnega tveganja
030	Zunajbilančne postavke, ki so predmet kreditnega tveganja
	Izpostavljenosti/posli, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke
040	Posli financiranja z vrednostnimi papirji
050	Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave
060	Iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov
070	IZPOSTAVLJENOSTI, RAZVRŠČENE V BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV ALI SKUPINE: SKUPAJ
080	MERILA ZA RAZPOREJANJE POSEBNIH KREDITNIH ARANŽMAJEV: SKUPAJ
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA V SKLADU Z MERILI ZA RAZPOREJANJE POSEBNIH KREDITNIH ARANŽMAJEV:
090	UTEŽ TVEGANJA: 0 %
100	50 %
110	70 %
120	Od tega: v kategoriji 1
130	90 %
140	115 %
150	250 %
160	ALTERNATIVNA OBRAVNAVA: ZAVAROVANI Z NEPREMIČNINO
170	IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA PROSTIH IZROČITEV, PRI KATERIH SE UPORABLJAJO UTEŽI TVEGANJA V OKVIRU ALTERNATIVNE OBRAVNAVE ALI 100 %, IN DRUGE IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERE SE UPORABIJO UTEŽI TVEGANJA
180	TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI: SKUPAJ ODKUPLJENE DENARNE TERJATVE

		VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI				TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI SE UPOŠTEVAJO PRI OCENAH LGD, BREZ OBRAVNAVE DVOJNEGA NEPLAČILA
						UPORABLJAJO SE LASTNE OCENE IZGUB OB NEPLAČILU (LGD): OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE		STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE
			OD TEGA: ZUNAJBILANČNE POSTAVKE	OD TEGA: IZ NASLOVA KREDITNEGA TVEGANJA NASPROTNE STRANKE	OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI	JAMSTVA	KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI	UPORABLJAJO SE LASTNE OCENE IZGUB OB NEPLAČILU (LGD): DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE	PRIMERNO ZAVAROVANJE S FINANČNIM PREMOŽENJEM	DRUGO PRIMERNO ZAVAROVANJE S PREMOŽENJEM
			OD TEGA: ZUNAJBILANČNE POSTAVKE	OD TEGA: IZ NASLOVA KREDITNEGA TVEGANJA NASPROTNE STRANKE		JAMSTVA	KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI		PRIMERNO ZAVAROVANJE S FINANČNIM PREMOŽENJEM	NEPREMIČNINE	ZAVAROVANJE Z DRUGIM STVARNIM PREMOŽENJEM	DENARNE TERJATVE
		110	120	130	140	150	160	170	180	190	200	210
010	SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI
015	od tega: izpostavljenosti, ki so predmet faktorja za podporo MSP
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI:
020	Bilančne postavke, ki so predmet kreditnega tveganja
030	Zunajbilančne postavke, ki so predmet kreditnega tveganja
	Izpostavljenosti/posli, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke
040	Posli financiranja z vrednostnimi papirji
050	Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave
060	Iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov
070	IZPOSTAVLJENOSTI, RAZVRŠČENE V BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV ALI SKUPINE: SKUPAJ
080	MERILA ZA RAZPOREJANJE POSEBNIH KREDITNIH ARANŽMAJEV: SKUPAJ
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA V SKLADU Z MERILI ZA RAZPOREJANJE POSEBNIH KREDITNIH ARANŽMAJEV:
090	UTEŽ TVEGANJA: 0 %
100	50 %
110	70 %
120	Od tega: v kategoriji 1
130	90 %
140	115 %
150	250 %
160	ALTERNATIVNA OBRAVNAVA: ZAVAROVANI Z NEPREMIČNINO
170	IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA PROSTIH IZROČITEV, PRI KATERIH SE UPORABLJAJO UTEŽI TVEGANJA V OKVIRU ALTERNATIVNE OBRAVNAVE ALI 100 %, IN DRUGE IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERE SE UPORABIJO UTEŽI TVEGANJA
180	TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI: SKUPAJ ODKUPLJENE DENARNE TERJATVE

		PREDMET OBRAVNAVE DVOJNEGA NEPLAČILA	Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%)	Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%) ZA VELIKE SUBJEKTE FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANE FINANČNE SUBJEKTE	Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE VREDNOSTI ZAPADLOSTI (V DNEH)	ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP	ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP		POJASNJEVALNE POSTAVKE:
		OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE							ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE	(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE	ŠTEVILO DOLŽNIKOV
		OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE						OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI	ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE	(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE	ŠTEVILO DOLŽNIKOV
		220	230	240	250	255	260	270	280	290	300
010	SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI						Celica, povezana s CA
015	od tega: izpostavljenosti, ki so predmet faktorja za podporo MSP
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI:
020	Bilančne postavke, ki so predmet kreditnega tveganja
030	Zunajbilančne postavke, ki so predmet kreditnega tveganja
	Izpostavljenosti/posli, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke
040	Posli financiranja z vrednostnimi papirji
050	Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave
060	Iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov
070	IZPOSTAVLJENOSTI, RAZVRŠČENE V BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV ALI SKUPINE: SKUPAJ
080	MERILA ZA RAZPOREJANJE POSEBNIH KREDITNIH ARANŽMAJEV: SKUPAJ
RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA V SKLADU Z MERILI ZA RAZPOREJANJE POSEBNIH KREDITNIH ARANŽMAJEV:
090	UTEŽ TVEGANJA: 0 %
100	50 %
110	70 %
120	Od tega: v kategoriji 1
130	90 %
140	115 %
150	250 %
160	ALTERNATIVNA OBRAVNAVA: ZAVAROVANI Z NEPREMIČNINO
170	IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA PROSTIH IZROČITEV, PRI KATERIH SE UPORABLJAJO UTEŽI TVEGANJA V OKVIRU ALTERNATIVNE OBRAVNAVE ALI 100 %, IN DRUGE IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERE SE UPORABIJO UTEŽI TVEGANJA
180	TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI: SKUPAJ ODKUPLJENE DENARNE TERJATVE

C 09.01 – GEOGRAFSKA RAZČLENITEV IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA SEDEŽ DOLŽNIKA: IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA (CR GB 1)

Država:

		ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV	Neplačane izpostavljenosti	Ugotovljena nova neplačila za obdobje	Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja	Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja	Od tega: odpis	Popravki zaradi kreditnega tveganja/odpisi za ugotovljena nova neplačila	VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI	ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP	ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP
		010	020	040	050	055	060	070	075	080	090
010	Enote centralne ravni držav ali centralnih bank
020	Enote regionalne ali lokalne ravni držav
030	Subjekti javnega sektorja
040	Multilateralne razvojne banke
050	Mednarodne organizacije
060	Institucije
070	Podjetja
075	od tega: MSP
080	Izpostavljenosti na drobno
085	od tega: MSP
090	Zavarovane s hipotekami na nepremičnine
095	od tega: MSP
100	Neplačane izpostavljenosti
110	Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem
120	Krite obveznice
130	Kratkoročne terjatve do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno
140	Kolektivni naložbeni podjemi (KNP)
150	Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov
160	Druge izpostavljenosti
	Skupni znesek izpostavljenosti

C 09.02 – GEOGRAFSKA RAZČLENITEV IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA SEDEŽ DOLŽNIKA: IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI PRISTOPA IRB (CR GB 2)

Država:

		ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV	Od tega: neplačane	Ugotovljena nova neplačila za obdobje	Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja	Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja	Od tega: odpis	Popravki zaradi kreditnega tveganja/odpisi za ugotovljena nova neplačila	VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA ALI SKUPINI (%)
		010	030	040	050	055	060	070	080
010	Enote centralne ravni držav in centralnih bank
020	Institucije
030	Podjetja
040	Od tega: Posebni kreditni aranžmaji
050	Od tega: MSP
060	Izpostavljenosti na drobno
070	Zavarovano z nepremičnino
080	MSP
090	Podjetja, ki niso MSP
100	Kvalificirane obnavljajoče se izpostavljenosti
110	Druge izpostavljenosti na drobno
120	MSP
130	Podjetja, ki niso MSP
140	Lastniški instrumenti
	Skupni znesek izpostavljenosti

		Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%)	Od tega: neplačane	VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI	ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP	Od tega: neplačane	ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP	ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE
		090	100	105	110	120	125	130
010	Enote centralne ravni držav in centralnih bank
020	Institucije
030	Podjetja
040	Od tega: Posebni kreditni aranžmaji
050	Od tega: MSP
060	Izpostavljenosti na drobno
070	Zavarovano z nepremičnino
080	MSP
090	Podjetja, ki niso MSP
100	Kvalificirane obnavljajoče se izpostavljenosti
110	Druge izpostavljenosti na drobno
120	MSP
130	Podjetja, ki niso MSP
140	Lastniški instrumenti
	Skupni znesek izpostavljenosti

C 09.03 – GEOGRAFSKA RAZČLENITEV USTREZNIH KREDITNIH IZPOSTAVLJENOSTI ZA NAMENE IZRAČUNA POSAMEZNI INSTITUCIJI LASTNEGA PROTICIKLIČNEGA BLAŽILNIKA (CR GB 3)

Država:

		Znesek
		010
010	Kapitalske zahteve

C 17.00 – OPERATIVNO TVEGANJE: IZGUBE IN POVRNITVE PO POSLOVNIH PODROČJIH IN VRSTAH DOGODKOV V ZADNJEM LETU (OPR Details)

RAZPOREJANJE IZGUB V POSLOVNA PODROČJA			VRSTE DOGODKOV							SKUPAJ VRSTE DOGODKOV	POJASNJEVALNA POSTAVKA: MEJE IZGUB ZA ZBIRANJE PODATKOV
RAZPOREJANJE IZGUB V POSLOVNA PODROČJA			NOTRANJA GOLJUFIJA	ZUNANJA GOLJUFIJA	PRAKSE V ZVEZI Z ZAPOSLOVANJEM IN VARNOSTJO PRI DELU	STRANKE, PRODUKTI IN POSLOVNA PRAKSA	ŠKODA NA PREMIČNEM IN NEPREMIČNEM PREMOŽENJU	POSLOVNE MOTNJE IN IZPADI SISTEMOV	IZVEDBA, DOSTAVA IN UPRAVLJANJE PROCESOV	SKUPAJ VRSTE DOGODKOV	NAJNIŽJA	NAJVIŠJA
Vrstice			010	020	030	040	050	060	070	080	090	100
010	PODJETNIŠKE FINANCE [CF]	Število dogodkov
020		Znesek skupne izgube
030		Največja posamezna izguba
040		Vsota petih največjih izgub
050		Povrnjena izguba skupaj
110	TRGOVANJE IN PRODAJA [TS]	Število dogodkov
120		Znesek skupne izgube
130		Največja posamezna izguba
140		Vsota petih največjih izgub
150		Povrnjena izguba skupaj
210	POSLI Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI NA DROBNO [RBr]	Število dogodkov
220		Znesek skupne izgube
230		Največja posamezna izguba
240		Vsota petih največjih izgub
250		Povrnjena izguba skupaj
310	KOMERCIALNO BANČNIŠTVO [CB]	Število dogodkov
320		Znesek skupne izgube
330		Največja posamezna izguba
340		Vsota petih največjih izgub
350		Povrnjena izguba skupaj
410	BANČNIŠTVO NA DROBNO [RB]	Število dogodkov
420		Znesek skupne izgube
430		Največja posamezna izguba
440		Vsota petih največjih izgub
450		Povrnjena izguba skupaj
510	PLAČILO IN PORAVNAVA [PS]	Število dogodkov
520		Znesek skupne izgube
530		Največja posamezna izguba
540		Vsota petih največjih izgub
550		Povrnjena izguba skupaj
610	AGENCIJSKE STORITVE [AS]	Število dogodkov
620		Znesek skupne izgube
630		Največja posamezna izguba
640		Vsota petih največjih izgub
650		Povrnjena izguba skupaj
710	UPRAVLJANJE PREMOŽENJA [AM]	Število dogodkov
720		Znesek skupne izgube
730		Največja posamezna izguba
740		Vsota petih največjih izgub
750		Povrnjena izguba skupaj
810	KORPORATIVNE POSTAVKE [CI]	Število dogodkov
820		Znesek skupne izgube
830		Največja posamezna izguba
840		Vsota petih največjih izgub
850		Povrnjena izguba skupaj
910	SKUPAJ POSLOVNA PODROČJA	Število dogodkov. Od tega:
911		≥ 10 000 in < 20 000
912		≥ 20 000 in < 100 000
913		≥ 100 000 in < 1 000 000
914		≥ 1 000 000
920		Znesek skupne izgube. Od tega:
921		≥ 10 000 in < 20 000
922		≥ 20 000 in < 100 000
923		≥ 100 000 in < 1 000 000
924		≥ 1 000 000
930		Največja posamezna izguba
940		Vsota petih največjih izgub
950		Povrnjena izguba skupaj

C 21.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE V LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTIH (MKR SA EQU)

Nacionalni trg:

		POZICIJE					KAPITALSKE ZAHTEVE	ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM
		VSE POZICIJE		NETO POZICIJE		POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE
		DOLGE	KRATKE	DOLGE	KRATKE	POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE
		010	020	030	040	050	060	070
010	LASTNIŠKI INSTRUMENTI V TRGOVALNI KNJIGI							Celica, povezana s CA
020	Splošno tveganje
021	Izvedeni finančni instrumenti
022	Druga sredstva in obveznosti
030	Splošno razpršene terminske pogodbe na delniške indekse, s katerimi se trguje na borzi in so predmet posameznega pristopa
040	Lastniški instrumenti, ki niso splošno razpršene terminske pogodbe na delniške indekse, s katerimi se trguje na borzi
050	Posebno tveganje
080	Posamezni pristop za pozicijsko tveganje v KNP
090	Dodatne zahteve za opcije (ne-delta tveganja)
100	Poenostavljeni pristop
110	Pristop delta plus – dodatne zahteve za gama tveganje
120	Pristop delta plus – dodatne zahteve za vega tveganje
130	Pristop s scenarijsko matriko

C 22.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA VALUTNO TVEGANJE (MKR SA FX)

		VSE POZICIJE		NETO POZICIJE		POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE (vključno s prerazporeditvijo neizravnanih pozicij v valutah, ki so predmet posebne obravnave za izravnane pozicije)			KAPITALSKE ZAHTEVE	ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM
		DOLGE	KRATKE	DOLGE	KRATKE	DOLGE	KRATKE	IZRAVNANE	KAPITALSKE ZAHTEVE	ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM
		020	030	040	050	060	070	080	090	100
010	SKUPAJ POZICIJE V VALUTAH, O KATERIH SE NE POROČA									Celica, povezana s CA
020	Tesno korelirane valute
030	Vse druge valute (vključno s pozicijami KNP v tujih valutah, obravnavanimi kot druge valute)
040	Zlato
050	Dodatne zahteve za opcije (ne-delta tveganja)
060	Poenostavljeni pristop
070	Pristop delta plus – dodatne zahteve za gama tveganje
080	Pristop delta plus – dodatne zahteve za vega tveganje
090	Pristop s scenarijsko matriko
RAZČLENITEV SKUPNIH POZICIJ (VKLJUČENA VALUTA POROČANJA) GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI
100	Druga sredstva in obveznosti razen zunajbilančnih postavk in izvedenih finančnih instrumentov
110	Zunajbilančne postavke
120	Izvedeni finančni instrumenti
Pojasnjevalne postavke: VALUTNE POZICIJE
130	Euro
140	Lek
150	Argentinski peso
160	Avstralski dolar
170	Brazilski real
180	Bolgarski lev
190	Kanadski dolar
200	Češka krona
210	Danska krona
220	Egiptovski funt
230	Britanski funt
240	Forint
250	Jen
270	Litovski litas
280	Denar
290	Mehiški peso
300	Zlot
310	Romunski lev
320	Ruski rubelj
330	Srbski dinar
340	Švedska krona
350	Švicarski frank
360	Turška lira
370	Grivna
380	Ameriški dolar
390	Islandska krona
400	Norveška krona
410	Hongkonški dolar
420	Novi tajvanski dolar
430	Novozelandski dolar
440	Singapurski dolar
450	Won
460	CNY
470	Drugo
480	Hrvaška kuna

PRILOGA II

„PRILOGA II

POROČANJE O KAPITALU IN KAPITALSKIH ZAHTEVAH

Kazalo

DEL I: SPLOŠNA NAVODILA

STRUKTURA IN DOGOVORI

1.1

STRUKTURA

1.2

DOGOVOR GLEDE OŠTEVILČENJA

1.3

DOGOVOR GLEDE PREDZNAKA

DEL II: NAVODILA ZA PREDLOGE

PREGLED KAPITALSKE USTREZNOSTI (CA)

1.1

SPLOŠNE OPOMBE

1.2

C 01.00 – KAPITAL (CA1)

1.2.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

1.3

C 02.00 – KAPITALSKE ZAHTEVE (CA2)

1.3.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

1.4

C 03.00 – KAPITALSKI KOLIČNIKI IN RAVNI KAPITALA (CA3)

1.4.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

1.5

C 04.00 – POJASNJEVALNE POSTAVKE (CA4)

1.5.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

1.6

PREHODNE DOLOČBE IN INSTRUMENTI, ZA KATERE SE UPORABLJAJO PREDHODNA PRAVILA: INSTRUMENTI, KI NE TVORIJO DRŽAVNE POMOČI (CA5)

1.6.1

SPLOŠNE OPOMBE

1.6.2

C 05.01 – PREHODNE DOLOČBE (CA5.1)

1.6.2.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

1.6.3

C 05.02 – INSTRUMENTI, ZA KATERE SE UPORABLJAJO PREDHODNA PRAVILA: INSTRUMENTI, KI NE TVORIJO DRŽAVNE POMOČI (CA5.2)

1.6.3.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH (GS)

2.1

SPLOŠNE OPOMBE

2.2

PODROBNE INFORMACIJE O KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE

2.3

INFORMACIJE O PRISPEVKIH POSAMEZNIH SUBJEKTOV H KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE

2.4

C 06.01 – KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH – SKUPAJ (GS TOTAL)

2.5

C 06.02 – KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH (GS)

100

PREDLOGE ZA KREDITNO TVEGANJE

106

3.1

SPLOŠNE OPOMBE

106

3.1.1

POROČANJE O TEHNIKAH ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA Z UČINKOM ZAMENJAVE

107

3.1.2

POROČANJE O KREDITNEM TVEGANJU NASPROTNE STRANKE

107

3.2

C 07.00 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SA)

107

3.2.1

SPLOŠNE OPOMBE

107

3.2.2

OBSEG PREDLOGE CR SA

107

3.2.3

RAZVRSTITEV IZPOSTAVLJENOSTI V KATEGORIJE IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA

108

3.2.4

POJASNILA GLEDE OBSEGA NEKATERIH POSEBNIH KATEGORIJ IZPOSTAVLJENOSTI IZ ČLENA 112 CRR

111

3.2.4.1

KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI ‚INSTITUCIJE‘

111

3.2.4.2

KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI ‚KRITE OBVEZNICE‘

111

3.2.4.3

KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI ‚KOLEKTIVNI NALOŽBENI PODJEMI‘

111

3.2.5

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

112

3.3

KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR IRB)

118

3.3.1

OBSEG PREDLOGE CR IRB

118

3.3.2

RAZČLENITEV PREDLOGE CR IRB

119

3.3.3

C 08.01 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR IRB 1)

120

3.3.3.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

120

3.3.4

C 08.02 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM: RAZČLENITEV GLEDE NA BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV ALI SKUPINE IZPOSTAVLJENOSTI (CR IRB 2)

127

3.4

KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: INFORMACIJE Z GEOGRAFSKO RAZČLENITVIJO (CR GB)

127

3.4.1

C 09.01 – GEOGRAFSKA RAZČLENITEV IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA SEDEŽ DOLŽNIKA: IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA (CR GB 1)

128

3.4.1.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

128

3.4.2

C 09.02 – GEOGRAFSKA RAZČLENITEV IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA SEDEŽ DOLŽNIKA: IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI PRISTOPA IRB (CR GB 2)

130

3.4.2.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

130

3.4.3

C 09.03 – GEOGRAFSKA RAZČLENITEV USTREZNIH KREDITNIH IZPOSTAVLJENOSTI ZA NAMENE IZRAČUNA POSAMEZNI INSTITUCIJI LASTNEGA PROTICIKLIČNEGA BLAŽILNIKA (CR GB 3)

132

3.4.3.1

SPLOŠNE OPOMBE

132

3.4.3.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

132

3.5

C 10.01 IN C 10.02 – IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV PO PRISTOPU IRB (CR EQU IRB 1 IN CR EQU IRB 2)

133

3.5.1

SPLOŠNE OPOMBE

133

3.5.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE (UPORABLJAJO SE ZA CR EQU IRB 1 IN CR EQU IRB 2)

134

3.6

C 11.00 – TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE (CR SETT)

136

3.6.1

SPLOŠNE OPOMBE

136

3.6.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

137

3.7

C 12.00 – KREDITNO TVEGANJE: LISTINJENJA – STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SEC SA)

138

3.7.1

SPLOŠNE OPOMBE

138

3.7.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

139

3.8

C 13.00 – KREDITNO TVEGANJE – LISTINJENJA: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SEC IRB)

145

3.8.1

SPLOŠNE OPOMBE

145

3.8.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

145

3.9

C 14.00 – PODROBNE INFORMACIJE O LISTINJENJIH (SEC DETAILS)

151

3.9.1

SPLOŠNE OPOMBE

151

3.9.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

152

PREDLOGE ZA OPERATIVNO TVEGANJE

160

4.1

C 16.00 – OPERATIVNO TVEGANJE (OPR)

160

4.1.1

SPLOŠNE OPOMBE

160

4.1.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

160

4.2

C 17.00 – OPERATIVNO TVEGANJE: IZGUBE IN POVRNITVE PO POSLOVNIH PODROČJIH IN VRSTAH DOGODKOV V ZADNJEM LETU (OPR DETAILS)

163

4.2.1

SPLOŠNE OPOMBE

163

4.2.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

165

PREDLOGE ZA TRŽNO TVEGANJE

166

5.1

C 18.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKA TVEGANJA V DOLŽNIŠKIH INSTRUMENTIH, S KATERIMI SE TRGUJE NA BORZI (MKR SA TDI)

167

5.1.1

SPLOŠNE OPOMBE

167

5.1.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

167

5.2

C 19.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V LISTINJENJIH (MKR SA SEC)

169

5.2.1

SPLOŠNE OPOMBE

169

5.2.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

169

5.3

C 20.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V TRGOVALNEM PORTFELJU S KORELACIJO (MKR SA CTP)

171

5.3.1

SPLOŠNE OPOMBE

171

5.3.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

172

5.4

C 21.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE V LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTIH (MKR SA EQU)

174

5.4.1

SPLOŠNE OPOMBE

174

5.4.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

174

5.5

C 22.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA VALUTNO TVEGANJE (MKR SA FX)

176

5.5.1

SPLOŠNE OPOMBE

176

5.5.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

176

5.6

C 23.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA BLAGO (MKR SA COM)

178

5.6.1

SPLOŠNE OPOMBE

178

5.6.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

178

5.7

C 24.00 – NOTRANJI MODELI ZA TRŽNA TVEGANJA (MKR IM)

179

5.7.1

SPLOŠNE OPOMBE

179

5.7.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

179

5.8

C 25.00 – TVEGANJE PRILAGODITVE KREDITNEGA VREDNOTENJA (CVA)

182

5.8.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE POZICIJE

182

DEL I: SPLOŠNA NAVODILA

1. STRUKTURA IN DOGOVORI

1.1 STRUKTURA

Okvir zajema skupaj pet sklopov predlog:

(a)	kapitalska ustreznost, pregled regulativnega kapitala; znesek skupne izpostavljenosti tveganjem;

(b)	kapitalska ustreznost skupine, pregled izpolnjevanja zahtev po kapitalski ustreznosti pri vseh posameznih subjektih, vključenih v obseg konsolidacije subjekta, ki poroča;

(c)	kreditno tveganje (vključno s tveganjem nasprotne stranke, tveganjem zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev in tveganjem poravnave);

(d)	tržno tveganje (vključno s pozicijskim tveganjem v trgovalni knjigi, valutnim tveganjem, tveganjem spremembe cen blaga in tveganjem CVA);

(e)	operativno tveganje.

Za vsako predlogo so navedene pravne podlage. Te smernice za izvajanje enotnega poročevalskega okvira vsebujejo dodatne podrobne informacije glede splošnejših vidikov poročanja v zvezi s posameznim sklopom predlog, navodila glede posebnih pozicij ter primere in validacijska pravila.

Institucije izpolnijo le predloge, ki so ustrezne glede na uporabljeni pristop za določanje kapitalskih zahtev.

1.2 DOGOVOR GLEDE OŠTEVILČENJA

Pri sklicevanju na stolpce, vrstice in polja predlog se v dokumentu upošteva dogovor glede označevanja iz naslednje razpredelnice. Te številčne kode se obsežno uporabljajo v validacijskih pravilih.

V navodilih se uporablja naslednji splošni zapis: {predloga;vrstica;stolpec}.

V primeru validacije znotraj predloge, pri kateri se uporabijo samo podatkovne točke zadevne predloge, v zapisih predloga ni navedena: {vrstica;stolpec}.

V primeru predlog, ki imajo le en stolpec, so navedene le vrstice: {predloga;vrstica}.

Če je validacija opravljena za predhodno navedene vrstice ali stolpce, se to označi z zvezdico.

1.3 DOGOVOR GLEDE PREDZNAKA

Vsak znesek, ki povečuje kapital ali kapitalske zahteve, se poroča kot pozitivna vrednost. Na drugi strani se vsak znesek, ki zmanjšuje skupni kapital ali kapitalske zahteve, poroča kot negativna vrednost. Če je pred postavko negativni predznak (-), se za zadevno postavko ne poroča noben pozitivni znesek.

DEL II: NAVODILA ZA PREDLOGE

1. PREGLED KAPITALSKE USTREZNOSTI (CA)

1.1 SPLOŠNE OPOMBE

10.

Predloge CA vsebujejo informacije o števcih stebra 1 (kapital, temeljni kapital, navadni lastniški temeljni kapital), imenovalcu (kapitalske zahteve) ter prehodnih določbah in so strukturirane v petih predlogah:

a)	Predloga CA1 vsebuje znesek kapitala institucij, ki je razčlenjen na postavke, potrebne za izračun navedenega zneska. Izračunan znesek kapitala vključuje skupne učinke prehodnih določb glede na vrsto kapitala.

b)	Predloga CA2 povzema zneske skupne izpostavljenosti tveganju (kot določa člen 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 (CRR).

c)	Predloga CA3 vsebuje količnike, za katere CRR določa minimalne ravni, in nekatere druge zadevne podatke.

d)	Predloga C4 vsebuje pojasnjevalne postavke, ki so potrebne za izračun postavk v CA1, in informacije v zvezi s kapitalskimi blažilniki iz direktive o kapitalskih zahtevah.

e)	Predloga CA5 vsebuje podatke, ki so potrebni za izračun učinka prehodnih določb na kapital. Predloga CA5 bo prenehala obstajati, ko prehodne določbe ne bodo več veljavne.

11.

Predloge se uporabljajo za vse subjekte, ki poročajo, ne glede na računovodske standarde, ki jih upoštevajo, čeprav so nekatere postavke v števcu specifične za subjekte, ki uporabljajo pravila za vrednotenje MRS/MSRP. Na splošno so informacije v imenovalcu povezane s končnimi rezultati, navedenimi v ustreznih predlogah za izračun zneska skupne izpostavljenosti tveganjem.

12.

Skupni kapital vključuje različne vrste kapitala: temeljni kapital (T1), ki je vsota navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) in dodatnega temeljnega kapitala (AT1), kakor tudi dodatni kapital (T2).

13.

Prehodne določbe se v predlogah CA obravnavajo na naslednji način:

Postavke v CA1 se običajno upoštevajo brez prehodnih prilagoditev. To pomeni, da so vrednosti postavk v CA1 izračunane v skladu s končnimi določbami (tj. kot da ne bi bilo prehodnih določb), razen pri postavkah, ki povzemajo učinek prehodnih določb. Za vsako vrsto kapitala (tj. CET1, AT1 in T2) obstajajo tri različne postavke, ki vključujejo vse prilagoditve zaradi prehodnih določb.

Prehodne določbe lahko vplivajo tudi na primanjkljaj dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala (tj. presežek odbitka od AT1 iz člena 36(1)(j) CRR oziroma presežek odbitka od T2 iz člena 56(e) CRR), zato lahko postavke, ki vsebujejo te primanjkljaje, posredno izražajo učinek prehodnih določb.

c)	Predloga CA5 se uporablja izključno za poročanje po prehodnih določbah.

14.

Obravnavanje zahtev iz stebra II je lahko znotraj EU različno (člen 104(2) direktive o kapitalskih zahtevah IV je treba prenesti v nacionalno zakonodajo). V poročanje o kapitalski ustreznosti iz CRR se vključi le učinek zahtev iz stebra II na količnik kapitalske ustreznosti ali ciljni količnik. Natančno poročanje o zahtevah iz stebra II ni zajeto v zahteve iz člena 99 CRR.

a)	Predloge CA1, CA2 ali CA5 vsebujejo samo podatke, povezane s stebrom I.

b)	Predloga CA3 vsebuje učinek dodatnih zahtev iz stebra II na količnik kapitalske ustreznosti na zbirni podlagi. En sklop je osredotočen na učinek zneskov na količnike, drugi pa na sam količnik. Noben sklop količnikov ni dodatno povezan s predlogami CA1, CA2 ali CA5.

Predloga CA4 vsebuje eno polje za dodatne kapitalske zahteve v zvezi s stebrom II. To polje ni povezano s kapitalskimi količniki iz predloge CA3 prek validacijskih pravil, pri čemer izraža člen 104(2) direktive o kapitalskih zahtevah, ki izrecno omenja dodatne kapitalske zahteve kot eno od možnosti za odločitve v okviru stebra II.

1.2 C 01.00 – KAPITAL (CA1)

1.2.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
010	1. Kapital Člen 4(1)(118) in člen 72 CRR. Kapital institucije sestavlja vsota njenega temeljnega in dodatnega kapitala.
015	1.1 Temeljni kapital Člen 25 CRR. Temeljni kapital je vsota navadnega lastniškega temeljnega kapitala in dodatnega temeljnega kapitala.
020	1.1.1 Navadni lastniški temeljni kapital Člen 50 CRR.
030	1.1.1.1 Kapitalski instrumenti, sprejemljivi kot navadni lastniški temeljni kapital Člen 26(1)(a) in (b), členi 27 do 30, člen 36(1)(f) in člen 42 CRR.
040	1.1.1.1.1. Vplačani kapitalski instrumenti Člen 26(1)(a) in členi 27 do 31 CRR. Vključijo se kapitalski instrumenti vzajemnih, zadružnih ali podobnih institucij (člena 27 in 29 CRR). Vplačani presežek kapitala, povezan z instrumenti, se ne vključi. Kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah, se vključijo, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 31 CRR.
045	1.1.1.1.1* Od tega: kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah Člen 31 CRR. Kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah, se vključijo v navadni lastniški temeljni kapital, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 31 CRR.
050	1.1.1.1.2* Pojasnjevalna postavka: kapitalski instrumenti, ki niso sprejemljivi Člen 28(1)(b), (l) in (m) CRR. Pogoji iz teh točk odražajo različne položaje/razmere/situacije pri kapitalu, ki se lahko spremenijo, zaradi česar je lahko znesek, poročan v tem polju, sprejemljiv v kasnejših obdobjih. Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.
060	1.1.1.1.3 Vplačani presežek kapitala Člen 4(1)(124) in člen 26(1)(b) CRR. Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom. Znesek, ki se poroča v okviru te postavke, je povezan z ‚vplačanimi kapitalskimi instrumenti‘.
070	1.1.1.1.4 (–) Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala Člen 36(1)(f) in člen 42 CRR. Lasten navadni lastniški temeljni kapital, ki ga ima poročevalska institucija ali skupina na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 42 CRR. Delež v delnicah, vključenih v ‚kapitalske instrumente, ki niso sprejemljivi‘, se ne poroča v tej vrstici. Znesek, ki se poroča, vključuje vplačani presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami. Postavke 1.1.1.1.4 do 1.1.1.1.4.3 ne vključujejo dejanskih ali pogojnih obveznosti nakupa lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala se poročajo ločeno v postavki 1.1.1.1.5.
080	1.1.1.1.4.1 (–) Neposredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala Člen 36(1)(f) in člen 42 CRR. Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, vključeni v postavko 1.1.1.1, ki ga imajo institucije v okviru konsolidirane skupine. Znesek, ki se poroča, vključuje deleže v trgovalni knjigi, izračunane na podlagi neto dolge pozicije, kot določa člen 42(a) CRR.
090	1.1.1.1.4.2. (–) Posredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala Člen 4(1)(114), člen 36(1)(f) in člen 42 CRR.
091	1.1.1.1.4.3 (–) Sintetični deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala Člen 4(1)(126), člen 36(1)(f) in člen 42 CRR.
092	1.1.1.1.5 (–) Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala Člen 36(1)(f) in člen 42 CRR. V skladu s členom 36(1)(f) CRR se ‚lastn[i] instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere ima institucija dejansko ali pogojno obveznost nakupa na podlagi obstoječe pogodbene obveznosti‘, odbijejo.
130	1.1.1.2 Zadržani dobiček Člen 26(1)(c) in člen 26(2) CRR. Zadržani dobiček vključuje zadržani dobiček preteklega leta in priznani dobiček med letom ali čisti dobiček poslovnega leta.
140	1.1.1.2.1 Zadržani dobiček preteklih let Člen 4(1)(123) in člen 26(1)(c) CRR. V členu 4(1)(123) CRR je zadržani dobiček opredeljen kot ‚prenesen[i] dobičk[i] in izgube, ki izhajajo iz dobičkov ali izgub iz preteklih let, v skladu z veljavnim računovodskim okvirom‘.
150	1.1.1.2.2 Priznan dobiček ali izguba Člena 4(1)(121) in 26(2) ter člen 36(1)(a) CRR. V skladu s členom 26(2) CRR se lahko kot zadržani dobički vključijo dobički med letom ali čisti dobički poslovnega leta ob predhodnem dovoljenju pristojnega organa, če so izpolnjeni določeni pogoji. Obratno se v skladu s členom 36(1)(a) CRR od navadnega lastniškega temeljnega kapitala odbijejo izgube.
160	1.1.1.2.2.1 Dobiček ali izguba, ki pripada nadrejenim lastnikom Člen 26(2) in člen 36(1)(a) CRR. Znesek, ki se poroča, je dobiček ali izguba, vključena v računovodski izkaz poslovnega izida.
170	1.1.1.2.2.2 (–) Del dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta, ki ni priznan Člen 26(2) CRR. Ta vrstica je prazna, če je institucija za referenčno obdobje poročala izgube. Razlog za to je, da se izgube v celoti odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Če institucija poroča dobičke, se poroča del, ki v skladu s členom 26(2) CRR ni priznan (tj. dobički, ki niso revidirani, in predvidljive obremenitve ali dividende). Opozoriti je treba, da so v primeru dobičkov zneski, ki jih je treba odbiti, vsaj vmesne dividende.
180	1.1.1.3 Akumulirani drug vseobsegajoči donos Člen 4(1)(100) in člen 26(1)(d) CRR. Poroča se znesek, ki ne vključuje davčnih obremenitev, predvidljivih v času izračuna, in pred uporabo bonitetnih filtrov. Poroča se znesek, ki se določi v skladu s členom 13(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 241/2014.
200	1.1.1.4 Druge rezerve Člen 4(1)(117) in člen 26(1)(e) CRR. Druge rezerve so v CRR opredeljene kot ‚rezerve v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, ki jih je treba razkriti v skladu s tem veljavnim računovodskim standardom, razen zneskov, ki so že vključeni v akumuliran drugi vseobsegajoči donos ali zadržani dobiček‘. Znesek, ki se poroča, ne vključuje davčnih obremenitev, predvidljivih v času izračuna.
210	1.1.1.5 Rezervacije za splošna bančna tveganja Člen 4(1)(112) in člen 26(1)(f) CRR. Rezervacije za splošna bančna tveganja so v členu 38 Direktive 86/635/EGS opredeljena kot ‚znesk[i], za katere se kreditna institucija odloči, da jih izloči za pokritje takih tveganj, če to zahtevajo posebna tveganja, povezana z bančništvom‘. Znesek, ki se poroča, ne vključuje davčnih obremenitev, predvidljivih v času izračuna.
220	1.1.1.6 Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila Člen 483(1) do (3) in členi 484 do 487 CRR. Znesek kapitalskih instrumentov, za katere se prehodno uporabljajo predhodna pravila za navadni lastniški temeljni kapital. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz predloge CA5.
230	1.1.1.7 Manjšinski delež, pripoznan v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu Člen 4(120) in člen 84 CRR. Vsota vseh zneskov manjšinskih deležev podrejenih družb, vključenih v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital.
240	1.1.8 Prehodne prilagoditve zaradi dodatnih manjšinskih deležev Člena 479 in 480 CRR. Prilagoditve manjšinskih deležev zaradi prehodnih določb. Ta postavka se pridobi neposredno iz predloge CA5.
250	1.1.1.9 Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov Členi 32 do 35 CRR.
260	1.1.1.9.1 (–) Povečanja lastniškega kapitala, ki izhajajo iz listinjenih sredstev Člen 32(1) CRR. Znesek, ki se poroča, je povečanje lastniškega kapitala institucije, ki izhaja iz listinjenih sredstev, v skladu z veljavnim računovodskim standardom. Ta postavka na primer vključuje prihodke iz naslova prihodnjih marž, ki se pri instituciji odraža v dobičku iz prodaje, ali, kadar je institucija v vlogi originatorja, neto dobičke iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov iz listinjenih sredstev, ki zagotavljajo kreditno izboljšavo pozicij v listinjenju.
270	1.1.1.9.2 Rezerva za varovanje denarnih tokov Člen 33(1)(a) CRR. Znesek, ki se poroča, je lahko pozitiven ali negativen. Znesek je pozitiven, kadar varovanje denarnega toka privede do izgube (tj. če zmanjšajo računovodski kapital) in obratno. Predznak je zato nasproten predznaku, uporabljenemu v računovodskih izkazih. Znesek ne vključuje davčnih obremenitev, predvidljivih v času izračuna.
280	1.1.1.9.3 Kumulativni dobički in izgube zaradi sprememb lastnega kreditnega tveganja v zvezi z obveznostmi, vrednotenimi po pošteni vrednosti Člen 33(1)(b) CRR. Znesek, ki se poroča, je lahko pozitiven ali negativen. Znesek je pozitiven v primeru izgube zaradi sprememb lastnega kreditnega tveganja (tj. če se zmanjša računovodski kapital) in obratno. Predznak je zato nasproten predznaku, uporabljenemu v računovodskih izkazih. Nerevidiran dobiček se ne vključi v to postavko.
285	1.1.1.9.4 Dobički in izgube, nastali zaradi vrednotenja na pošteno vrednost, ki izhajajo iz kreditnega tveganja same institucije v zvezi z izvedenimi finančnimi obveznostmi Člen 33(1)(c) in člen 33(2) CRR. Znesek, ki se poroča, je lahko pozitiven ali negativen. Znesek je pozitiven v primeru izgube zaradi sprememb lastnega kreditnega tveganja in obratno. Predznak je zato nasproten predznaku, uporabljenemu v računovodskih izkazih. Nerevidiran dobiček se ne vključi v to postavko.
290	1.1.1.9.5 (–) Prilagoditve vrednosti zaradi zahtev po preudarnem vrednotenju Člena 34 in 105 CRR. Prilagoditve poštene vrednosti izpostavljenosti, vključene v trgovalno knjigo ali netrgovalno knjigo, zaradi strožjih standardov preudarnega vrednotenja iz člena 105 CRR.
300	1.1.1.10 (–) Dobro ime Člen 4(1)(113), člen 36(1)(b) in člen 37 CRR.
310	1.1.1.10.1 (–) Dobro ime, ki se pripozna kot neopredmeteno sredstvo Člen 4(1)(113) in člen 36(1)(b) CRR. Dobro ime ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom. Znesek, ki se poroča v tem polju, je enak znesku poročanem v bilanci stanja.
320	1.1.1.10.2 (–) Dobro ime, ki se nanaša na vrednotenje pomembnih naložb Člen 37(b) in člen 43 CRR.
330	1.1.1.10.3 Odložene obveznosti za davek, povezane z dobrim imenom Člen 37(a) CRR. Znesek odloženih obveznosti za davek, ki bi se poravnale, če bi bilo dobro ime oslabljeno ali bi se odpravilo njegovo pripoznanje v skladu z ustreznim računovodskim standardom.
340	1.1.1.11 (–) Druga neopredmetena sredstva Člen 4(1)(115), člen 36(1)(b) in člen 37(a) CRR. Druga neopredmetena sredstva so neopredmetena sredstva v skladu z veljavnim računovodskim standardom, pri čemer se ne upošteva dobro ime, prav tako v skladu z veljavnim računovodskim standardom.
350	1.1.1.11.1 (–) Druga neopredmetena sredstva pred odbitkom odloženih obveznosti za davek Člen 4(1)(115) in člen 36(1)(b) CRR. Druga neopredmetena sredstva so neopredmetena sredstva v skladu z veljavnim računovodskim standardom, pri čemer se ne upošteva dobro ime, prav tako v skladu z veljavnim računovodskim standardom. Znesek, ki se poroča v tem polju, ustreza znesku neopredmetenih sredstev brez dobrega imena, ki je poročan v bilanci stanja.
360	1.1.1.11.2 Odložene obveznosti za davek, povezane z drugimi neopredmetenimi sredstvi Člen 37(a) CRR. Znesek odloženih obveznosti za davek, ki bi se poravnale, če bi bila neopredmetena sredstva, razen dobrega imena, oslabljena ali bi se odpravilo njegovo pripoznanje v skladu z ustreznim računovodskim standardom.
370	1.1.1.12 (–) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšanih za povezane obveznosti za davek Člen 36(1)(c) in člen 38 CRR.
380	1.1.1.13 (–) Primanjkljaj popravkov zaradi kreditnega tveganja glede na pričakovane izgube v okviru pristopa IRB Člen 36(1)(d) ter členi 40, 158 in 159 CRR. Znesek, ki se sporoči, ‚se ne zmanjša zaradi povečanja odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, ali drugega dodatnega davčnega učinka, ki bi se lahko pojavil, če bi rezervacije dosegle raven pričakovanih izgub‘ (člen 40 CRR).
390	1.1.1.14 (–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami Člen 4(1)(109), člen 36(1)(e) in člen 41 CRR.
400	1.1.1.14.1 (–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami Člen 4(1)(109) in člen 36(1)(e) CRR. Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami so opredeljena kot ‚sredstva pokojninskega sklada ali programa z določenimi pravicami, ki se izračunajo, potem ko so zmanjšana za znesek obveznosti v okviru istega sklada ali programa‘. Znesek, ki se poroča v tem polju, ustreza znesku, poročanem v bilanci stanja (če sta poročana ločeno).
410	1.1.1.14.2 Odložene obveznosti za davek, povezane s sredstvi pokojninskega sklada z določenimi pravicami Člen 4(1)(108) in (109) ter člen 41(1)(a) CRR. Znesek odloženih obveznosti za davek, ki bi se poravnale, če bi bila sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami oslabljena ali bi se odpravilo njihovo pripoznanje v skladu z ustreznim računovodskim standardom.
420	1.1.1.14.3 Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami, ki jih lahko institucija neomejeno uporablja Člen 4(1)(109) in člen 41(1)(b) CRR. V tej postavki se morebitni zneski navedejo le, če pristojni organ predhodno soglaša z zmanjšanjem zneska sredstev pokojninskega sklada z določenimi pravicami, ki se odbije. Za sredstva, ki so vključena v to vrstico, se dodeli utež tveganja za zahteve za kreditno tveganje.
430	1.1.1.15 (–) Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu Člen 4(1)(122), člen 36(1)(g) in člen 44 CRR. Deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(27) CRR), kadar obstaja vzajemni navzkrižni delež, za katerega pristojni organ meni, da je bil oblikovan z namenom umetnega povečanja kapitala institucije. Znesek, ki se poroča, se izračuna na podlagi bruto dolgih pozicij in vključuje zavarovalniške postavke lastnih sredstev prvega reda.
440	1.1.1.16 (–) Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom Člen 36(1)(j) CRR. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz postavke ‚Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom‘ predloge CA1. Znesek se odbije od navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
450	1.1.1.17 (–) Kvalificirani deleži zunaj finančnega sektorja, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250 % Člen 4(1)(36), člen 36(1)(k)(i) ter členi 89 do 91 CRR. Kvalificirani deleži so opredeljeni kot ‚neposredni ali posredni delež v družbi, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ali ki omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje zadevne družbe‘. V skladu s členom 36(1)(k)(i) CRR se lahko odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (z uporabo te postavke) ali se zanje uporabi utež tveganja 1 250 %.
460	1.1.1.18 (–) Pozicije listinjenja, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250 % Člen 36(1)(k)(ii), člen 243(1)(b), člen 244(1)(b), člen 258 in člen 266(3) CRR. Pozicije v listinjenju, za katere se uporabi utež tveganja 1 250 %, vendar se lahko odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (člen 36(1)(k)(ii) CRR). V zadnjem primeru se poročajo v tej postavki.
470	1.1.1.19 (–) Proste izročitve, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250 % Člen 36(1)(k)(iii) in člen 379(3) CRR. Za proste izročitve se uporabi utež tveganja 1 250 % 5 dni po drugem pogodbenem plačilu ali fazi izročitve do zaključka posla v skladu s kapitalskimi zahtevami za tveganje poravnave. Odbijejo se lahko od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (člen 36(1)(k)(iii) CRR). V zadnjem primeru se poročajo v tej postavki.
471	1.1.1.20 (–) Pozicije v košarici, za katere institucija ne more določiti uteži tveganja v skladu s pristopom IRB in za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250 % Člen 36(1)(k)(iv) in člen 153(8) CRR. V skladu s členom 36(1)(k)(iv) CRR se lahko odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (z uporabo te postavke) ali se zanje uporabi utež tveganja 1 250 %.
472	1.1.1.21 (–) Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v skladu s pristopom notranjih modelov, za katere se lahko uporabi utež tveganja 1 250 % Člen 36(1)(k)(v) in člen 155(4) CRR. V skladu s členom 36(1)(k)(v) CRR se lahko odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (z uporabo te postavke) ali se zanje uporabi utež tveganja 1 250 %.
480	1.1.1.22 (–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 4(1)(27), člen 36(1)(h), členi 43 do 46, člen 49(2) in (3) ter člen 79 CRR. Del deležev institucije v instrumentih subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki ga je treba odbiti od navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Glej druge možnosti odbitka v primeru uporabe konsolidacije (člen 49(2) in (3)).
490	1.1.1.23 (–) Odbitne odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik Člen 36(1)(c), člen 38 in člen 48(1)(a) CRR. Del odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik (zmanjšanih za del povezanih odloženih obveznosti za davek, razporejenih k odloženim terjatvam za davek, ki izhajajo iz začasnih razlik, v skladu s členom 38(5)(b) CRR), ki ga je treba odbiti, pri čemer se uporabi prag 10 % iz člena 48(1)(a) CRR.
500	1.1.1.24 (–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 4(1)(27), člen 36(1)(i), členi 43, 45 in 47, člen 48(1)(b), člen 49(1) do (3) in člen 79 CRR. Del deležev institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih ima institucija pomembno naložbo, ki ga je treba odbiti, pri čemer se uporabi prag 10 % iz člena 48(1)(b) CRR. Glej druge možnosti odbitka v primeru uporabe konsolidacije (člen 49(1), (2) in (3)).
510	1.1.1.25 (–) Znesek, ki presega prag 17,65 % Člen 48(1) CRR. Del odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ter neposrednih in posrednih deležev institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih ima institucija pomembno naložbo, ki ga je treba odbiti, pri čemer se uporabi prag 17,65 % iz člena 48(1)(b) CRR.
520	1.1.1.26 Druge prehodne prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala Členi 469 do 472, 478 in 481 CRR. Prilagoditve odbitkov zaradi prehodnih določb. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz predloge CA5.
524	1.1.1.27 Dodatni odbitki navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 3 CRR Člen 3 CRR.
529	1.1.1.28 Sestavine ali odbitki navadnega lastniškega temeljnega kapitala – drugo Ta vrstica je namenjena zagotavljanju prožnosti izključno za namene poročanja. Izpolni se le v redkih primerih, kadar ni sprejeta končna odločitev o poročanju posebnih kapitalskih postavk/odbitkov v sedanji predlogi CA1. Zato se ta vrstica izpolni le, če sestavina navadnega lastniškega temeljnega kapitala glede na odbitek sestavine navadnega lastniškega temeljnega kapitala ne more biti razvrščena v eno od vrstic 020 do 524. To polje se ne uporabi za uvrstitev kapitalskih postavk/odbitkov, ki v skladu s CRR niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti (npr. razvrstitev nacionalnih kapitalskih postavk/odbitkov, ki niso zajeti v področje uporabe CRR).
530	1.1.2 DODATNI TEMELJNI KAPITAL Člen 61 CRR.
540	1.1.2.1 Kapitalski instrumenti, sprejemljivi kot dodatni temeljni kapital Člen 51(a), členi 52 do 54, člen 56(a) in člen 57 CRR.
550	1.1.2.1.1 Vplačani kapitalski instrumenti Člen 51(a) in členi 52 do 54 CRR. Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.
560	1.1.2.1.2 (*) Pojasnjevalna postavka: Kapitalski instrumenti, ki niso sprejemljivi Člen 52(1)(c), (e) in (f) CRR. Pogoji iz teh točk odražajo različne položaje/razmere/situacije pri kapitalu, ki se lahko spremenijo, zaradi česar je lahko znesek, poročan v tem polju, sprejemljiv v kasnejših obdobjih. Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.
570	1.1.2.1.3 Vplačani presežek kapitala Člen 51(b) CRR. Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom. Znesek, ki se poroča v okviru te postavke, je del, povezan z ‚vplačanimi kapitalskimi instrumenti‘.
580	1.1.2.1.4 (–) Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala Člen 52(1)(b), člen 56(a) in člen 57 CRR. Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, ki ga ima poročevalska institucija ali skupina na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 57 CRR. Delež v delnicah, vključen v ‚kapitalske instrumente, ki niso sprejemljivi‘, se ne poroča v tej vrstici. Znesek, ki se poroča, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami. Postavke 1.1.2.1.4 do 1.1.2.1.4.3 ne vključujejo dejanskih ali pogojnih obveznosti nakupa lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala se poročajo ločeno v postavki 1.1.2.1.5.
590	1.1.2.1.4.1 (–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala Člen 4(1)(114), člen 52(1)(b), člen 56(a) in člen 57 CRR. Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, vključeni v postavko 1.1.2.1.1, ki ga imajo institucije v okviru konsolidirane skupine.
620	1.1.2.1.4.2 (–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala Člen 52(1)(b)(ii), člen 56(a) in člen 57 CRR.
621	1.1.2.1.4.3 (–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala Člen 4(1)(126), člen 52(1)(b), člen 56(a) in člen 57 CRR.
622	1.1.2.1.5 (–) Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala Člen 56(a) in člen 57 CRR. V skladu s členom 56(a) CRR se ‚lastn[i] instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, ki bi jih institucija morda bila dolžna kupiti zaradi obstoječih pogodbenih obveznosti‘, odbijejo.
660	1.1.2.2 Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila Člen 483(4) in (5), členi 484 do 487 ter člena 489 in 491 CRR. Znesek kapitalskih instrumentov, za katere se prehodno uporabljajo predhodna pravila za dodatni temeljni kapital. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz predloge CA5.
670	1.1.2.3 Instrumenti, ki jih izdajo podrejene družbe in so pripoznani v dodatnem temeljnem kapitalu Členi 83, 85 in 86 CRR. Vsota vseh zneskov kvalificiranega temeljnega kapitala podrejenih družb, vključena v konsolidirani dodatni temeljni kapital. Vključi se kvalificirani dodatni temeljni kapital, ki ga je izdal subjekt s posebnim namenom (člen 83 CRR).
680	1.1.2.4 Prehodne prilagoditve zaradi dodatnega pripoznanja v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala, ki jih izdajo podrejene družbe Člen 480 CRR. Prilagoditve kvalificiranega temeljnega kapitala v konsolidiranem dodatnem temeljnem kapitalu zaradi prehodnih določb. Ta postavka se pridobi neposredno iz predloge CA5.
690	1.1.2.5 (–) Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu Členi 4(1)(122), 56(b) in 58 CRR. Deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR.), kadar obstaja vzajemni navzkrižni delež, za katerega pristojni organ meni, da je bil oblikovan z namenom umetnega povečanja kapitala institucije. Znesek, ki se poroča, se izračuna na podlagi bruto dolgih pozicij in vključuje zavarovalniške postavke dodatnih lastnih sredstev prvega reda.
700	1.1.2.6 (–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 4(1)(27), člen 56(c) ter členi 59, 60 in 79 CRR. Del deležev institucije v instrumentih subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki ga je treba odbiti od dodatnega temeljnega kapitala.
710	1.1.2.7 (–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 4(1)(27), člen 56(d) ter člena 59 in 79 CRR. Deleži institucije v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih ima institucija pomembno naložbo, se v celoti odbijejo.
720	1.1.2.8 (–) Presežek odbitka od postavk dodatnega kapitala nad dodatnim kapitalom Člen 56(e) CRR. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz postavke ‚Presežek odbitka od postavk dodatnega kapitala nad dodatnim kapitalom‘ (odbitega v dodatnem temeljnem kapitalu) predloge CA1.
730	1.1.2.9 Druge prehodne prilagoditve dodatnega temeljnega kapitala Členi 474, 475, 478 in 481 CRR. Prilagoditve zaradi prehodnih določb. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz predloge CA5.
740	1.1.2.10 Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom (odbito v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu) Člen 36(1)(j) CRR. Dodatni temeljni kapital ne more biti negativen, odbitki dodatnega temeljnega kapitala pa so lahko večji od dodatnega temeljnega kapitala, ki mu je prištet z njim povezan vplačani presežek kapitala. Kadar se to zgodi, mora biti dodatni temeljni kapital enak nič, presežek odbitkov dodatnega temeljnega kapitala pa je treba odbiti od navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Pri tej postavki se doseže, da vsota postavk 1.1.2.1 do 1.1.2.12 nikoli ni manjša kot nič. Če je v tej postavki izkazana pozitivna vrednost, je postavka 1.1.1.16 nasprotna tej vrednosti.
744	1.1.2.11 Dodatni odbitki dodatnega temeljnega kapitala v skladu s členom 3 CRR Člen 3 CRR.
748	1.1.2.12 Sestavine ali odbitki dodatnega temeljnega kapitala – drugo Ta vrstica je namenjena zagotavljanju prožnosti izključno za namene poročanja. Izpolni se le v redkih primerih, kadar ni sprejeta končna odločitev o poročanju posebnih kapitalskih postavk/odbitkov v sedanji predlogi CA1. Zato se ta vrstica izpolni le, če sestavina dodatnega temeljnega kapitala glede na odbitek sestavine dodatnega temeljnega kapitala ne more biti razvrščena v eno od vrstic 530 do 744. To polje se ne uporabi za uvrstitev kapitalskih postavk/odbitkov, ki v skladu s CRR niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti (npr. razvrstitev nacionalnih kapitalskih postavk/odbitkov, ki niso zajeti v področje uporabe CRR)!
750	1.2 DODATNI KAPITAL Člen 71 CRR.
760	1.2.1 Kapitalski instrumenti in podrejeni dolgovi, sprejemljivi kot dodatni kapital Člen 62(a), členi 63 do 65, člen 66(a) in člen 67 CRR.
770	1.2.1.1 Vplačani kapitalski instrumenti in podrejeni dolgovi Člen 62(a) ter člena 63 in 65 CRR. Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.
780	1.2.1.2 (*) Pojasnjevalna postavka: Kapitalski instrumenti in podrejeni dolgovi, ki niso sprejemljivi Člen 63(c), (e) in (f) ter člen 64 CRR. Pogoji iz teh točk odražajo različne položaje/razmere/situacije pri kapitalu, ki se lahko spremenijo, zaradi česar je lahko znesek, poročan v tem polju, sprejemljiv v naslednjih obdobjih. Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.
790	1.2.1.3 Vplačani presežek kapitala Člen 62(b) in člen 65 CRR. Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom. Znesek, ki se poroča v okviru te postavke, je del, povezan z ‚vplačanimi kapitalskimi instrumenti‘.
800	1.2.1.4 (–) Lastni instrumenti dodatnega kapitala Člen 63(b)(i), člen 66(a) in člen 67 CRR. Lastni instrumenti dodatnega kapitala, ki ga ima poročevalska institucija ali skupina na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 67 CRR. Delež v delnicah, vključen v ‚kapitalske instrumente, ki niso sprejemljivi‘, se ne poroča v tej vrstici. Znesek, ki se poroča, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami. Postavke 1.2.1.4 do 1.2.1.4.3 ne vključujejo dejanskih ali pogojnih obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega kapitala. Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega kapitala se poročajo ločeno v postavki 1.2.1.5.
810	1.2.1.4.1 (–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala Člena 63(b) in 66(a) ter člen 67 CRR. Instrumenti dodatnega kapitala, vključeni v postavko 1.2.1.1, ki ga imajo institucije v okviru konsolidirane skupine.
840	1.2.1.4.2 (–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala Člen 4(1)(114), člena 63(b) in 66(a) ter člen 67 CRR.
841	1.2.1.4.3 (–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega kapitala Člen 4(1)(126), člena 63(b) in 66(a) ter člen 67 CRR.
842	1.2.1.5 (–) Dejanske ali pogojne obveznosti nakupa lastnih instrumentov dodatnega kapitala Člen 66(a) in člen 67 CRR. V skladu s členom 66(a) CRR se ‚lastn[i] instrumenti dodatnega kapitala, ki bi jih institucija morda bila dolžna kupiti zaradi obstoječih pogodbenih obveznosti‘, odbijejo.
880	1.2.2 Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov dodatnega kapitala in podrejenih dolgov, za katere se uporabljajo predhodna pravila Člen 483(6) in (7) ter členi 484, 486, 488, 490 in 491 CRR. Znesek kapitalskih instrumentov, za katere se prehodno uporabljajo predhodna pravila za dodatni kapital. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz predloge CA5.
890	1.2.3 Instrumenti, ki jih izdajo podrejene družbe in so pripoznani v dodatnem kapitalu Členi 83, 87 in 88 CRR. Vsota vseh zneskov kvalificiranega kapitala podrejenih družb, vključena v konsolidirani dodatni kapital. Vključi se kvalificirani dodatni kapital, ki ga je izdal subjekt s posebnim namenom (člen 83 CRR).
900	1.2.4 Prehodne prilagoditve zaradi dodatnega pripoznanja v dodatnem kapitalu instrumentov, ki jih izdajo podrejene družbe Člen 480 CRR. Prilagoditve kvalificiranega kapitala v konsolidiranem dodatnem kapitalu zaradi prehodnih določb. Ta postavka se pridobi neposredno iz predloge CA5.
910	1.2.5 Presežek rezervacij nad sprejemljivimi pričakovanimi izgubami v okviru pristopa IRB Člen 62(d) CRR. Za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s pristopom IRB, ta postavka vsebuje pozitivne zneske, ki izhajajo iz primerjave rezervacij in pričakovanih izgub, ki so sprejemljivi kot dodatni kapital.
920	1.2.6 Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja v okviru standardiziranega pristopa Člen 62(c) CRR. Za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom, ta postavka vsebuje splošne popravke zaradi kreditnega tveganja, ki so sprejemljivi kot dodatni kapital.
930	1.2.7 (–) Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu Členi 4(1)(122), 66(b) in 68 CRR. Deleži v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), kadar obstaja vzajemni navzkrižni delež, za katerega pristojni organ meni, da je bil oblikovan z namenom umetnega povečanja kapitala institucije. Znesek, ki se poroča, se izračuna na podlagi bruto dolgih pozicij ter vključuje zavarovalniške postavke lastnih sredstev drugega in tretjega reda.
940	1.2.8 (–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe Člen 4(1)(27), člen 66(c) ter členi 68 do 70 in 79 CRR. Del deležev institucije v instrumentih subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki ga je treba odbiti od dodatnega kapitala.
950	1.2.9 (–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo Člen 4(1)(27), člen 66(d) ter členi 68, 69 in 79 CRR. Deleži institucije v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1)(27) CRR), v katerih ima institucija pomembno naložbo, se v celoti odbijejo.
960	1.2.10 Druge prehodne prilagoditve dodatnega kapitala Členi 476 do 478 in 481 CRR. Prilagoditve zaradi prehodnih določb. Znesek, ki se poroča, se pridobi neposredno iz predloge CA5.
970	1.2.11 Presežek odbitka od postavk dodatnega kapitala nad dodatnim kapitalom (odbito v dodatnem temeljnem kapitalu) Člen 56(e) CRR. Dodatni kapital ne more biti negativen, odbitki dodatnega kapitala pa so lahko večji od dodatnega kapitala, ki mu je prištet z njim povezan vplačani presežek kapitala. Kadar se to zgodi, je dodatni kapital enak nič, presežek odbitkov dodatnega kapitala pa se odbije od dodatnega temeljnega kapitala. Pri tej postavki vsota postavk 1.2.1 do 1.2.13 nikoli ni manjša kot nič. Če je v tej postavki izkazana pozitivna vrednost, je postavka 1.1.2.8 nasprotna tej vrednosti.
974	1.2.12 (-) Dodatni odbitki dodatnega kapitala v skladu s členom 3 CRR Člen 3 CRR.
978	1.2.13 Elementi ali odbitki dodatnega kapitala – drugo Ta vrstica je namenjena zagotavljanju prožnosti izključno za namene poročanja. Izpolni se le v redkih primerih, kadar ni sprejeta končna odločitev o poročanju posebnih kapitalskih postavk/odbitkov v sedanji predlogi CA1. Zato se ta vrstica izpolni le, če element dodatnega kapitala glede na odbitek elementa dodatnega kapitala ne more biti razvrščen v eno od vrstic 750 do 974. To polje se ne uporabi za uvrstitev kapitalskih postavk/odbitkov, ki v skladu s CRR niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti (npr. razvrstitev nacionalnih kapitalskih postavk/odbitkov, ki niso zajeti v področje uporabe CRR).

1.3 C 02.00 – KAPITALSKE ZAHTEVE (CA2)

1.3.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica

Pravna podlaga in navodila

010

1. ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM

Člen 92(3) ter členi 95, 96 in 98 CRR.

020

1* Od tega: investicijska podjetja v skladu z odstavkom 2 člena 95 in členom 98 CRR

Za investicijska podjetja v skladu s členom 95(2) in členom 98 CRR.

030

1** Od tega: investicijska podjetja v skladu z odstavkom 2 člena 96 in členom 97 CRR

Za investicijska podjetja v skladu s členom 96(2) in členom 97 CRR.

040

1.1 ZNESKI TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZA KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE IN TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI TER PROSTE IZROČITVE

Člen 92(3)(a) in (f) CRR.

050

1.1.1 Standardizirani pristop (SA)

Predlogi CR SA in SEC SA na ravni celotnih izpostavljenosti.

060

1.1.1.1. Kategorije izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa brez pozicij v listinjenju

Predloga CR SA na ravni celotnih izpostavljenosti. Kategorije izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa so kategorije, navedene v členu 112 CRR, brez pozicij v listinjenju.

070

1.1.1.1.01 Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank

Glej predlogo CR SA

080

1.1.1.1.02 Izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav

Glej predlogo CR SA

090

1.1.1.1.03 Izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja

Glej predlogo CR SA

100

1.1.1.1.04 Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank

Glej predlogo CR SA

110

1.1.1.1.05 Izpostavljenosti do mednarodnih organizacij

Glej predlogo CR SA

120

1.1.1.1.06 Izpostavljenosti do institucij

Glej predlogo CR SA

130

1.1.1.1.07 Izpostavljenosti do podjetij

Glej predlogo CR SA

140

1.1.1.1.08 Izpostavljenosti na drobno

Glej predlogo CR SA

150

1.1.1.1.09 Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine

Glej predlogo CR SA

160

1.1.1.1.10 Neplačane izpostavljenosti

Glej predlogo CR SA

170

1.1.1.1.11 Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem

Glej predlogo CR SA

180

1.1.1.1.12 Krite obveznice

Glej predlogo CR SA

190

1.1.1.1.13 Terjatve do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno

Glej predlogo CR SA

200

1.1.1.1.14 Kolektivni naložbeni podjemi (KNP)

Glej predlogo CR SA

210

1.1.1.1.15 Lastniški instrumenti

Glej predlogo CR SA

211

1.1.1.1.16 Druge postavke

Glej predlogo CR SA

220

1.1.1.2 Pozicije v listinjenju, standardizirani pristop

Predloga CR SEC SA na ravni vseh vrst listinjenja.

230

1.1.1.2.* Od tega: relistinjenje

Predloga CR SEC SA na ravni vseh vrst listinjenja.

240

1.1.2 Pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB)

250

1.1.2.1 Pristopi IRB, kadar se ne uporabljajo lastne ocene LGD ali konverzijski faktorji

Predloga CR IRB na ravni celotne izpostavljenosti (kadar se ne uporabljajo lastne ocene LGD in/ali kreditni konverzijski faktor).

260

1.1.2.1.01 Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralne banke

Glej predlogo CR IRB.

270

1.1.2.1.02 Izpostavljenosti do institucij

Glej predlogo CR IRB.

280

1.1.2.1.03 Izpostavljenosti do podjetij – MSP

Glej predlogo CR IRB.

290

1.1.2.1.04 Izpostavljenosti do podjetij – Posebni kreditni aranžmaji

Glej predlogo CR IRB.

300

1.1.2.1.05 Izpostavljenosti do podjetij – Drugo

Glej predlogo CR IRB.

310

1.1.2.2 Pristopi IRB, kadar se uporabljajo lastne ocene LGD in/ali konverzijski faktorji

Predloga CR IRB na ravni celotne izpostavljenosti (kadar se uporabljajo lastne ocene LGD in/ali kreditni konverzijski faktor).

320

1.1.2.2.01 Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank

Glej predlogo CR IRB.

330

1.1.2.2.02 Izpostavljenosti do institucij

Glej predlogo CR IRB.

340

1.1.2.2.03 Izpostavljenosti do podjetij – MSP

Glej predlogo CR IRB.

350

1.1.2.2.04 Izpostavljenosti do podjetij – Posebni kreditni aranžmaji

Glej predlogo CR IRB.

360

1.1.2.2.05 Izpostavljenosti do podjetij – Drugo

Glej predlogo CR IRB.

370

1.1.2.2.06 Izpostavljenosti na drobno – Zavarovano z nepremičninami MSP

Glej predlogo CR IRB.

380

1.1.2.2.07 Izpostavljenosti na drobno – Zavarovano z nepremičninami podjetij, ki niso MSP

Glej predlogo CR IRB.

390

1.1.2.2.08 Izpostavljenosti na drobno – Kvalificirane obnavljajoče se

Glej predlogo CR IRB.

400

1.1.2.2. 09 Izpostavljenosti na drobno – Druga MSP

Glej predlogo CR IRB.

410

1.1.2.2.10 Izpostavljenosti na drobno – Druga podjetja, ki niso MSP

Glej predlogo CR IRB.

420

1.1.2.3 Lastniški instrumenti po pristopu IRB

Glej predlogo CR EQU IRB.

430

1.1.2.4 Pozicije v listinjenju po pristopu IRB

Predloga CR SEC IRB na ravni vseh vrst listinjenja.

440

1.1.2.4* Od tega: relistinjenje

Predloga CR SEC IRB na ravni vseh vrst listinjenja.

450

1.1.2.5 Druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti

Znesek, ki se sporoči, je znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunan v skladu s členom 156 CRR.

460

1.1.3 Znesek izpostavljenosti tveganjem za prispevke v jamstveni sklad CNS

Členi 307 do 309 CRR.

490

1.2 ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM PORAVNAVE/IZROČITVE

Člen 92(3)(c)(ii) in člen 92(4)(b) CRR.

500

1.2.1 Tveganje poravnave/izročitve v netrgovalni knjigi

Glej predlogo CR SETT.

510

1.2.2 Tveganje poravnave/izročitve v trgovalni knjigi

Glej predlogo CR SETT.

520

1.3 ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM ZA POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA

Člen 92(3)(b)(i), (c)(i) in (iii) ter člen 92(4)(b) CRR.

530

1.3.1 Znesek izpostavljenosti tveganjem za pozicijsko in valutno tveganje ter tveganje spremembe cen blaga, izračunan po standardiziranih pristopih (SA)

540

1.3.1.1 Dolžniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi

Predloga MKR SA TDI na ravni vseh valut.

550

1.3.1.2 Lastniški finančni instrumenti

Predloga MKR SA EQU na ravni vseh nacionalnih trgov.

560

1.3.1.3 Tuje valute

Glej predlogo MKR SA FX.

570

1.3.1.4 Blago

Glej predlogo MKR SA COM.

580

1.3.2 Znesek izpostavljenosti tveganjem za pozicijsko in valutno tveganje ter tveganje spremembe cen blaga, izračunan z uporabo notranjih modelov (IM)

Glej predlogo MKR IM.

590

1.4 ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM ZA OPERATIVNO TVEGANJE (OpR)

Člen 92(3)(e) in (4)(b) CRR.

Za investicijska podjetja v skladu s členi 95(2), 96(2) in 98 CRR je ta element enak nič.

600

1.4.1 OpR enostavni pristop (BIA)

Glej predlogo OPR.

610

1.4.2 OpR standardizirani (STA)/alternativni standardizirani (ASA) pristop

Glej predlogo OPR.

620

1.4.3 OpR napredni pristopi za merjenje (AMA)

Glej predlogo OPR.

630

1.5 DODATNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZARADI STALNIH SPLOŠNIH STROŠKOV

Člena 95(2) in 96(2), člen 97 in člen 98(1)(a) CRR.

Samo za investicijska podjetja v skladu s členoma 95(2) in 96(2) ter členom 98 CRR. Glej tudi člen 97 CRR.

Investicijska podjetja iz člena 96 CRR sporočijo znesek iz člena 97, ki se pomnoži z 12,5.

Investicijska podjetja iz člena 95 CRR sporočijo naslednje:

—	če je znesek iz člena 95(2)(a) CRR večji od zneska iz člena 95(2)(b) CRR, je znesek, ki ga je treba sporočiti, enak nič;

—	če je znesek iz člena 95(2)(b) CRR večji od zneska iz člena 95(2)(a) CRR, je znesek, ki ga je treba sporočiti, enak prvemu znesku, zmanjšanemu za drugi znesek.

640

1.6 ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM ZA PRILAGODITEV KREDITNEGA VREDNOTENJA

Člen 92(3)(d) CRR. Glej predlogo CVA.

650

1.6.1 Napredna metoda

Kapitalske zahteve za tveganje za prilagoditev kreditnega vrednotenja v skladu s členom 383 CRR. Glej predlogo CVA.

660

1.6.2 Standardizirana metoda

Kapitalske zahteve za tveganje za prilagoditev kreditnega vrednotenja v skladu s členom 384 CRR. Glej predlogo CVA.

670

1.6.3. Na podlagi OEM

Kapitalske zahteve za tveganje za prilagoditev kreditnega vrednotenja v skladu s členom 385 CRR. Glej predlogo CVA.

680

1.7 ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM V ZVEZI Z VELIKIMI IZPOSTAVLJENOSTMI V TRGOVALNI KNJIGI

Člen 92(3)(b)(ii) ter členi 395 do 401 CRR.

690

1.8 DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM

Členi 3, 458 in 459 CRR ter zneski izpostavljenosti tveganjem, ki jih ni mogoče razvrstiti v nobeno od postavk 1.1 do 1.7.

Institucije sporočijo zneske, ki morajo biti v skladu z naslednjim:

strožjimi bonitetnimi zahtevami, ki jih določi Komisija, v skladu s členoma 458 in 459 CRR;

dodatnim zneskom izpostavljenosti tveganju v skladu s členom 3 CRR.

Ta postavka ni povezana s predlogo s podrobnostmi.

710

1.8.2 Od tega: dodatne strožje bonitetne zahteve na podlagi člena 458

Člen 458 CRR.

720

1.8.2* Od tega: zahteve za velike izpostavljenosti

Člen 458 CRR.

730

1.8.2** Od tega: zaradi spremenjenih uteži tveganja, usmerjenih na nepremičninske balone v sektorju stanovanjskih in poslovnih nepremičnin

Člen 458 CRR.

740

1.8.2*** Od tega: zaradi izpostavljenosti znotraj finančnega sektorja

Člen 458 CRR.

750

1.8.3 Od tega: dodatne strožje bonitetne zahteve na podlagi člena 459

Člen 459 CRR.

760

1.8.4 Od tega: dodatni znesek izpostavljenosti tveganju v skladu s členom 3 CRR

Člen 3 CRR.

Sporočiti je treba dodaten znesek izpostavljenosti tveganjem. Vključeni so le dodatni zneski (če ima na primer izpostavljenost 100 utež tveganja 20 % in institucije uporabijo utež tveganja 50 % na podlagi člena 3 CRR, je znesek, ki ga je treba sporočiti, 30).

1.4 C 03.00 – KAPITALSKI KOLIČNIKI IN RAVNI KAPITALA (CA3)

1.4.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstice
010	1 Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala Člen 92(2)(a) CRR. Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala je navadni lastniški temeljni kapital institucije, izražen kot odstotni delež zneska njene skupne izpostavljenosti tveganju.
020	2 Presežek (+)/primanjkljaj (–) navadnega lastniškega temeljnega kapitala V tej postavki je prikazan znesek presežka ali primanjkljaja navadnega lastniškega temeljnega kapitala glede na zahteve iz člena 92(1)(a) CRR (4,5 %) v absolutnih vrednostih, tj. brez upoštevanja kapitalskih blažilnikov in prehodnih določb glede količnika.
030	3 Količnik temeljnega kapitala Člen 92(2)(b) CRR. Količnik temeljnega kapitala je temeljni kapital institucije, izražen kot odstotni delež zneska njene skupne izpostavljenosti tveganju.
040	4 Presežek (+)/primanjkljaj (–) temeljnega kapitala V tej postavki je prikazan znesek presežka ali primanjkljaja temeljnega kapitala glede na zahteve iz člena 92(1)(b) CRR (6 %) v absolutnih vrednostih, tj. brez upoštevanja kapitalskih blažilnikov in prehodnih določb glede količnika.
050	5 Količnik skupnega kapitala Člen 92(2)(c) CRR. Količnik skupnega kapitala je kapital institucije, izražen kot odstotni delež zneska njene skupne izpostavljenosti tveganju.
060	6 Presežek (+)/primanjkljaj (–) skupnega kapitala V tej postavki je prikazan znesek presežka ali primanjkljaja kapitala glede na zahteve iz člena 92(1)(c) CRR (8 %) v absolutnih vrednostih, tj. brez upoštevanja kapitalskih blažilnikov in prehodnih določb glede količnika.
070	Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala, vključno s prilagoditvami v okviru stebra II Člen 92(2)(a) CRR in člen 104(2) direktive o kapitalskih zahtevah IV. To polje se izpolni le, če odločitev pristojnega organa vpliva na količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
080	Ciljni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi prilagoditev v okviru stebra II Člen 104(2) direktive o kapitalskih zahtevah IV. To polje se izpolni le, če pristojni organ odloči, da mora institucija doseči višji ciljni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
090	Količnik temeljnega kapitala, vključno s prilagoditvami v okviru stebra II Člen 92(2)(b) CRR in člen 104(2) direktive o kapitalskih zahtevah IV. To polje se izpolni le, če odločitev pristojnega organa vpliva na količnik temeljnega kapitala.
100	Ciljni količnik temeljnega kapitala zaradi prilagoditev v okviru stebra II Člen 104(2) direktive o kapitalskih zahtevah IV. To polje se izpolni le, če pristojni organ odloči, da mora institucija doseči višji ciljni količnik temeljnega kapitala.
110	Količnik skupnega kapitala, vključno s prilagoditvami v okviru stebra II Člen 92(2)(c) CRR in člen 104(2) direktive o kapitalskih zahtevah IV. To polje se izpolni le, če odločitev pristojnega organa vpliva na količnik skupnega kapitala.
120	Ciljni količnik skupnega kapitala zaradi prilagoditev v okviru stebra II Člen 104(2) direktive o kapitalskih zahtevah IV. To polje se izpolni le, če pristojni organ odloči, da mora institucija doseči višji ciljni količnik skupnega kapitala.

1.5 C 04.00 – POJASNJEVALNE POSTAVKE (CA4)

1.5.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstice

010

1. Odložene terjatve za davek skupaj

Znesek, ki se poroča v tem polju, je enak znesku, ki se poroča v zadnji potrjeni/revidirani računovodski bilanci stanja.

020

1.1 Odložene terjatve za davek, ki se ne nanašajo na prihodnji dobiček

Člen 39 CRR.

Odložene terjatve za davek, ki se ne nanašajo na prihodnji dobiček in se zato zanje uporabi utež tveganja.

030

1.2 Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik

Člen 36(1)(c) in člen 38 CRR.

Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, vendar ne izhajajo iz začasnih razlik, zaradi česar se zanje ne uporabi noben prag (to pomeni, da so v celoti odbite od navadnega lastniškega temeljnega kapitala).

040

1.3 Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik

Člen 36(1)(c), člen 38 in člen 48(1)(a) CRR.

Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, zaradi česar se za njihov odbitek od navadnega lastniškega temeljnega kapitala uporabita praga 10 % in 17,65 % iz člena 48 CRR.

050

2 Odložene obveznosti za davek skupaj

Znesek, ki se poroča v tem polju, je enak znesku, ki se poroča v zadnji potrjeni/revidirani računovodski bilanci stanja.

060

2.1 Odložene obveznosti za davek, ki se ne odbijejo od odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček

Člen 38(3) in (4) CRR.

Odložene obveznosti za davek, za katere pogoji iz člena 38(3) in (4) CRR niso izpolnjeni. Zato ta postavka vključuje odložene obveznosti za davek, ki zmanjšujejo znesek dobrega imena, drugih neopredmetenih sredstev ali sredstev pokojninskega sklada z določenimi pravicami, ki jih je treba odbiti, poročane v postavkah 1.1.1.10.3, 1.1.1.11.2 oziroma 1.1.1.14.2.

070

2.2 Odložene obveznosti za davek, ki se odbijejo od odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček

Člen 38 CRR.

080

2.2.1 Odbitne odložene obveznosti za davek, povezane z odloženimi terjatvami za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik

Člen 38(3), (4) in (5) CRR.

Odložene obveznosti za davek, s katerimi se lahko zmanjša znesek odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, v skladu s členom 38(3) in (4) CRR, in niso razporejene na odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, v skladu s členom 38(5) CRR.

090

2.2.2 Odbitne odložene obveznosti za davek, povezane z odloženimi terjatvami za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik

Člen 38(3), (4) in (5) CRR.

Odložene obveznosti za davek, s katerimi se lahko zmanjša znesek odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, v skladu s členom 38(3) in (4) CRR, in so razporejene na odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, v skladu s členom 38(5) CRR.

100

3. Presežek (+) ali primanjkljaj (–) popravkov zaradi kreditnega tveganja, dodatnih prilagoditev vrednosti in drugih zmanjšanj kapitala na pričakovane izgube za izpostavljenosti, ki niso neplačane, izračunan po pristopu IRB

Člen 36(1)(d), člen 62(d) ter člena 158 in 159 CRR.

To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB.

110

3.1 Skupaj popravki zaradi kreditnega tveganja, dodatne prilagoditve vrednosti in druga zmanjšanja kapitala, izračunani za vključitev v izračun zneska pričakovane izgube

Člen 159 CRR.

To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB.

120

3.1.1 Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja

Člen 159 CRR.

To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB.

130

3.1.2 Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja

Člen 159 CRR.

To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB.

131

3.1.3 Dodatne prilagoditve vrednosti in druga zmanjšanja kapitala

Členi 34, 110 in 159 CRR.

To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB.

140

3.2 Skupaj izračunane pričakovane izgube

Člen 158(5), (6) in (10) ter člen 159 CRR.

To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB. Poroča se le pričakovana izguba, povezana z izpostavljenostmi, ki niso neplačane.

145

4 Presežek (+) ali primanjkljaj (–) posebnih prilagoditev zaradi kreditnega tveganja na pričakovane izgube za neplačane izpostavljenosti, izračunan po pristopu IRB

Člen 36(1)(d), člen 62(d) ter člena 158 in 159 CRR.

To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB.

150

4.1 Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja in pozicije, ki so obravnavane podobno

Člen 159 CRR.

To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB.

155

4.2 Skupaj izračunane pričakovane izgube

Člen 158(5), (6) in (10) ter člen 159 CRR.

To postavko poročajo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB. Poroča se le pričakovana izguba, povezana z neplačanimi izpostavljenostmi.

160

5 Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izračun zgornje meje za presežek rezervacij, sprejemljivih kot dodatni kapital

Člen 62(d) CRR.

Za institucije, ki uporabljajo pristop IRB, je v skladu s členom 62(d) CRR presežni znesek rezervacij (za pričakovane izgube), sprejemljivih za vključitev v dodatni kapital, omejen na 0,6 % zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunanih na podlagi pristopa IRB.

Znesek, ki se poroča v tej postavki, je znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti (kar pomeni, da ni pomnožen z 0,6 %) in je osnova za izračun zgornje meje.

170

6 Skupaj bruto rezervacije, sprejemljive za vključitev v dodatni kapital

Člen 62(c) CRR.

Ta postavka vključuje splošne popravke zaradi kreditnega tveganja, ki so sprejemljivi za vključitev v dodatni kapital, pred uporabo zgornje meje.

V znesku, ki se poroča, so upoštevani davčni učinki.

180

7 Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izračun zgornje meje za rezervacije, sprejemljive kot dodatni kapital

Člen 62(c) CRR.

V skladu s členom 62(c) CRR so popravki zaradi kreditnega tveganja, sprejemljivi za vključitev v dodatni kapital, omejeni na 1,25 % zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti.

Znesek, ki se poroča v tej postavki, je znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti (kar pomeni, da ni pomnožen z 1,25 %) in je osnova za izračun zgornje meje.

190

8 Prag za neodbite deleže v subjektih finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 46(1)(a) CRR.

Ta postavka vključuje prag, do katerega se deleži v subjektih finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, ne odbijejo. Znesek se izračuna s seštetjem vseh postavk, ki so osnova praga, tako dobljena vsota pa se nato zmnoži z 10 %.

200

9 10-odstotni prag navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 48(1)(a) in (b) CRR.

Postavka vključuje prag 10 % za deleže v subjektih finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, ter za odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik.

Znesek se izračuna s seštetjem vseh postavk, ki so osnova praga, tako dobljena vsota pa se nato zmnoži z 10 %.

210

10 17,65-odstotni prag navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 48(1) CRR.

Postavka vključuje prag 17,65 % za deleže v subjektih finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, ter za odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ki se uporabi po 10-odstotnem pragu.

Prag se izračuna tako, da pripoznani znesek obeh postavk ne sme preseči 15 % navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se izračuna po vseh odbitkih in ne vključuje prilagoditev zaradi prehodnih določb.

225

11.1 Sprejemljiv kapital za namene kvalificiranih deležev zunaj finančnega sektorja

Člen 4(1)(71)(a) CRR.

226

11.2 Sprejemljiv kapital za namene velikih izpostavljenosti

Člen 4(1)(71)(b) CRR.

230

12 Deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, pri čemer se odštejejo kratke pozicije

Členi 44 do 46 in 49 CRR.

240

12.1 Neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Členi 44, 45, 46 in 49 CRR.

250

12.1.1 Bruto neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Členi 44, 46 in 49 CRR.

Neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, razen:

a)	pozicij iz izvedbe prve prodaje teh instrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj;

b)	zneskov v zvezi z naložbami, za katere se uporablja katera koli druga možnost iz člena 49, in

c)	deležev, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 36(1)(g) CRR.

260

12.1.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 45 CRR.

V skladu s členom 45 CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto.

270

12.2 Posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(114) ter člena 44 in 45 CRR.

280

12.2.1 Bruto posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(114) ter člena 44 in 45 CRR.

Znesek, ki se poroča, je posredni delež v trgovalni knjigi v kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja v obliki deležev vrednostnih papirjev v indeksu. Pridobi se z izračunom osnovne izpostavljenosti do kapitalskih instrumentov subjektov finančnega sektorja v indeksih.

Deleži, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 36(1)(g) CRR, niso vključeni.

290

12.2.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(114) in člen 45 CRR.

V skladu s členom 45(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto.

291

12.3.1 Sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(126) ter člena 44 in 45 CRR.

292

12.3.2 Bruto sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(126) ter člena 44 in 45 CRR.

293

12.3.3 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(126) in člen 45 CRR.

300

13 Deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, pri čemer se odštejejo kratke pozicije

Členi 58 do 60 CRR.

310

13.1 Neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člena 58 in 59 ter člen 60(2) CRR.

320

13.1.1 Bruto neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 58 in člen 60(2) CRR.

Neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, razen:

a)	pozicij iz izvedbe prve prodaje teh instrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj, in

b)	deležev, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 56(b) CRR.

330

13.1.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 59 CRR.

V skladu s členom 59(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto.

340

13.2 Posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(114) ter člena 58 in 59 CRR.

350

13.2.1 Bruto posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(114) ter člena 58 in 59 CRR.

Deleži, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 56(b) CRR, niso vključeni.

360

13.2.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(114) in člen 59 CRR.

361

13.3 Sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(126) ter člena 58 in 59 CRR.

362

13.3.1 Bruto sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(126) ter člena 58 in 59 CRR.

363

13.3.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(126) in člen 59 CRR.

370

14. Deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, pri čemer se odštejejo kratke pozicije

Členi 68 do 70 CRR.

380

14.1 Neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člena 68 in 69 ter člen 70(2) CRR.

390

14.1.1 Bruto neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 68 in člen 70(2) CRR.

Neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, razen:

a)	pozicij iz izvedbe prve prodaje teh instrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj, in

b)	deležev, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 66(b) CRR.

400

14.1.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 69 CRR.

V skladu s členom 69(a) CRR je dovoljen pobot kratkih pozicij v isti osnovni izpostavljenosti, če zapadlost kratke pozicije sovpada z zapadlostjo dolge pozicije ali pa ima preostalo zapadlost vsaj eno leto.

410

14.2 Posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(114) ter člena 68 in 69 CRR.

420

14.2.1 Bruto posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(114) ter člena 68 in 69 CRR.

Deleži, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 66(b) CRR, niso vključeni.

430

14.2.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(114) in člen 69 CRR.

431

14.3 Sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(126) ter člena 68 in 69 CRR.

432

14.3.1 Bruto sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 4(1)(126) ter člena 68 in 69 CRR.

433

14.3.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(126) in člen 69 CRR.

440

15 Deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, pri čemer se odštejejo kratke pozicije

Členi 44, 45, 47 in 49 CRR.

450

15.1 Neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Členi 44, 45, 47 in 49 CRR.

460

15.1.1 Bruto neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Členi 44, 45, 47 in 49 CRR.

Neposredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, razen:

a)	pozicij iz izvedbe prve prodaje teh instrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj;

b)	zneskov v zvezi z naložbami, za katere se uporablja katera koli druga možnost iz člena 49, in

c)	deležev, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 36(1)(g) CRR.

470

15.1.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 45 CRR.

480

15.2 Posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(114) ter člena 44 in 45 CRR.

490

15.2.1 Bruto posredni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(114) ter člena 44 in 45 CRR.

Znesek, ki se poroča, so posredni deleži v trgovalni knjigi v kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja v obliki deležev vrednostnih papirjev v indeksu. Pridobi se z izračunom osnovne izpostavljenosti do kapitalskih instrumentov subjektov finančnega sektorja v indeksih.

Deleži, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 36(1)(g) CRR, niso vključeni.

500

15.2.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(114) in člen 45 CRR.

501

15.3 Sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(126) ter člena 44 in 45 CRR.

502

15.3.1 Bruto sintetični deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(126) ter člena 44 in 45 CRR.

503

15.3.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(126) in člen 45 CRR.

510

16 Deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, pri čemer se odštejejo kratke pozicije

Člena 58 in 59 CRR.

520

16.1 Neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člena 58 in 59 CRR.

530

16.1.1 Bruto neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 58 CRR.

Neposredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, razen:

a)	pozicij iz izvedbe prve prodaje teh instrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj (člen 56(d)), in

b)	deležev, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 56(b) CRR.

540

16.1.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 59 CRR.

550

16.2 Posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(114) ter člena 58 in 59 CRR.

560

16.2.1 Bruto posredni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(114) ter člena 58 in 59 CRR.

Deleži, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 56(b) CRR, niso vključeni.

570

16.2.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicije v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(114) in člen 59 CRR.

571

16.3 Sintetični deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(126) ter člena 58 in 59 CRR.

572

16.3.1 Bruto sintetični v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(126) ter člena 58 in 59 CRR.

573

16.3.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(126) in člen 59 CRR.

580

17 Deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, pri čemer se odštejejo kratke pozicije

Člena 68 in 69 CRR.

590

17.1 Neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člena 68 in 69 CRR.

600

17.1.1 Bruto neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 68 CRR.

Neposredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, razen:

a)	pozicij iz izvedbe prve prodaje teh instrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj (člen 66(d)), in

b)	deležev, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 66(b) CRR.

610

17.1.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi z neposrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 69 CRR.

620

17.2 Posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(114) ter člena 68 in 69 CRR.

630

17.2.1 Bruto posredni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(114) ter člena 68 in 69 CRR.

Deleži, ki se obravnavajo kot vzajemni navzkrižni deleži v skladu s členom 66(b) CRR, niso vključeni.

640

17.2.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s posrednimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(114) in člen 69 CRR.

641

17.3 Sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(126) ter člena 68 in 69 CRR.

642

17.3.1 Bruto sintetični deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1)(126) ter člena 68 in 69 CRR.

643

17.3.2 (–) Dovoljen pobot kratkih pozicij v zvezi s sintetičnimi bruto deleži, vključenimi zgoraj

Člen 4(1)(126) in člen 69 CRR.

650

18 Tveganju prilagojene izpostavljenosti deležev v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, ki se ne odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije

Člen 46(4), člen 48(4) in člen 49(4) CRR.

660

19 Tveganju prilagojene izpostavljenosti deležev v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, ki se ne odbijejo od dodatnega temeljnega kapitala institucije

Člen 60(4) CRR.

670

20 Tveganju prilagojene izpostavljenosti deležev v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, ki se ne odbijejo od dodatnega kapitala institucije

Člen 70(4) CRR.

680

21 Deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, z začasno opustitvijo

Člen 79 CRR.

Pristojni organ lahko začasno opusti uporabo določb glede odbitkov od navadnega lastniškega temeljnega kapitala za deleže v instrumentih posebnega subjekta finančnega sektorja, kadar so navedeni deleži obravnavani kot finančna pomoč za reorganizacijo in ohranitev zadevnega subjekta.

Opozoriti je treba, da se ti instrumenti poročajo tudi v postavki 12.1.

690

22 Deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, z začasno opustitvijo

Člen 79 CRR.

Opozoriti je treba, da se ti instrumenti poročajo tudi v postavki 15.1.

700

23 Deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, z začasno opustitvijo

Člen 79 CRR.

Pristojni organ lahko začasno opusti uporabo določb glede odbitkov od dodatnega temeljnega kapitala za deleže v instrumentih posebnega subjekta finančnega sektorja, kadar so navedeni deleži obravnavani kot finančna pomoč za reorganizacijo in ohranitev zadevnega subjekta.

Opozoriti je treba, da se ti instrumenti poročajo tudi v postavki 13.1.

710

24 Deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, z začasno opustitvijo

Člen 79 CRR.

Opozoriti je treba, da se ti instrumenti poročajo tudi v postavki 16.1.

720

25 Deleži v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, z začasno opustitvijo

Člen 79 CRR.

Pristojni organ lahko začasno opusti uporabo določb glede odbitkov od dodatnega kapitala za deleže v instrumentih posebnega subjekta finančnega sektorja, kadar so navedeni deleži obravnavani kot finančna pomoč za reorganizacijo in ohranitev zadevnega subjekta.

Opozoriti je treba, da se ti instrumenti poročajo tudi v postavki 14.1.

730

26 Deleži v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, z začasno opustitvijo

Člen 79 CRR.

Opozoriti je treba, da se ti instrumenti poročajo tudi v postavki 17.1.

740

27 Zahteva po skupnem blažilniku

Člen 128(6) direktive o kapitalskih zahtevah.

750

Varovalni kapitalski blažilnik

Člen 128(1) in člen 129 direktive o kapitalskih zahtevah.

V skladu s členom 129(1) je varovalni kapitalski blažilnik dodaten znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Ker je stopnja varovalnega kapitalskega blažilnika v višini 2,5 % stalna, se znesek poroča v tem polju.

760

Varovalni blažilnik zaradi makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, ugotovljenega na ravni države članice

Člen 458(2)(d)(iv) CRR.

V tem polju se poroča znesek varovalnega blažilnika zaradi makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, ugotovljenega na ravni države članice, ki se lahko v skladu s členom 458 CRR zahteva poleg varovalnega kapitalskega blažilnika.

770

Posamezni instituciji lasten proticiklični kapitalski blažilnik

Člen 128(2) ter členi 130 in 135 do 140 direktive o kapitalskih zahtevah.

780

Blažilnik sistemskih tveganj

Člen 128(5) ter člena 133 in 134 direktive o kapitalskih zahtevah.

790

Blažilnik za sistemsko pomembne institucije

Člen 131 direktive o kapitalskih zahtevah.

Institucije poročajo znesek blažilnika za sistemsko pomembne institucije, ki se uporablja na konsolidirani podlagi.

800

Blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije

Člen 128(3) in člen 131 direktive o kapitalskih zahtevah.

810

Blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije

Člen 128(4) in člen 131 direktive o kapitalskih zahtevah.

820

28 Kapitalske zahteve v zvezi s prilagoditvami v okviru stebra II

Člen 104(2) direktive o kapitalskih zahtevah.

Če pristojni organ odloči, da mora institucija izračunati dodatne kapitalske zahteve zaradi stebra II, se navedene dodatne kapitalske zahteve poročajo v tem polju.

830

29 Ustanovni kapital

Členi 12 in 28 do 31 direktive o kapitalskih zahtevah ter člen 93 CRR.

840

30 Kapital na podlagi stalnih splošnih stroškov

Člen 96(2)(b), člen 97 in člen 98(1)(a) CRR.

850

31 Tuje originalne izpostavljenosti

Informacije, ki so potrebne za izračun praga za poročanje v zvezi s predlogo CR GB v skladu s členom 5(a)(4) ITS. Prag se izračuna na podlagi originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja.

Izpostavljenosti se obravnavajo kot domače, kadar gre za izpostavljenosti do nasprotnih strank v državi članici, v kateri se nahaja institucija.

860

32 Skupaj originalne izpostavljenosti

Izpostavljenosti se obravnavajo kot domače, kadar gre za izpostavljenosti do nasprotnih strank v državi članici, v kateri se nahaja institucija.

870

Prilagoditve skupnega kapitala

Člen 500(4) CRR.

880

Kapital, v celoti prilagojen za prag iz sporazuma Basel I

Člen 500(1)(b) in (4) CRR.

890

Kapitalske zahteve za prag iz sporazuma Basel I

Člen 500(1)(b) CRR.

900

Kapitalske zahteve za prag iz sporazuma Basel I – alternativa po standardiziranem pristopu

Člen 500(2) in (3) CRR.

1.6 PREHODNE DOLOČBE IN INSTRUMENTI, ZA KATERE SE UPORABLJAJO PREDHODNA PRAVILA: INSTRUMENTI, KI NE TVORIJO DRŽAVNE POMOČI (CA5)

1.6.1 Splošne opombe

15.

V predlogi CA5 je povzet izračun kapitalskih sestavin in odbitkov, za katere veljajo prehodne določbe iz členov 465 do 491 CRR.

16.

Predloga CA5 ima naslednjo strukturo:

v predlogi 5.1 so povzete skupne prilagoditve, ki jih je treba vnesti v različne sestavne dele kapitala (poročane v predlogi CA1 v skladu s končnimi določbami) zaradi uporabe prehodnih določb. Sestavine te razpredelnice so predstavljene kot ‚prilagoditve‘ različnih sestavnih delov kapitala v predlogi CA1, da se v sestavnih delih kapitala odražajo učinki prehodnih določb;

b.	v predlogi 5.2 so navedene dodatne podrobnosti o izračunu navedenih instrumentov, za katere se uporabljajo predhodna pravila, ki ne tvorijo državne pomoči.

17.

Institucije v prvih štirih stolpcih poročajo prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala, dodatnega kapitala in znesek, ki ga je treba obravnavati kot tveganju prilagojena sredstva. Poleg tega morajo institucije v stolpcu 050 sporočiti veljavni odstotek, v stolpcu 060 pa sprejemljivi znesek brez upoštevanja prehodnih določb.

18.

Institucije poročajo sestavine v predlogi CA5 le v obdobju veljavnosti prehodnih določb v skladu z delom 10 CRR.

19.

V skladu z nekaterimi prehodnimi določbami je potreben odbitek od temeljnega kapitala. V tem primeru se preostali znesek odbitka ali odbitkov upošteva pri temeljnem kapitalu, v primeru dodatnega temeljnega kapitala, ki ni zadosten, da bi lahko pokril ta znesek, pa se presežek odbije od navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

1.6.2 C 05.01 – Prehodne določbe (CA5.1)

20.

Institucije v razpredelnici 5.1 poročajo prehodne določbe za sestavne dele kapitala iz členov 465 do 491 CRR glede na uporabo končnih določb iz naslova II dela 2 CRR.

21.

Institucije v vrsticah 020 do 060 poročajo informacije v zvezi s prehodnimi določbami glede instrumentov, za katere se uporabljajo predhodna pravila. Vrednosti, ki jih je treba poročati v stolpcih 010 do 030 vrstice 060 predloge CA5.1, je mogoče pridobiti iz ustreznih odsekov predloge CA5.2.

22.

Institucije v vrsticah 070 do 092 poročajo informacije v zvezi s prehodnimi določbami glede manjšinskih deležev ter instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ki jih izdajo podrejene družbe (v skladu s členoma 479 in 480 CRR).

23.

Institucije od vrstice 100 naprej poročajo informacije v zvezi s prehodnimi določbami glede nerealiziranih dobičkov in izgub, odbitkov ter dodatnih filtrov in odbitkov.

24.

V nekaterih primerih lahko prehodni odbitki od navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala presegajo navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital ali dodatni kapital institucije. Če ta učinek izhaja iz prehodnih določb, se prikaže v ustreznih poljih predloge CA1. Prilagoditve v stolpcih predloge CA5 zato ne vključujejo učinkov prelivanja, če ni na voljo dovolj razpoložljivega kapitala.

1.6.2.1 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci
010	Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala
020	Prilagoditve dodatnega temeljnega kapitala
030	Prilagoditve dodatnega kapitala
040	Prilagoditve, vključene v tveganju prilagojena sredstva Stolpec 050 vključuje zadevni preostali znesek, tj. pred uporabo določb iz poglavja 2 ali 3 dela 3 CRR. Čeprav so stolpci 010 do 030 neposredno povezani s predlogo CA1, prilagoditve, vključene v tveganju prilagojena sredstva, niso neposredno povezane z zadevnimi predlogami za kreditno tveganje. Morebitne prilagoditve, ki izhajajo iz prehodnih določb glede tveganju prilagojenih sredstev, se neposredno vključijo v predlogo CR SA, CR IRB ali CR EQU IRB. Poleg tega se ti učinki poročajo v stolpcu 040 predloge CA5.1 Navedeni zneski so zato le pojasnjevalne postavke.
050	Veljavni odstotek
060	Sprejemljiv znesek brez prehodnih določb Stolpec 060 vključuje zneske posameznih instrumentov pred uporabo prehodnih določb, tj. osnovni znesek, potreben za izračun prilagoditev.

Vrstice

010

1. Skupaj prilagoditve

V tej vrstici je naveden skupni učinek prehodnih prilagoditev različnih vrst kapitala in tveganju prilagojenih zneskov, ki izhajajo iz teh prilagoditev.

020

1.1 Instrumenti, za katere se uporabljajo predhodna pravila

Členi 483 do 491 CRR.

V tej vrstici so navedeni skupni učinki instrumentov, za katere se prehodno uporabljajo predhodna pravila, po različnih vrstah kapitala.

030

1.1.1 Instrumenti, za katere se uporabljajo predhodna pravila: instrumenti, ki tvorijo državno pomoč

Člen 483 CRR.

040

1.1.1.1 Instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za kapital v skladu z Direktivo 2006/48/ES

Člen 483(1), (2), (4) in (6) CRR.

050

1.1.1.2 Instrumenti, ki jih izdajo institucije s sedežem v državi članici, vključeni v program za gospodarsko prilagoditev

Člen 483(1), (3), (5), (7) in (8) CRR.

060

1.1.2 Instrumenti, ki ne tvorijo državne pomoči

Zneski, ki se poročajo, se pridobijo iz stolpca 060 predloge CA5.2.

070

1.2 Manjšinski deleži in ekvivalenti

Člena 479 in 480 CRR.

V tej vrstici so navedeni učinki prehodnih določb na manjšinske deleže, sprejemljive kot navaden lastniški temeljni kapital, kvalificirane instrumente temeljnega kapitala, sprejemljive kot konsolidirani dodatni temeljni kapital, in kvalificirani kapital, sprejemljiv kot konsolidirani dodatni kapital.

080

1.2.1 Kapitalski instrumenti in postavke, ki se ne štejejo za manjšinske deleže

Člen 479 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice, je znesek, ki se uvrsti med konsolidacijske rezerve v skladu s prejšnjo zakonodajo.

090

1.2.2 Prehodno pripoznanje manjšinskih deležev v konsolidiranem kapitalu

Člena 84 in 480 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice, je sprejemljiv znesek brez prehodnih določb.

091

1.2.3 Prehodno pripoznanje kvalificiranega dodatnega temeljnega kapitala v konsolidiranem kapitalu

Člena 85 in 480 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice, je sprejemljiv znesek brez prehodnih določb.

092

1.2.4 Prehodno pripoznanje kvalificiranega dodatnega kapitala v konsolidiranem kapitalu

Člena 87 in 480 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice, je sprejemljiv znesek brez prehodnih določb.

100

1.3 Druge prehodne prilagoditve

Členi 467 do 478 in 481 CRR.

V tej vrstici je naveden skupni učinek prehodnih prilagoditev odbitka od različnih vrst kapitala, nerealiziranih dobičkov in izgub, dodatnih filtrov in odbitkov ter tveganju prilagojenih zneskov, ki izhajajo iz teh prilagoditev.

110

1.3.1 Nerealizirani dobički in izgube

Člena 467 in 468 CRR

V tej vrstici so navedeni skupni učinki prehodnih določb na nerealizirane dobičke in izgube, merjene po pošteni vrednosti.

120

1.3.1.1 Nerealizirani dobički

Člen 468(1) CRR.

130

1.3.1.2 Nerealizirane izgube

Člen 467(1) CRR.

133

1.3.1.3 Nerealizirani dobički iz naslova izpostavljenosti do enot centralne ravni države, razvrščenih v kategorijo ‚razpoložljiv za prodajo‘ v skladu z mednarodnim računovodskim standardom 39, ki ga je odobrila EU

Člen 468 CRR.

136

1.3.1.4 Nerealizirana izguba iz naslova izpostavljenosti do enot centralne ravni države, razvrščenih v kategorijo ‚razpoložljiv za prodajo‘ v skladu z mednarodnim računovodskim standardom 39, ki ga je odobrila EU

Člen 467 CRR.

138

1.3.1.5 Dobički in izgube, nastali zaradi vrednotenja na pošteno vrednost, ki izhajajo iz kreditnega tveganja same institucije v zvezi z izvedenimi finančnimi obveznostmi

Člen 468 CRR.

140

1.3.2 Odbitki

Člen 36(1) in členi 469 do 478 CRR.

V tej vrstici je naveden skupni učinek prehodnih določb na odbitke.

150

1.3.2.1. Izgube tekočega poslovnega leta

Člen 36(1)(a), člena 469(1)in 472(3) ter člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice, je prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(a) CRR.

Kadar morajo podjetja odbiti le pomembne izgube:

—	kadar je skupna vmesna neto izguba ‚pomembna‘, se preostali znesek v celoti odbije od temeljnega kapitala, ali

—	kadar skupna vmesna neto izguba v celoti ni ‚pomembna‘, se preostali znesek ne odbije.

160

1.3.2.2. Neopredmetena sredstva

Člen 36(1)(b), člena 469(1) in 472(4) ter člen 478 CRR.

Pri določanju zneska neopredmetenih sredstev, ki se odbije, institucije upoštevajo določbe člena 37 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice, je prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(b) CRR.

170

1.3.2.3. Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik

Člen 36(1)(c), člena 469(1) in 472(5) ter člen 478 CRR.

Pri določanju zneska zgoraj navedenih odloženih terjatev za davek, ki se odbije, institucije upoštevajo določbe člena 38 CRR v zvezi z zmanjšanjem odloženih terjatev za davek za odložene obveznosti za davek.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: skupni znesek v skladu s členom 469(1)(c) CRR.

180

1.3.2.4. Primanjkljaj rezervacij glede na pričakovane izgube po pristopu IRB

Člen 36(1)(d), člena 469(1) in 472(6) ter člen 478 CRR.

Pri določanju zneska zgoraj navedenega primanjkljaja rezervacij glede na pričakovane izgube po pristopu IRB, ki se odbije, institucije upoštevajo določbe člena 40 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(d) CRR.

190

1.3.2.5. Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami

Člen 33(1)(e), člena 469(1) in 472(7) ter člena 473 in 478 CRR.

Pri določanju zneska zgoraj navedenih sredstev pokojninskega sklada z določenimi pravicami institucije upoštevajo določbe člena 41 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(e) CRR.

194

1.3.2.5.* od tega: uvedba sprememb mednarodnega računovodskega standarda 19 – pozitivna postavka

Člen 473 CRR.

198

1.3.2.5.** od tega: uvedba sprememb mednarodnega računovodskega standarda 19 – negativna postavka

Člen 473 CRR.

200

1.3.2.6. Lastni instrumenti

Člen 36(1)(f), člena 469(1) in 472(8) ter člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(f) CRR.

210

1.3.2.6.1 Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 36(1)(f), člena 469(1) in 472(8) ter člen 478 CRR.

Pri določanju zneska zgoraj navedenih lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se odbije, institucije upoštevajo določbe člena 42 CRR.

Ker se obravnavanje ‚preostalega zneska‘ razlikuje glede na vrsto instrumenta, institucije razdelijo deleže lastnih instrumentov navadnega lastniškega kapitala na ‚neposredne‘ in ‚posredne‘ deleže.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(f) CRR.

211

1.3.2.6.1** od tega: neposredni deleži

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: skupni znesek neposrednih deležev, vključno z instrumenti, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti, v skladu s členoma 469(1)(b) in 472(8)(a) CRR.

212

1.3.2.6.1* od tega: posredni deleži

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: skupni znesek posrednih deležev, vključno z instrumenti, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti, v skladu s členoma 469(1)(b) in 472(8)(b) CRR.

220

1.3.2.6.2 Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala

Člen 56(a), člen 474, člen 475(2) in člen 478 CRR.

Pri določanju zneska zgoraj navedenih deležev, ki se odbije, institucije upoštevajo določbe člena 57 CRR.

Ker se obravnavanje ‚preostalega zneska‘ razlikuje glede na vrsto instrumenta (člen 475(2) CRR), institucije razdelijo zgoraj navedene deleže na ‚neposredne‘ in ‚posredne‘ lastne deleže dodatnega temeljnega kapitala.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 56(a) CRR.

221

1.3.2.6.2** od tega: neposredni deleži

222

1.3.2.6.2* od tega: posredni deleži

230

1.3.2.6.3 Lastni instrumenti dodatnega kapitala

Člen 66(a), člen 476, člen 477(2) in člen 478 CRR.

Pri določanju zneska deležev, ki se odbije, institucije upoštevajo določbe člena 67 CRR.

Ker se obravnavanje ‚preostalega zneska‘ razlikuje glede na vrsto instrumenta (člen 477(2) CRR), institucije razdelijo zgoraj navedene glede na ‚neposredne‘ in ‚posredne‘ lastne deleže dodatnega kapitala.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 66(a) CRR.

231

od tega: neposredni deleži

232

od tega: posredni deleži

240

1.3.2.7. Vzajemni navzkrižni deleži

Ker je obravnavanje ‚preostalega zneska‘ odvisno od tega, ali je treba delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala v subjektu finančnega sektorja šteti za pomembnega ali ne (členi 472(9), 475(3) in 477(3) CRR), institucije razdelijo vzajemne navzkrižne deleže na pomembne naložbe in nepomembne naložbe.

250

1.3.2.7.1 Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu

Člen 36(1)(g), člena 469(1) in 472(9) ter člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(g) CRR.

260

1.3.2.7.1.1 Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 36(1)(g), člen 469(1), člen 472(9)(a) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: preostali znesek v skladu s členom 469(1)(b) CRR.

270

1.3.2.7.1.2 Vzajemni navzkrižni deleži v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 36(1)(g), člen 469(1), člen 472(9)(b) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: preostali znesek v skladu s členom 469(1)(b) CRR.

280

1.3.2.7.2 Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu

Členi 56(b), člen 474, člen 475(3) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 56(b) CRR.

290

1.3.2.7.2.1 Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 56(b), člen 474, člen 475(3)(a) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: preostali znesek v skladu s členom 475(3) CRR.

300

1.3.2.7.2.2 Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem temeljnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 56(b), člen 474, člen 475(3)(b) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: preostali znesek v skladu s členom 475(3) CRR.

310

1.3.2.7.3 Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu

Členi 66(b), člen 476, člen 477(3) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 66(b) CRR.

320

1.3.2.7.3.1 Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 66(b), člen 476, člen 477(3)(a) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: preostali znesek v skladu s členom 477(3) CRR.

330

1.3.2.7.3.2 Vzajemni navzkrižni deleži v dodatnem kapitalu subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 66(b), člen 476, člen 477(3)(b) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: preostali znesek v skladu s členom 477(3) CRR.

340

1.3.2.8. Kapitalski instrumenti subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

350

1.3.2.8.1 Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 36(1)(h), člen 469(1), člen 472(10) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(h) CRR.

360

1.3.2.8.2 Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 56(c), člen 474, člen 475(4) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 56(c) CRR.

370

1.3.2.8.3 Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 66(c), člen 476, člen 477(4) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 66(c) CRR.

380

1.3.2.9 Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ter instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 470(2) in (3) CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: Člen 470(1) CRR.

390

1.3.2.10 Kapitalski instrumenti subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

400

1.3.2.10.1 Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 36(1)(i), člena 469(1) in 472(11) ter člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 36(1)(i) CRR.

410

1.3.2.10.2 Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 56(d), člen 474, člen 475(4) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 56(d) CRR.

420

1.3.2.10.2 Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 66(d), člen 476, člen 477(4) in člen 478 CRR.

Znesek, ki se poroča v stolpcu 060 te vrstice: prvotni odbitek v skladu s členom 66(d) CRR.

425

1.3.2.11 Izvzetje iz odbitka deležev v lastniškem kapitalu zavarovalnic od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 471 CRR.

430

1.3.3 Dodatni filtri in odbitki

Člen 481 CRR.

V tej vrstici je naveden skupni učinek prehodnih določb na dodatne filtre in odbitke.

Institucije v skladu s členom 481 CRR v postavki 1.3.3 poročajo informacije v zvezi s filtri in odbitki, ki se zahtevajo v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos členov 57 in 66 Direktive 2006/48/ES ter členov 13 in 16 Direktive 2006/49/ES in se ne zahtevajo v skladu z delom 2.

1.6.3 C 05.02 – Instrumenti, za katere se uporabljajo predhodna pravila: instrumenti, ki ne tvorijo državne pomoči (CA5.2)

25.

Institucije poročajo informacije v zvezi s prehodnimi določbami glede instrumentov, za katere se uporabljajo predhodna pravila in ki ne tvorijo državne pomoči (členi 484 do 491 CRR).

1.6.3.1 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci
010	Znesek instrumentov s povezanim vplačanim presežkom kapitala Člen 484(3) do (5) CRR. Instrumenti, ki so primerni oz. sprejemljivi za posamezne vrstice, vključno z njihovimi povezanimi vplačanimi presežki kapitala.
020	Osnova za izračun omejitve Člen 486(2) do (4) CRR.
030	Veljavni odstotek Člen 486(5) CRR.
040	Omejitev Člen 486(2) do (5) CRR.
050	(–) Znesek, ki presega omejitve glede uporabe predhodnih pravil Člen 486(2) do (5) CRR.
060	Skupni znesek z uporabo predhodnih pravil Znesek, ki se poroča, je enak zneskom, ki so poročani v ustreznih stolpcih v vrstici 060 predloge CA 5.1

Vrstice
010	1. Instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za točko (a) člena 57 Direktive 2006/48/ES Člen 484(3) CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala.
020	2. Instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za točko (a) člena 57 ter člen 154(8) in (9) Direktive 2006/48/ES, v okviru omejitve iz člena 489 Člen 484(4) CRR.
030	2.1 Skupaj instrumenti brez odpoklica ali spodbude za odkup Člen 489 CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala.
040	2.2 Instrumenti, za katere se uporabljajo predhodna pravila, z odpoklicem in spodbudo za odkup Člen 489 CRR.
050	2.2.1 Instrumenti z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer izpolnjujejo pogoje iz člena 49 CRR po datumu dejanske zapadlosti Člen 489(3) in člen 491(a) CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala.
060	2.2.2 Instrumenti z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 49 CRR po datumu dejanske zapadlosti Člen 489(5) in člen 491(a) CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala.
070	2.2.3 Instrumenti z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati pred 20. julijem 2011 ali na ta datum, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 49 CRR po datumu dejanske zapadlosti Člen 489(6) in člen 491(c) CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala.
080	2.3 Preseganje omejitve instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila Člen 487(1) CRR. Preseganje omejitve instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila, se lahko obravnava kot instrumenti, za katere se lahko uporabljajo predhodna pravila, tako kot za instrumente dodatnega temeljnega kapitala.
090	3. Postavke, ki izpolnjujejo pogoje za točko (e), (f), (g) ali (h) člena 57 Direktive 2006/48/ES, v okviru omejitve iz člena 490 Člen 484(5) CRR.
100	3.1 Skupaj postavke brez spodbude za odkup Člen 490 CRR.
110	3.2 Postavke, za katere se uporabljajo predhodna pravila, s spodbudo za odkup Člen 490 CRR.
120	3.2.1 Postavke z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer izpolnjujejo pogoje iz člena 63 CRR po datumu dejanske zapadlosti Člen 490(3) in člen 491(a) CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala.
130	3.2.2 Postavke z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati po datumu poročanja, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 63 CRR po datumu dejanske zapadlosti Člen 490(5) in člen 491(a) CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala.
140	3.2.3 Postavke z odpoklicem, ki ga je mogoče uveljavljati pred 20. julijem 2011 ali na ta datum, pri čemer ne izpolnjujejo pogojev iz člena 63 CRR po datumu dejanske zapadlosti Člen 490(6) in člen 491(c) CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje z njim povezani vplačani presežek kapitala.
150	3.3 Preseganje omejitve instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila Člen 487(2) CRR. Preseganje omejitve instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila, se lahko obravnava kot instrumenti, za katere se lahko uporabljajo predhodna pravila, tako kot za instrumente dodatnega kapitala.

2. KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH (GS)

2.1 SPLOŠNE OPOMBE

26.

Predlogi C 06.01 in C 06.02 se poročata, če se kapitalske zahteve izračunajo na konsolidirani podlagi. Ta predloga je sestavljena iz štirih delov z namenom zbiranja različnih informacij o vseh posameznih subjektih (vključno s poročevalsko institucijo), ki so vključeni v obseg konsolidacije.

a)	subjekti, vključeni v obseg konsolidacije;

b)	podrobne informacije o kapitalski ustreznosti skupine;

c)	informacije o prispevku subjektov h kapitalski ustreznosti skupine;

d)	informacije o kapitalskih blažilnikih.

27.

Institucije, ki so izvzete v skladu s členom 7 CRR, izpolnijo le stolpce 010 do 060 in 250 do 400.

2.2 PODROBNE INFORMACIJE O KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE

28.

Drugi del te predloge (podrobne informacije o kapitalski ustreznosti skupine), ki zajema stolpce 070 do 210, je namenjen zbiranju informacij o kreditnih in drugih reguliranih finančnih institucijah, za katere dejansko veljajo posebne kapitalske zahteve na posamični podlagi. Za vse navedene subjekte, zajete v obsegu poročanja, podaja kapitalske zahteve za posamezne vrste tveganja in kapital za namen kapitalske ustreznosti.

29.

Kadar gre za sorazmerno konsolidacijo udeležb, vrednosti, povezane s kapitalskimi zahtevami in kapitalom, odražajo ustrezne sorazmerne zneske.

2.3 INFORMACIJE O PRISPEVKIH POSAMEZNIH SUBJEKTOV H KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE

30.

Namen tretjega dela te predloge (informacije o prispevkih vseh subjektov v okviru obsega konsolidacije kapitalske ustreznosti skupine, kot ga določa CRR, vključno s subjekti, za katere ne veljajo posebne kapitalske zahteve na posamični podlagi), v stolpcih 250 do 400 je ugotoviti, kateri subjekti v skupini ustvarjajo tveganja in pridobivajo kapital na trgu, na podlagi podatkov, ki so že na voljo ali jih je mogoče enostavno ponovno obdelati brez potrebe po ponovnem izračunu kapitalskega količnika na posamični ali subkonsolidirani podlagi. Na ravni subjekta so tveganje in kapitalske vrednosti prispevki k vrednostim skupine in ne sestavine količnika kapitalske ustreznosti na posamični podlagi ter se kot take ne smejo primerjati med sabo.

31.

Tretji del vključuje tudi zneske manjšinskih deležev, kvalificirani dodatni temeljni kapital in kvalificirani dodatni kapital, sprejemljiv v konsolidiranem kapitalu.

32.

Ker se tretji del predloge nanaša na ‚prispevke‘, se vrednosti, ki jih je treba poročati na tem mestu, po potrebi razlikujejo od vrednosti, poročanih v stolpcih, ki se nanašajo na podrobne informacije o kapitalski vrednosti skupine.

33.

V osnovi se odpravijo medsebojne izpostavljenosti znotraj istih skupin na enak način tako v smislu tveganj kot kapitala, da se krijejo zneski, ki so bili v konsolidirani predlogi CA skupine poročani z dodajanjem zneskov, poročanih za posamezni subjekt v predlogi ‚Kapitalska ustreznost skupine‘. Kadar prag 1 % ni presežen, neposredna povezava s predlogo CA ni mogoča.

34.

Institucije določijo najprimernejšo metodo razdelitve med subjekte, pri kateri se upoštevajo možni učinki razpršitve za tržno tveganje in operativno tveganje.

35.

Obstaja možnost, da je ena konsolidirana skupina vključena v drugo konsolidirano skupino. To pomeni, da se subjekti iz podskupine poročajo v predlogi GS za celotno skupino, in sicer vsak subjekt iz podskupine posebej, tudi če se za samo podskupino uporabljajo zahteve po poročanju. Če se za podskupino uporabljajo zahteve po poročanju, ta prav tako poroča predlogo GS za vsak subjekt posebej, čeprav so te podrobnosti vključene v predlogo GS višje konsolidirane skupine.

36.

Institucija poroča podatke o prispevku subjekta, ko njegov prispevek k znesku skupne izpostavljenosti tveganjem preseže 1 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem skupine ali ko njegov prispevek h kapitalu preseže 1 % kapitala skupine. Ta prag ne velja za podrejene družbe ali podskupine, ki skupini zagotavljajo kapital (v obliki manjšinskih deležev ali instrumentov kvalificiranega dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, vključenega v kapital).

2.4 C 06.01 – KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH – SKUPAJ (GS TOTAL)

Stolpci

Navodila

250–400

SUBJEKTI, VKLJUČENI V OBSEG KONSOLIDACIJE

Glej navodila za predlogo C 06.02.

410–480

KAPITALSKI BLAŽILNIKI

Glej navodila za predlogo C 06.02.

Vrstice

Navodila

010

SKUPAJ

Postavka ‚Skupaj‘ predstavlja vsoto vrednosti, poročanih v vseh vrsticah predloge C 06.02.

2.5 C 06.02 – KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE: INFORMACIJE O POVEZANIH SUBJEKTIH (GS)

Stolpci	Navodila
010–060	SUBJEKTI, VKLJUČENI V OBSEG KONSOLIDACIJE Predloga je namenjena zbiranju informacij o vseh subjektih, vključenih v obseg konsolidacije, za vsak subjekt posebej, v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 CRR.
010	IME Ime subjekta, vključenega v obseg konsolidacije.
020	KODA Ta koda je identifikator vrstice in je enoznačna za vsako vrstico v tabeli. Koda, ki se dodeljena subjektu, vključenemu v obseg konsolidacije. Dejanska sestava kode je odvisna od nacionalnega sistema poročanja.
025	KODA LEI Koda LEI pomeni kodo identifikatorja pravnih subjektov in je referenčna oznaka, ki jo je predlagal Odbor za finančno stabilnost (FSB) in potrdila skupina G20, njen namen pa je zagotoviti enoten globalni identifikator za stranke v finančnih transakcijah. Dokler globalni sistem kod LEI ne bo popolnoma operacionalen, predhodne kode LEI nasprotnim strankam dodeljuje lokalna operativna enota, ki jo je potrdil Odbor za regulativni nadzor (Regulatory Oversight Committee – ROC, podrobne informacije so na voljo na spletni strani www.leiroc.org). Če za določeno nasprotno stranko obstaja koda identifikatorja pravnih subjektov (koda LEI), se uporablja za identifikacijo take nasprotne stranke.
030	INSTITUCIJA ALI ENAKOVREDEN SUBJEKT (DA/NE) ‚DA‘ se navede, če za subjekt veljajo kapitalske zahteve v skladu z direktivo o kapitalskih zahtevah ali določbe, ki so vsaj enakovredne določbam sporazuma Basel. V nasprotnem primeru se navede ‚NE‘. Manjšinski deleži: Člena 81(1)(a)(ii) in 82(1)(a)(ii) CRR. Kar zadeva manjšinske deleže ter instrumente dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ki ga izdajo podrejene družbe, so podrejene družbe, katerih instrumenti so lahko sprejemljivi, institucije ali podjetja, za katera se na podlagi veljavnega nacionalnega prava uporabljajo zahteve CRR.
040	OBSEG PODATKOV: posamično POLNO KONSOLIDIRANO (SF) ALI posamično DELNO KONSOLIDIRANO (SP) ‚SF‘ se navede za posamezne podrejene družbe, ki so polno konsolidirane. ‚SP‘ se navede za posamezne podrejene družbe, ki so delno konsolidirane.
050	KODA DRŽAVE Institucije sporočijo dvočrkovno kodo države v skladu s standardom ISO 3166-2.
060	DELEŽ V LASTI (%) Ta odstotek se nanaša na dejanski delež kapitala, ki ga ima nadrejena oseba v podrejeni družbi. V primeru polne konsolidacije neposredno podrejene družbe je dejanski delež npr. 70 %. V skladu s členom 4(16) CRR je delež podrejene družbe v podrejeni družbi, ki ga je treba sporočiti, enak zmnožku deležev med zadevnima podrejenima družbama.
070–240	INFORMACIJE O SUBJEKTIH, ZA KATERE VELJAJO KAPITALSKE ZAHTEVE V oddelku s podrobnimi informacijami (tj. stolpci od 070 do 240) so informacije zbrane samo o subjektih in podskupinah, vključenih v obseg konsolidacije (poglavje 2 naslova II dela 1 CRR), za katere veljajo kapitalske zahteve v skladu s CRR ali določbe, ki so vsaj enakovredne določbam sporazuma Basel (tj. če je v stolpcu 030 naveden pritrdilni odgovor). Vključijo se informacije o vseh posameznih institucijah konsolidirane skupine, za katere veljajo kapitalske zahteve, ne glede na njihov sedež. Informacije, ki se poročajo v tem delu, so skladne z lokalnimi pravili o kapitalski ustreznosti, ki veljajo na območju poslovanja institucije (zato za potrebe te predloge ni potreben dvojni izračun na posamični podlagi v skladu s pravili nadrejene institucije). Če se lokalna pravila o kapitalski ustreznosti razlikujejo od CRR in primerljiva razčlenitev ni na voljo, se informacije dopolnijo, kadar so na voljo ustrezno razdrobljeni podatki. Zato je ta del predloga o dejanskih podatkih, v kateri so povzeti izračuni, ki jih izvedejo posamezne institucije skupine, pri čemer se upošteva, da lahko za nekatere od navedenih institucij veljajo drugačna pravila o kapitalski ustreznosti. Sporočanje stalnih splošnih stroškov investicijskih podjetij: Investicijska podjetja v svoje izračune kapitalskega količnika vključijo kapitalske zahteve v zvezi s stalnimi splošnimi stroški v skladu s členi 95, 96, 97 in 98 CRR. Del zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, ki je povezan s stalnimi splošnimi stroški, se poroča v stolpcu 100 dela 2 te predloge.
070	ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM Poroča se vsota stolpcev 080 do 110.
080	KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE, TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI, PROSTE IZROČITVE IN TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE Znesek, ki se poroča v tem stolpcu, ustreza vsoti zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki so enaki ali enakovredni zneskom, ki jih je treba poročati v vrstici 040 ‚ZNESKI TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZA KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE, TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI IN PROSTE IZROČITVE‘ ter zneskov kapitalskih zahtev, ki so enaki ali enakovredni zneskom, ki jih je treba poročati v vrstici 490 ‚ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM ZA TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE‘ predloge CA2.
090	POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA Znesek, ki se poroča v tem stolpcu, ustreza znesku kapitalskih zahtev, ki so enake ali enakovredne zahtevam, ki jih je treba poročati v vrstici 520 ‚ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM ZA POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA‘ predloge CA2.
100	OPERATIVNO TVEGANJE Znesek, ki se poroča v tem stolpcu, ustreza znesku izpostavljenosti tveganjem, ki je enak ali enakovreden znesku, ki se poroča v vrstici 590 ‚ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM ZA OPERATIVNO TVEGANJE (OpR)‘ predloge CA2. Stalni splošni stroški se vključijo v ta stolpec in vključujejo vrstico 630 ‚DODATEN ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU ZARADI STALNIH SPLOŠNIH STROŠKOV‘ predloge CA2.
110	DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM Znesek, ki se poroča v tem stolpcu, ustreza znesku izpostavljenosti tveganjem, ki ni zgoraj posebej naveden. To je vsota zneskov iz vrstic 640, 680 in 690 predloge CA2.
120–240	PODROBNE INFORMACIJE O KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE Informacije, poročane v naslednjih stolpcih, so skladne z lokalnimi pravili o kapitalski ustreznosti, ki veljajo na območju poslovanja subjekta ali podskupine.
120	KAPITAL Znesek, ki se poroča v tem stolpcu, ustreza znesku kapitala, ki je enak ali enakovreden kapitalu, ki ga je treba poročati v vrstici 010 ‚KAPITAL‘ predloge CA1.
130	OD TEGA: KVALIFICIRANI KAPITAL Člen 82 CRR. Stolpec se izpolni le za podrejene družbe, o katerih se poroča na posamični podlagi, ki so polno konsolidirane in so institucije. Kvalificirani deleži so za zgoraj navedene podrejene družbe instrumenti (skupaj s povezanim zadržanim dobičkom, vplačanim presežkom kapitala in drugimi rezervami) v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje učinke vseh prehodnih določb. Znesek je sprejemljiv na dan poročanja.
140	POVEZANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, POVEZAN ZADRŽANI DOBIČEK, VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA IN DRUGE REZERVE Člen 87(1)(b) CRR.
150	SKUPNI TEMELJNI KAPITAL Člen 25 CRR.
160	OD TEGA: KVALIFICIRANI TEMELJNI KAPITAL Člen 82 CRR. Stolpec se izpolni le za podrejene družbe, o katerih se poroča na posamični podlagi, ki so polno konsolidirane in so institucije. Kvalificirani deleži so za zgoraj navedene podrejene družbe instrumenti (skupaj s povezanim zadržanim dobičkom in vplačanim presežkom kapitala) v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje učinke vseh prehodnih določb. Znesek je sprejemljiv na dan poročanja.
170	POVEZANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, POVEZAN ZADRŽANI DOBIČEK IN VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA Člen 85(1)(b) CRR.
180	NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL Člen 50 CRR.
190	OD TEGA: MANJŠINSKI DELEŽI Člen 81 CRR. Ta stolpec se izpolni le za polno konsolidirane podrejene družbe, ki so institucije, razen odvisnih družb iz člena 84(3) CRR. Vsaka podrejene družba se obravnava na subkonsolidirani podlagi za namene vseh izračunov, ki jih določa člen 84 CRR, če je potrebno, v skladu s členom 84(2), v nasprotnem primeru na posamični podlagi. Za namene CRR in te predloge so manjšinski deleži za zgoraj navedene podrejene družbe instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala (skupaj s povezanim zadržanim dobičkom in vplačanim presežkom kapitala) v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje učinke vseh prehodnih določb. Znesek je sprejemljiv na dan poročanja.
200	POVEZANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, POVEZAN ZADRŽANI DOBIČEK, VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA IN DRUGE REZERVE Člen 84(1)(b) CRR.
210	DODATNI TEMELJNI KAPITAL Člen 61 CRR.
220	OD TEGA: KVALIFICIRANI DODATNI TEMELJNI KAPITAL Člena 82 in 83 CRR. Ta stolpec se izpolni le za polno konsolidirane podrejene družbe, o katerih se poroča na posamični podlagi, ki so institucije, razen odvisnih družb iz člena 85(2) CRR. Vsaka podrejena družba se obravnava na subkonsolidirani podlagi za namene vseh izračunov, ki jih določa člen 85 CRR, če je potrebno, v skladu s členom 85(2), v nasprotnem primeru pa na posamični podlagi. Za namene CRR in te predloge so manjšinski deleži za zgoraj navedene podrejene družbe instrumenti dodatnega temeljnega kapitala (skupaj s povezanim zadržanim dobičkom in vplačanim presežkom kapitala) v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje učinke vseh prehodnih določb. Znesek je sprejemljiv na dan poročanja.
230	DODATNI KAPITAL Člen 71 CRR.
240	OD TEGA: KVALIFICIRANI DODATNI KAPITAL Člena 82 in 83 CRR. Ta stolpec izpolnijo le polno konsolidirane podrejene družbe, o katerih se poroča na posamični podlagi, ki so institucije, razen odvisnih družb iz člena 87(2) CRR. Vsaka podrejena družba se obravnava na subkonsolidirani podlagi za namene vseh izračunov, ki jih določa člen 87 CRR, če je potrebno, v skladu s členom 87(2) CRR, v nasprotnem primeru pa na posamični podlagi. Za namene CRR in te predloge so manjšinski deleži za zgoraj navedene podrejene družbe instrumenti dodatnega kapitala (skupaj s povezanim zadržanim dobičkom in vplačanim presežkom kapitala) v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi CRR. Znesek, ki se poroča, vključuje učinke vseh prehodnih določb; tj. znesek mora biti sprejemljiv na dan poročanja.
250–400	INFORMACIJE O PRISPEVKU SUBJEKTOV H KAPITALSKI USTREZNOSTI SKUPINE
250–290	PRISPEVEK K TVEGANJEM Informacije, poročane v naslednjih stolpcih, so skladne s pravili o kapitalski ustreznosti, ki veljajo za poročevalsko institucijo.
250	ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM Poroča se vsota stolpcev 260 do 290.
260	KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE, TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI, PROSTE IZROČITVE IN TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE Znesek, ki se poroča, so zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje in tveganje v zvezi s kapitalskimi zahtevami za poravnavo/izročitev na podlagi CRR, razen zneskov, povezanih s posli z drugimi subjekti, vključenimi v izračun konsolidiranega količnika kapitalske ustreznosti skupine.
270	POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA Zneske izpostavljenosti tveganjem za tržna tveganja je treba izračunati na ravni posameznega subjekta v skladu s CRR. Subjekti poročajo prispevek k zneskom skupne izpostavljenosti tveganjem za pozicijsko in valutno tveganje ter tveganje spremembe cen blaga skupine. Vsota zneskov, poročana v tem stolpcu, ustreza znesku iz vrstice 520 ‚ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM ZA POZICIJSKO IN VALUTNO TVEGANJE TER TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA‘ konsolidiranega poročila.
280	OPERATIVNO TVEGANJE V primeru naprednega pristopa poročani zneski izpostavljenosti tveganjem za operativno tveganje vključujejo učinek razpršitve. V ta stolpec se vključijo stalni splošni stroški.
290	DRUGI ZNESKI IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM Znesek, ki se poroča v tem stolpcu, ustreza znesku izpostavljenosti tveganjem, ki ni zgoraj posebej naveden.
300–400	PRISPEVEK H KAPITALU Namen tega dela predloge ni uvedba zahteve, da morajo institucije izvesti celoten izračun skupnega kapitalskega količnika na ravni posameznega subjekta. Stolpce 300 do 350 izpolnijo tisti konsolidirani subjekti, ki prispevajo h kapitalu z manjšinskim deležem, medtem ko stolpce 360 do 400 izpolnijo vsi drugi konsolidirani subjekti, ki prispevajo h konsolidiranemu kapitalu. Kapital, ki ga subjektu prispevajo drugi subjekti, vključeni v obseg poročevalskega subjekta, se ne upošteva. V tem stolpcu se poroča le neto prispevek h kapitalu skupine, tj. zlasti kapital, ki ga zberejo tretje strani, in akumulirane rezerve. Informacije, poročane v naslednjih stolpcih, so skladne s pravili o kapitalski ustreznosti, ki veljajo za poročevalsko institucijo.
300–350	KVALIFICIRANI KAPITAL, VKLJUČEN V KONSOLIDIRANI KAPITAL Znesek, ki se poroča kot ‚KVALIFICIRANI KAPITAL, VKLJUČEN V KONSOLIDIRANI KAPITAL‘, je znesek, kot izhaja iz naslova II dela 2 CRR, pri čemer se ne upošteva kapital, ki ga prispevajo drugi subjekti skupine.
300	KVALIFICIRANI KAPITAL, VKLJUČEN V KONSOLIDIRANI KAPITAL Člen 87 CRR.
310	KVALIFICIRANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI TEMELJNI KAPITAL Člen 85 CRR.
320	MANJŠINSKI DELEŽI, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL Člen 84 CRR. Znesek, ki se poroča, je znesek manjšinskih deležev podrejene družbe, ki je vključen v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital v skladu s CRR.
330	KVALIFICIRANI INSTRUMENTI TEMELJNEGA KAPITALA, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI DODATNI TEMELJNI KAPITAL Člen 86 CRR. Znesek, ki se poroča, je znesek kvalificiranega temeljnega kapitala podrejene družbe, ki je vključen v konsolidirani dodatni temeljni kapital v skladu s CRR.
340	KVALIFICIRANI KAPITALSKI INSTRUMENTI, VKLJUČENI V KONSOLIDIRANI DODATNI KAPITAL Člen 89 CRR. Znesek, ki se poroča, je znesek kvalificiranega kapitala podrejene družbe, ki je vključen v konsolidirani dodatni kapital v skladu s CRR.
350	POJASNJEVALNA POSTAVKA: DOBRO IME (–)/(+) NEGATIVNO DOBRO IME
360–400	KONSOLIDIRANI KAPITAL Člen 18 CRR. Znesek, ki se poroča kot ‚KONSOLIDIRANI KAPITAL‘, je znesek, kot izhaja iz bilance stanja, brez kapitala, ki ga prispevajo drugi subjekti skupine.
360	KONSOLIDIRANI KAPITAL
370	OD TEGA: NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL
380	OD TEGA: DODATNI TEMELJNI KAPITAL
390	OD TEGA: PRISPEVKI H KONSOLIDIRANEMU REZULTATU Poročajo se prispevki vseh subjektov h konsolidiranemu rezultatu (dobiček ali izguba (-)). To vključuje rezultate, ki se lahko pripišejo manjšinskim deležem.
400	OD TEGA: (–) DOBRO IME/(+) NEGATIVNO DOBRO IME V tem polju se poroča dobro ime ali negativno dobro ime poročevalskega subjekta glede podrejene družbe.
410–480	KAPITALSKI BLAŽILNIKI Struktura poročanja kapitalskih blažilnikov v predlogi GS temelji na splošni strukturi predloge CA4, pri čemer se uporabljajo isti koncepti poročanja. Pri poročanju kapitalskih blažilnikov za predlogo GS se ustrezni zneski poročajo na podlagi izračuna zahtev po blažilniku, tj. glede na to, ali se zahteve izračunajo na konsolidirani, subkonsolidirani ali posamični ravni.
410	ZAHTEVE PO SKUPNEM BLAŽILNIKU Člen 128(2) direktive o kapitalskih zahtevah.
420	VAROVALNI KAPITALSKI BLAŽILNIK Člen 128(1) in člen 29 direktive o kapitalskih zahtevah. V skladu s členom 129(1) je varovalni kapitalski blažilnik dodatni znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Ker je stopnja varovalnega kapitalskega blažilnika v višini 2,5 % stalna, se znesek poroča v tem polju.
430	POSAMEZNI INSTITUCIJI LASTEN PROTICIKLIČNI KAPITALSKI BLAŽILNIK Člen 128(7), člen 130 in členi 135 do 140 direktive o kapitalskih zahtevah. V tem polju se poroča dejanski znesek proticikličnega blažilnika.
440	VAROVALNI BLAŽILNIK ZARADI MAKROBONITETNEGA ALI SISTEMSKEGA TVEGANJA, UGOTOVLJENEGA NA RAVNI DRŽAVE ČLANICE Člen 458(2)(d)(iv) CRR. V tem polju se poroča znesek varovalnega blažilnika zaradi makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, ugotovljenega na ravni države članice, ki se lahko v skladu s členom 458 CRR zahteva poleg varovalnega kapitalskega blažilnika.
450	BLAŽILNIK SISTEMSKIH TVEGANJ Člena 133 in 134 direktive o kapitalskih zahtevah. V tem polju se poroča znesek blažilnika sistemskih tveganj.
460	BLAŽILNIK ZA SISTEMSKO POMEMBNE INSTITUCIJE Člen 128(4) direktive o kapitalskih zahtevah. V tem polju se poroča znesek blažilnika za sistemsko pomembne institucije.
470	BLAŽILNIK ZA GLOBALNE SISTEMSKO POMEMBNE INSTITUCIJE Člen 131 direktive o kapitalskih zahtevah. V tem polju se poroča znesek blažilnika za globalne sistemsko pomembne institucije.
480	BLAŽILNIK ZA DRUGE SISTEMSKO POMEMBNE INSTITUCIJE Člen 131 direktive o kapitalskih zahtevah. V tem polju se poroča znesek blažilnika za druge sistemsko pomembne institucije.

3. PREDLOGE ZA KREDITNO TVEGANJE

3.1 SPLOŠNE OPOMBE

37.

Obstajajo različni sklopi predlog za standardizirani pristop in pristop IRB za kreditno tveganje. Poleg tega se poročajo ločene predloge za geografsko razčlenitev izpostavljenosti iz naslova kreditnega tveganja, če je presežen zadevni prag iz člena 5(a)(4).

3.1.1 Poročanje o tehnikah za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom zamenjave

38.

V členu 235 CRR je opisan postopek izračuna izpostavljenosti, ki je v celoti zavarovana z osebnim zavarovanjem.

39.

V členu 236 CRR je opisan postopek izračuna izpostavljenosti, ki je v celoti zavarovana z osebnim zavarovanjem, v primeru polnega zavarovanja/delnega zavarovanja – enaka zapadlost.

40.

Členi 196, 197 in 200 CRR urejajo stvarno kreditno zavarovanje.

41.

Poročanje izpostavljenosti do dolžnikov (neposrednih nasprotnih strank) in dajalcev zavarovanja, ki so razvrščeni v isto kategorijo izpostavljenosti, se izvede kot priliv v isto kategorijo izpostavljenosti in kot odliv iz nje.

42.

Vrsta izpostavljenosti se ne spremeni zaradi osebnega kreditnega zavarovanja.

43.

Če je izpostavljenost zavarovana z osebnim kreditnim zavarovanjem, je zavarovani del razvrščen kot odliv, npr. v kategoriji izpostavljenosti dolžnika, in kot priliv v kategoriji izpostavljenosti dajalca zavarovanja. Vendar se vrsta izpostavljenosti ne spremeni zaradi spremembe kategorije izpostavljenosti.

44.

Učinek zamenjave v okviru poročanja COREP odraža tveganju prilagojeno obravnavanje, ki se dejansko uporablja za zavarovani del izpostavljenosti. Zavarovani del izpostavljenosti je kot tak prilagojen tveganju v skladu s standardiziranim pristopom in se poroča v predlogi CR SA.

3.1.2 Poročanje o kreditnem tveganju nasprotne stranke

45.

Izpostavljenosti, ki izhajajo iz pozicij kreditnega tveganja nasprotne stranke, se poročajo v predlogi CR SA ali CR IRB ne glede na to, ali so postavke netrgovalne knjige ali postavke trgovalne knjige.

3.2 C 07.00 – KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SA)

3.2.1 Splošne opombe

46.

Predloge CR SA zagotavljajo potrebne informacije o izračunu kapitalskih zahtev za kreditno tveganje v skladu s standardiziranim pristopom. Zagotavljajo zlasti podrobne informacije o:

a)	razporeditvi vrednosti izpostavljenosti glede na različne vrste izpostavljenosti, uteži tveganja in kategorije izpostavljenosti;

b)	znesku in vrstah tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja, ki se uporabljajo za zmanjševanje tveganj.

3.2.2 Obseg predloge CR SA

47.

V skladu s členom 112 CRR se vsaka izpostavljenost na podlagi standardiziranega pristopa razvrsti v eno od 16 kategorij izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa z namenom izračuna kapitalskih zahtev.

48.

V predlogi CR SA je treba navesti informacije o vseh kategorijah izpostavljenosti in posamezno za vsako kategorijo izpostavljenosti, kot je določeno za standardizirani pristop. Skupne vrednosti in informacije po posameznih kategorijah izpostavljenosti se poročajo ločeno.

49.

Predloga CR SA pa ne obsega naslednjih izpostavljenosti:

a)	izpostavljenosti, razvrščenih v ‚postavke iz naslova pozicij v listinjenju‘ v skladu s členom 112(m) CRR, ki se poročajo v predlogah CR SEC;

b)	izpostavljenosti, odbitih od kapitala.

50.

Obseg predloge CR SA vključuje naslednje kapitalske zahteve:

a)	kreditno tveganje v skladu s poglavjem 2 (Standardizirani pristop) naslova II dela 3 CRR v netrgovalni knjigi, vključno s kreditnim tveganjem nasprotne stranke v skladu s poglavjem 6 (Kreditno tveganje nasprotne stranke) naslova II dela 3 CRR v netrgovalni knjigi;

b)	kreditno tveganje nasprotne stranke v skladu s poglavjem 6 (Kreditno tveganje nasprotne stranke) naslova II dela 3 CRR v trgovalni knjigi;

c)	tveganje poravnave iz naslova prostih izročitev v skladu s členom 379 CRR v zvezi z vsemi poslovnimi dejavnostmi.

51.

V obseg predloge so vključene vse izpostavljenosti, za katere se kapitalske zahteve izračunajo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 CRR ter v povezavi s poglavjema 4 in 6 naslova II dela 3 CRR. Institucije, ki uporabljajo člen 94(1) CRR, morajo v tej predlogi poročati svoje pozicije, ki izhajajo iz trgovalne knjige, če uporabljajo poglavje 2 naslova II dela 3 CRR za izračun kapitalskih zahtev iz navedene uredbe (poglavji 2 in 6 naslova II dela 3 in naslova V CRR). Zato predloga zagotavlja podrobne informacije o vrsti izpostavljenosti (npr. bilančne postavke/zunajbilančne postavke) in tudi informacije o dodelitvi uteži tveganj v okviru zadevne kategorije izpostavljenosti.

52.

Poleg tega predloga CR SA vključuje pojasnjevalne postavke v vrsticah 290 do 320, ki so namenjene zbiranju nadaljnjih informacij o izpostavljenostih, zavarovanih s hipotekami na nepremičnine, in neplačanih izpostavljenostih.

53.

Te pojasnjevalne postavke se poročajo le za naslednje kategorije izpostavljenosti:

a)	izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank (člen 112(a) CRR);

b)	izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav (člen 112(b) CRR);

c)	izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja (člen 112(c) CRR);

d)	izpostavljenosti do institucij (člen 112(f) CRR);

e)	izpostavljenosti do podjetij (člen 112(g) CRR);

f)	izpostavljenosti na drobno (člen 112(h) CRR).

54.

Poročanje pojasnjevalnih postavk ne vpliva niti na izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti iz kategorij izpostavljenosti v skladu s členom 112(a) do (c) in (f) do (h) CRR niti na izračun tistih iz kategorij izpostavljenosti v skladu s členom 112(i) in (j) CRR, poročanih v predlogi CR SA.

55.

Pojasnjevalne vrstice zagotavljajo dodatne informacije o dolžnikovi strukturi kategorij ‚neplačanih‘ izpostavljenosti ali izpostavljenosti, ‚zavarovanih z nepremičninami‘. Izpostavljenosti se poročajo v teh vrsticah, kadar bi bili dolžniki navedeni v kategorijah izpostavljenosti ‚enote centralne ravni držav ali centralnih bank‘, ‚enote regionalne ali lokalne ravni držav‘, ‚subjekti javnega sektorja‘, ‚institucije‘, ‚podjetja‘ in ‚na drobno‘ predloge CR SA, če navedene izpostavljenosti ne bi bile razvrščene v kategorijo izpostavljenosti‚neplačano‘ ali ‚zavarovano z nepremičninami‘. Številke, ki se poročajo, so sicer enake tistim, ki se uporabljajo za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v kategorijah izpostavljenosti ‚neplačano‘ ali ‚zavarovano z nepremičninami‘.

56.

Na primer, za izpostavljenost, katere zneski izpostavljenosti tveganju se izračunajo v skladu s členom 127 CRR in pri čemer so prilagoditve vrednosti manjše od 20 %, se te informacije poročajo v vrstici 320 predloge CR SA v skupni vrednosti in v kategoriji izpostavljenosti ‚neplačano‘. Če je bila izpostavljenost, preden je postala neplačana, izpostavljenost do institucije, se te informacije poročajo tudi v vrstici 320 kategorije izpostavljenosti ‚institucije‘.

3.2.3 Razvrstitev izpostavljenosti v kategorije izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa

57.

Da se zagotovi dosledno razvrščanje izpostavljenosti v različne kategorije izpostavljenosti iz člena 112 CRR, se uporabi naslednji postopni pristop:

V prvem koraku se originalna izpostavljenost pred uporabo konverzijskih faktorjev razvrsti v ustrezno kategorijo (originalne) izpostavljenosti iz člena 112 CRR, brez poseganja v posebno obravnavanje (uteži tveganja), ki ga je deležna posamezna izpostavljenost v okviru kategorije izpostavljenosti, v katero je razvrščena.

V drugem koraku se lahko izpostavljenosti prerazvrstijo v druge kategorije izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom zamenjave na izpostavljenost (npr. jamstva, kreditni izvedeni finančni instrumenti, enostavna metoda za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem) prek prilivov in odlivov.

58.

Naslednja merila se uporabljajo za razvrščanje originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev v različne kategorije izpostavljenosti (prvi korak) brez poseganja v nadaljnje prerazporejanje zaradi uporabe tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenost ali v obravnavanje (utež tveganja), ki ga je deležna posamezna izpostavljenost v okviru kategorije izpostavljenosti, v katero je razvrščena.

59.

Za namen razvrščanja originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja v prvem koraku se tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja, povezane z izpostavljenostjo, ne upoštevajo (opozoriti je treba, da se bodo izrecno upoštevale v drugi fazi), razen če je učinek zavarovanja neločljiv del opredelitve kategorije izpostavljenosti, kot je v primeru kategorije izpostavljenosti iz člena 112(i) CRR (izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine).

60.

Člen 112 CRR ne določa meril za ločevanje kategorij izpostavljenosti. To bi lahko pomenilo, da bi se lahko ena izpostavljenost razvrstila v različne kategorije izpostavljenosti, če v merilih za ocenjevanje ni določeno prednostno razvrščanje. Najbolj očiten primer izhaja iz izpostavljenosti do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno (člen 112(n) CRR) ter izpostavljenosti do institucij (člen 112(f) CRR)/izpostavljenosti do podjetij (člen 112(g) CRR). V tem primeru je jasno, da CRR določa posredno prednostno razvrščanje, ker se najprej oceni, ali neka izpostavljenost izpolnjuje pogoje za razvrstitev v kratkoročne izpostavljenosti do institucij in izpostavljenosti do podjetij. Sicer je očitno, da se izpostavljenost nikoli ne razvrsti v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(n) CRR. Navedeni primer je eden od najbolj očitnih primerov, vendar ni edini. Opozoriti je treba, da so merila, ki se uporabljajo za določitev kategorij izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa, različna (institucionalno razvrščanje, ročnost izpostavljenosti, stanje neplačane izpostavljenosti itd.), kar je glavni razlog za neločeno združevanje.

61.

Za homogeno in primerljivo poročanje je treba določiti merila za ocenjevanje prednostnega razvrščanja za razvrstitev originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja glede na kategorije izpostavljenosti, brez poseganja v posebno obravnavanje (utež tveganja), ki ga je deležna posamezna izpostavljenost v okviru kategorije izpostavljenosti, v katero je razvrščena. Merila za prednostno razvrščanje, ki so predstavljena spodaj z uporabo sheme drevesa odločanja, temeljijo na ocenjevanju pogojev, ki so v CRR določeni izrecno zato, da izpostavljenost ustreza določeni kategoriji izpostavljenosti in, če je to izpolnjeno, na kateri koli odločitvi glede dela poročevalskih institucij ali nadzornika v zvezi z uporabo nekaterih kategorij izpostavljenosti. Kot tak bi bil rezultat postopka razvrščanja izpostavljenosti za namene poročanja skladen z določbami CRR. To institucijam ne preprečuje, da bi uporabile druge notranje postopke razvrščanja, ki so prav tako lahko v skladu z vsemi zadevnimi določbami CRR in njihovimi razlagami, ki jih izdajo ustrezni forumi.

62.

Kategorija izpostavljenosti ima lahko prednost pred drugimi v razvrstitvi ocen v okviru drevesa odločanja (tj. kategorija je ocenjena prva, če se vanjo lahko razvrsti izpostavljenost brez poseganja v rezultat tega ocenjevanja), če sicer vanjo ne bi bila razvrščena nobena izpostavljenost. To bi se zgodilo, če bi bila kategorija izpostavljenosti v primeru odsotnosti meril za prednostno razvrščanje podskupina drugih. Kot taka bi merila, grafično prikazana v okviru naslednjega drevesa odločanja, temeljila na postopnem procesu.

63.

Na tej podlagi bi se pri razvrstitvi ocen v okviru spodnjega drevesa odločanja upošteval naslednji vrstni red:

1.	pozicije v listinjenju;

2.	postavke, povezane z zelo visokim tveganjem;

3.	izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov

4.	neplačane izpostavljenosti;

5.	izpostavljenosti iz naslova enot in deležev v kolektivnih naložbenih podjemih (‚KNP‘)/izpostavljenosti iz naslova kritih obveznic (ločene kategorije izpostavljenosti);

6.	izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine;

7.	druge postavke;

8.	izpostavljenosti do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno;

vse druge kategorije izpostavljenosti (ločene kategorije izpostavljenosti), ki vključujejo izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank, izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav, izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja, izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank, izpostavljenosti do mednarodnih organizacij, izpostavljenosti do institucij, izpostavljenosti do podjetij in izpostavljenosti na drobno.

64.

V primeru izpostavljenosti iz naslova enot in deležev v kolektivnih naložbenih podjemih in kadar je uporabljen pristop vpogleda (člen 132(3) do (5) CRR) se posamezne osnovne izpostavljenosti obravnavajo in razvrstijo v ustrezne vrstice uteži tveganja v skladu z njihovo obravnavo, vse posamezne izpostavljenosti pa se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti iz naslova enot in deležev v kolektivnih naložbenih podjemih (‚KNP‘).

65.

Če so kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila iz člena 134(6) CRR ocenjeni, se razvrstijo neposredno v pozicije v listinjenju. Če niso ocenjeni, se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚druge postavke‘. V tem primeru se nominalna vrednost pogodbe sporoči kot originalna izpostavljenost pred uporabo konverzijskih faktorjev v vrstici za ‚druge uteži tveganja‘ (uporabi se utež, določena z vsoto iz člena 134(6) CRR).

66.

V drugem koraku se zaradi tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave izpostavljenosti prerazporedijo v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanj.

DREVO ODLOČANJA ZA RAZVRSTITEV ORIGINALNE IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV V KATEGORIJE IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA V SKLADU S CRR

Originalna izpostavljenost pred uporabo konverzijskih faktorjev
Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(m)?	DA	Pozicije v listinjenju
NE
Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(k)?	DA	Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem (glej tudi člen 128)
NE
Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(p)?	DA	Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov (glej tudi člen 133).
NE
Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(j)?	DA	Neplačane izpostavljenosti
NE
Ali ustreza razvrstitvi v kategoriji izpostavljenosti iz člena 112(l) in (o)?	DA	Izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v kolektivnih naložbenih podjemih (KNP). Izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice (glej tudi člen 129). Ti kategoriji izpostavljenosti sta ločeni druga od druge (glej opombe glede pristopa vpogleda v zgornjem odgovoru). Zato je razvrstitev v eno od kategorij neposredna.
NE
Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(i)?	DA	Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine (glej tudi člen 124)
NE
Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(q)?	DA	Druge postavke
NE
Ali ustreza razvrstitvi v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112(n)?	DA	Izpostavljenosti do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno
NE
Spodnje kategorije izpostavljenosti so ločene druga od druge. Zato je razvrstitev v eno od kategorij neposredna. Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank. Izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav. Izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja. Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank. Izpostavljenosti do mednarodnih organizacij. Izpostavljenosti do institucij. Izpostavljenosti do podjetij. Izpostavljenosti na drobno.

3.2.4 Pojasnila glede obsega nekaterih posebnih kategorij izpostavljenosti iz člena 112 CRR

3.2.4.1 Kategorija izpostavljenosti ‚institucije‘

67.

Sporočanje izpostavljenosti znotraj skupine v skladu s členom 113(6) do (7) CRR se izvede, kakor sledi.

68.

Izpostavljenosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 113(7) CRR, se poročajo v ustreznih kategorijah izpostavljenosti, v okviru katerih bi se sporočile, če to ne bi bile izpostavljenosti znotraj skupine.

69.

V skladu s členom 113(6) in (7) CRR ‚lahko institucija ob predhodni odobritvi pristojnih organov opusti uporabo zahtev iz odstavka 1 tega člena za izpostavljenosti te institucije do nasprotne stranke, ki je njena nadrejena oseba, njena odvisna družba, odvisna družba njene nadrejene družbe ali podjetje, s katerim je povezana v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS‘. To pomeni, da nasprotne stranke znotraj skupine niso nujno institucije, ampak tudi družbe, ki so razvrščene v druge kategorije izpostavljenosti, npr. družbe za pomožne storitve ali družbe v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS. Zato se izpostavljenosti znotraj skupine poročajo v ustrezni kategoriji izpostavljenosti.

3.2.4.2 Kategorija izpostavljenosti ‚krite obveznice‘

70.

Razvrščanje izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa v kategorijo izpostavljenosti ‚krite obveznice‘ se izvede, kakor sledi.

71.

Obveznice, kot so opredeljene v členu 52(4) Direktive 2009/65/ES, izpolnjujejo zahteve iz člena 129(1) do (2) CRR, da se lahko razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚krite obveznice‘. Izpolnjevanje navedenih zahtev je treba preveriti v vsakem primeru. Kljub temu se obveznice, ki so v skladu s členom 52(4) Direktive 2009/65/ES in izdane pred 31. decembrom 2007, prav tako razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti ‚krite obveznice‘ zaradi člena 129(6) CRR.

3.2.4.3 Kategorija izpostavljenosti ‚kolektivni naložbeni podjemi‘

72.

Če se uporabi možnost iz člena 132(5) CRR, se izpostavljenosti iz naslova enot in deležev v kolektivnih naložbenih podjemih poročajo kot bilančne postavke v skladu s prvim stavkom člena 111(1) CRR.

3.2.5 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

010

ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

Vrednost izpostavljenosti brez upoštevanja prilagoditev vrednosti in rezervacij, konverzijskih faktorjev in učinka tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z naslednjimi opredelitvami, ki izhajajo iz člena 111(2) CRR.

Za izvedene finančne instrumente, repo posle, posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, posle z dolgim rokom poravnave in posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, za katere se uporablja poglavje 6 naslova II dela 3 CRR ali člen 92(3)(f) CRR, originalna izpostavljenost ustreza vrednosti izpostavljenosti za kreditno tveganje nasprotne stranke, izračunani v skladu z metodami iz poglavja 6 naslova II dela 3 CRR.

Za vrednosti izpostavljenosti iz naslova zakupa se uporablja člen 134(7) CRR.

V primeru bilančnega pobota v skladu s členom 219 CRR se vrednosti izpostavljenosti poročajo v skladu s prejetim zavarovanjem z denarnimi sredstvi.

V primeru okvirnih pogodb o pobotu, ki zajemajo repo posle in/ali posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga, za katere se uporablja poglavje 6 naslova II dela 3 CRR, se v stolpec 010 vključi učinek stvarnega kreditnega zavarovanja v obliki okvirnih pogodb o pobotu iz člena 220(4) CRR. Zato se v primeru okvirnih pogodb o pobotu, ki zajemajo repo posle, za katere se uporabljajo določbe iz poglavja 6 naslova II dela 3 CRR, E*, izračunan v skladu s členoma 220 in 221 CRR, sporoči v stolpcu 010 predloge CR SA.

030

(–) Prilagoditve vrednosti in rezervacije, povezane z originalno izpostavljenostjo

Člena 24 in 110 CRR

Prilagoditve vrednosti in rezervacije za kreditne izgube, nastale v skladu z računovodskim okvirom, ki se uporablja za subjekt.

040

Izpostavljenosti z odštetimi prilagoditvami vrednosti in rezervacijami

Vsota stolpcev 010 in 030.

050–100

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST

Tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja iz člena 4(57) CRR, ki zmanjšujejo kreditno tveganje izpostavljenosti prek zamenjave izpostavljenosti, kot je opredeljeno spodaj v okviru polja Zamenjava izpostavljenosti zaradi zmanjševanja kreditnega tveganja.

Če ima zavarovanje učinek na vrednost izpostavljenosti (npr. če se uporablja za tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenost), se omeji na vrednost izpostavljenosti.

Postavke, ki se poročajo v tem polju:

—	zavarovanje s premoženjem, vključeno v skladu z enostavno metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem;

—	primerno osebno kreditno zavarovanje.

Glej tudi navodila iz točke 4.1.1.

050–060

Osebno kreditno zavarovanje: prilagojene vrednosti (Ga)

Člen 235 CRR.

Člen 239(3) CRR določa prilagojeno vrednost Ga osebnega kreditnega zavarovanja.

050

Jamstva

—	Člen 203 CRR.

—	Osebno kreditno zavarovanje, kot je opredeljeno v členu 4(59) CRR, ki se razlikuje od kreditnih izvedenih finančnih instrumentov.

060

Kreditni izvedeni finančni instrumenti

Člen 204 CRR.

070 – 080

Stvarno kreditno zavarovanje

Ta stolpca se nanašata na stvarno kreditno zavarovanje v skladu s členom 4(58) ter členi 196, 197 in 200 CRR. Zneski ne vključujejo okvirnih pogodb o pobotu (ki so že vključene v originalno izpostavljenost pred uporabo konverzijskih faktorjev).

Kreditni zapisi in pozicije bilančnega pobota, ki izhajajo iz primernih pogodb o bilančnem pobotu v skladu s členoma 218 in 219 CRR, se obravnavajo kot zavarovanje z denarnimi sredstvi.

070

Zavarovanje s finančnim premoženjem: enostavna metoda

Člen 222(1) do (2) CRR.

080

Drugo stvarno kreditno zavarovanje

Člen 232 CRR.

090–100

ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA

Členi 222(3), 235(1) do (2) in člen 236 CRR.

Odlivi ustrezajo kritemu delu originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev, ki se odbije od kategorije izpostavljenosti dolžnika in nato razvrsti v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja. Ta znesek se obravnava kot priliv v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja.

Poročajo se tudi prilivi in odlivi v isti kategoriji izpostavljenosti.

Upoštevajo se izpostavljenosti, ki izhajajo iz možnih prilivov v druge predloge in odlivov iz drugih predlog.

110

NETO IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

Znesek izpostavljenosti z odštetimi prilagoditvami vrednosti po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST.

120–140

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI VPLIVAJO NA ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI: STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE, RAZVITA METODA ZA IZRAČUN UČINKOV ZAVAROVANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM

Členi 223, 224, 225, 226, 227 in 228 CRR. Zajema tudi kreditne zapise (člen 218 CRR).

Kreditni zapisi in pozicije bilančnega pobota, ki izhajajo iz sprejemljivih pogodb o bilančnem pobotu v skladu s členoma 218 in 219 CRR, se obravnavajo kot zavarovanje z denarnimi sredstvi.

Učinek zavarovanja razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, ki se uporabi za izpostavljenost, zavarovano s primernim zavarovanjem s finančnim premoženjem, se izračuna v skladu s členi 223, 224, 225, 226, 227 in 228 CRR.

120

Prilagoditev za nestanovitnost v zvezi z izpostavljenostjo

Člen 223(2) do (3) CRR.

Znesek, ki se sporoči, je določen z vplivom prilagoditve za nestanovitnost v zvezi z izpostavljenostjo (Eva – E) = E * He.

130

(–) Prilagojena vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem (Cvam)

Člen 239(2) CRR.

Za posle v trgovalni knjigi vključuje zavarovanje s finančnim premoženjem in blago, primerno za izpostavljenosti v trgovalnih knjigah v skladu s členom 299(2)(c) do (f) CRR.

Znesek, ki se sporoči, ustreza Cvam = C * (1 – Hc – Hfc) * (t – t*)/(T – t*). Za opredelitve C, Hc, Hfx, t, T in t* glej oddelka 4 in 5 poglavja 4 naslova II dela 3 CRR.

140

(–) Od tega: prilagoditve za nestanovitnost in zapadlost

Člena 223(1) in 239(2) CRR.

Znesek, ki se sporoči, je skupni vpliv prilagoditev za nestanovitnost in zapadlost (Cvam – C) = C * [(1 – Hc – Hfx) * (t – t*)/(T – t*) – 1], pri čemer je vpliv prilagoditve za nestanovitnost (Cva – C) = C * [(1 – Hc – Hfx) – 1] in vpliv prilagoditve za zapadlost (Cvam – Cva) = C * (1 – Hc – Hfx) * [(t – t*)/(T – t*) – 1].

150

Popolnoma prilagojena vrednost izpostavljenosti (E*)

Členi 220(4), 223(2) do (5) in 228(1) CRR.

160–190

Razčlenitev popolnoma prilagojene vrednosti izpostavljenosti zunajbilančnih postavk glede na konverzijske faktorje

Člena 111(1) in 4(56) CRR. Glej tudi člena 222(3) in 228(1) CRR.

200

Vrednost izpostavljenosti

Oddelek 4 poglavja 4 naslova II dela 3 CRR.

Vrednost izpostavljenosti po upoštevanju prilagoditev vrednosti, vseh zmanjšanj kreditnega tveganja in kreditnih konverzijskih faktorjev, ki jih je treba dodeliti utežem tveganja v skladu s členom 113 in oddelkom 2 poglavja 2 naslova II dela 3 CRR.

210

Od tega: iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke

Za izvedene finančne instrumente, repo posle, posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, posle z dolgim rokom poravnave in posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, za katere se uporablja poglavje 6 naslova II dela 3 CRR, vrednost izpostavljenosti za kreditno tveganje nasprotne stranke, izračunana v skladu z metodami iz oddelkov 2, 3, 4 in 5 poglavja 6 naslova II dela 3 CRR.

215

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti pred uporabo faktorja za podporo MSP

Člen 113(1) do (5) CRR brez upoštevanja faktorja za podporo MSP v skladu s členom 500 CRR.

220

Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti po uporabi faktorja za podporo MSP

Člen 113(1) do (5) CRR z upoštevanjem faktorja za podporo MSP v skladu s členom 500 CRR.

230

Od tega: z bonitetno oceno na podlagi imenovane ECAI

240

Od tega: z bonitetno oceno na podlagi enot centralne ravni države

Vrstice	Navodila
010	Skupni znesek izpostavljenosti
020	od tega: MSP V tej vrstici se poročajo vse izpostavljenosti do MSP.
030	od tega: izpostavljenosti, ki so predmet faktorja za podporo MSP V tej vrstici se poročajo le izpostavljenosti do MSP, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 501 CRR.
040	od tega: zavarovano s hipotekami na nepremičnine – stanovanjske nepremičnine Člen 125 CRR. Poročajo se le v kategoriji izpostavljenosti ‚zavarovano s hipotekami na nepremičnine‘.
050	od tega: izpostavljenosti iz naslova stalne delne uporabe standardiziranega pristopa Izpostavljenosti, obravnavane na podlagi člena 150(1) CRR.
060	od tega: izpostavljenosti v okviru standardiziranega pristopa s predhodnim dovoljenjem nadzornika za izvajanje postopnega uvajanja pristopa IRB Izpostavljenosti, obravnavane na podlagi člena 148(1) CRR.
070–130	RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI Pozicije poročevalske institucije, ki izhajajo iz ‚netrgovalne knjige‘, se razčlenijo na podlagi meril, navedenih spodaj, na bilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja, zunajbilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja, in izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke. Pozicije poročevalske institucije, ki izhajajo iz ‚trgovalne knjige‘ v zvezi s kreditnim tveganjem nasprotne stranke v skladu s členom 92(3)(f) in členom 299(2) CRR, se dodelijo izpostavljenostim, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke. Institucije, ki uporabljajo člen 94(1) CRR, razčlenijo tudi svoje pozicije, ki izhajajo iz ‚trgovalne knjige‘, na podlagi meril, navedenih spodaj, na bilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja, zunajbilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja, in izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke.
070	Bilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja Sredstva iz člena 24 CRR, ki niso vključena v nobeno drugo kategorijo. Izpostavljenosti, ki so bilančne postavke in so vključene kot posli financiranja z vrednostnimi papirji, izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave ali iz pobota med različnimi kategorijami produktov, so sporočene v vrsticah 090, 110 in 130 ter se zato ne poročajo v tej vrstici. Proste izročitve v skladu s členom 379(1) CRR (če niso odbite) ne tvorijo bilančne postavke, vendar se vseeno poročajo v tej vrstici. Izpostavljenosti, ki izhajajo iz sredstev, danih CNS, v skladu s členom 4(90) CRR in izpostavljenosti iz naslova jamstvenega sklada v skladu s členom 4(89) CRR so vključene, če niso poročane v vrstici 030.
080	Zunajbilančne izpostavljenosti, ki so predmet kreditnega tveganja Zunajbilančne postavke zajemajo postavke iz Priloge I k CRR. Izpostavljenosti, ki so zunajbilančne postavke in so vključene kot posli financiranja z vrednostnimi papirji, izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave ali iz pobota med različnimi kategorijami produktov, so sporočene v vrsticah 040 in 060 ter zato niso sporočene v tej vrstici. Izpostavljenosti, ki izhajajo iz sredstev, danih CNS, v skladu s členom 4(90) CRR in izpostavljenosti iz naslova jamstvenega sklada v skladu s členom 4(89) CRR so vključene, če so obravnavane kot zunajbilančne postavke.
090–130	Izpostavljenosti/posli, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke
090	Posli financiranja z vrednostnimi papirji Posli financiranja z vrednostnimi papirji, kot so opredeljeni v odstavku 17 dokumenta Baselskega odbora ‚Uporaba sporazuma Basel II za trgovalne dejavnosti in obravnavanje učinkov dvojnega neplačila‘, vključujejo: (i) pogodbe o začasni prodaji in začasnem odkupu iz člena 4(82) CRR in posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga ter (ii) posle kreditiranja iz člena 272(3) CRR.
100	Od tega: s centralnim kliringom prek KCNS Člen 306 CRR za kvalificirane CNS v skladu s členom 4(88) v povezavi s členom 301(2) CRR. Trgovalne izpostavljenosti do CNS v skladu s členom 4(91) CRR.
110	Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave Izvedeni finančni instrumenti zajemajo pogodbe iz Priloge II k CRR. Posli z dolgim rokom poravnave, kot so opredeljeni v členu 272(2) CRR. Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave, ki so vključeni v pobot med različnimi kategorijami produktov in so zato sporočeni v vrstici 130, niso sporočeni v tej vrstici.
120	Od tega: s centralnim kliringom prek KCNS Člen 306 CRR za kvalificirane CNS v skladu s členom 4(88) v povezavi s členom 301(2) CRR. Trgovalne izpostavljenosti do CNS v skladu s členom 4(91) CRR.
130	Iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov V to vrstico so vključene izpostavljenosti, ki zaradi obstoja pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov (kot je opredeljen v členu 272(11) CRR) ne more biti dodeljen izvedenim finančnim instrumentom in poslom z dolgim rokom poravnave ali poslom financiranja z vrednostnimi papirji.
140–280	RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA
140	0 %
150	2 % Člen 306(1) CRR.
160	4 % Člen 305(3) CRR.
170	10 %
180	20 %
190	35 %
200	50 %
210	70 % Člen 232(3)(c) CRR
220	75 %
230	100 %
240	150 %
250	250 % Člen 133(2) CRR.
260	370 % Člen 471 CRR.
270	1 250 % Člen 133(2) CRR.
280	Druge uteži tveganja Ta vrstica ni na voljo za kategorije izpostavljenosti ‚ravni držav‘, ‚podjetja‘, ‚institucije‘ in ‚na drobno‘. Za sporočanje navedenih izpostavljenosti, ki niso predmet uteži tveganja, navedenih v predlogi. Člen 113(1) do (5) CRR. Neocenjeni kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila v okviru standardiziranega pristopa (člen 134(6) CRR) se poročajo v tej vrstici v kategoriji izpostavljenosti ‚druge postavke‘. Glej tudi člen 124(2) in člen 152 (2)(b) CRR.
290–320	Pojasnjevalne postavke Glej tudi obrazložitev namena pojasnjevalnih postavk v splošnem oddelku predloge CR SA.
290	Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine Člen 112(i) CRR. To je le pojasnjevalna postavka. Izpostavljenosti se neodvisno od izračuna zneskov izpostavljenosti tveganju za izpostavljenosti, zavarovane s poslovnimi nepremičninami, v skladu s členoma 124 in 126 CRR razčlenijo in poročajo v tej vrstici na podlagi meril za določitev, ali so izpostavljenosti zavarovane s poslovno nepremičnino.
300	Neplačane izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja 100 % Člen 112(j) CRR. Izpostavljenosti, vključene v kategorijo izpostavljenosti ‚neplačane izpostavljenosti‘, ki se v to kategorijo izpostavljenosti vključijo, če ne bi bile neplačane.
310	Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine Člen 112(i) CRR. To je le pojasnjevalna postavka. Izpostavljenosti se neodvisno od izračuna zneskov izpostavljenosti tveganju za izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami, v skladu s členoma 124 in 125 CRR razčlenijo in poročajo v tej vrstici na podlagi meril za določitev, ali so izpostavljenosti zavarovane z nepremičnino.
320	Neplačane izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja 150 % Člen 112(j) CRR. Izpostavljenosti, vključene v kategorijo izpostavljenosti ‚neplačane izpostavljenosti‘, ki se v to kategorijo izpostavljenosti vključijo, če ne bi bile neplačane.

3.3 KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR IRB)

3.3.1 Obseg predloge CR IRB

73.

Obseg predloge CR IRB zajema kapitalske zahteve za:

kreditno tveganje v netrgovalni knjigi, vključno s:

—	kreditnim tveganjem nasprotne stranke v netrgovalni knjigi,

—	tveganjem zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev;

ii.	kreditno tveganje nasprotne stranke v trgovalni knjigi;

iii.	proste izročitve, ki izhajajo iz vseh poslovnih dejavnosti.

74.

Obseg predloge se nanaša na izpostavljenosti, za katere se izračunajo zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členi 151 do 157 poglavja 3 naslova II dela 3 CRR (pristop IRB).

75.

Predloga CR IRB ne vključuje naslednjih podatkov:

i.	izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki so poročane v predlogi CR EQU IRB;

ii.	pozicij v listinjenju, ki so sporočene v predlogah CR SEC SA, CR SEC IRB in/ali CR SEC Details;

iii.

‚drugih sredstev iz naslova nekreditnih obveznosti‘ v skladu s točko g člena 147(2) CRR. Utež tveganja za to kategorijo izpostavljenosti mora biti vedno 100 %, razen za denar v blagajni, enakovredne denarne postavke in izpostavljenosti, ki so preostale vrednosti iz naslova zakupa, v skladu s členom 156 CRR. Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za to kategorijo izpostavljenosti se poročajo neposredno v predlogi CA;

iv.	tveganja prilagoditve kreditnega vrednotenja, ki se sporoči v predlogi za tveganje CVA.

Predloga CR IRB ne zahteva geografske razčlenitve izpostavljenosti IRB glede na sedež nasprotne stranke. Ta razčlenitev se sporoči v predlogi CR GB.

76.

Da se razjasni, ali institucija uporablja lastne ocene LGD in/ali konverzijske faktorje, se za vsako poročano kategorijo izpostavljenosti zagotovijo naslednje informacije:

‚NE‘= če se uporabljajo nadzorniške ocene LGD in kreditni konverzijski faktorji (temeljni IRB),

‚DA‘= če se uporabljajo lastne ocene LGD in kreditni konverzijski faktorji (napredni IRB).

V vsakem primeru je treba za poročanje o portfeljih na drobno poročati ‚DA‘.

Kadar institucija uporablja lastne ocene LGD za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za del svojih izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB in uporablja nadzorniške LGD za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za drugi del svojih izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB, je treba izpolniti eno predlogo CR IRB Total za pozicije F-IRB in eno predlogo CR IRB Total za pozicije A-IRB.

3.3.2 Razčlenitev predloge CR IRB

77.

CR IRB zajema dve predlogi. CR IRB 1 zagotavlja splošen pregled izpostavljenosti IRB in različne metode za izračun zneskov skupne izpostavljenosti tveganjem ter razčlenitev skupnih izpostavljenosti glede na vrste izpostavljenosti. CR IRB 2 zagotavlja razčlenitev skupnih izpostavljenosti, razvrščenih v bonitetne razrede dolžnikov ali skupine izpostavljenosti. Predlogi CR IRB 1 in CR IRB 2 se ločeno poročata za naslednje kategorije izpostavljenosti in podizpostavljenosti:

1.	Skupaj (Predloga Total (Skupaj) se mora poročati za osnovni pristop IRB in ločeno za napredni pristop IRB.)

2.	Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank (Člen 147(2)(a) CRR.)

3.	Izpostavljenosti do institucij (Člen 147(2)(b) CRR.)

4.1)	Izpostavljenosti do podjetij – MSP (člen 147(2)(c) CRR)

4.2)	Izpostavljenosti do podjetij – Posebni kreditni aranžmaji (člen 147(8) CRR)

4.3)	Izpostavljenosti do podjetij – Drugo (Vse izpostavljenosti do podjetij v skladu s členom 147(2)(c), ki niso sporočene v postavkah 4.1 in 4.2.)

5.1)	Izpostavljenosti na drobno – Zavarovane z nepremičnino MSP (Izpostavljenosti, ki odražajo člen 147(2)(d) v povezavi s členom 154(3) CRR in so zavarovane z nepremičnino.)

5.2)	Izpostavljenosti na drobno – Zavarovane z nepremičnino podjetij, ki niso MSP (Izpostavljenosti, ki odražajo člen 147(2)(d) CRR, ki so zavarovane z nepremičnino in niso sporočene v postavki 5.1.)

5.3)	Izpostavljenosti na drobno – Kvalificirane obnavljajoče se (Člen 147(2)(d) v povezavi s členom 154(4) CRR.)

5.4)	Izpostavljenosti na drobno – Druga MSP (Člen 147(2)(d), pri čemer izpostavljenosti niso sporočene v postavkah 5.1 in 5.3.)

5.5)	Izpostavljenosti na drobno – Druga podjetja, ki niso MSP (Člen 147(2)(d) CRR, pri čemer izpostavljenosti niso sporočene v postavkah 5.2 in 5.3.)

3.3.3 C 08.01 – Kreditno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke ter proste izročitve: Pristop IRB h kapitalskim zahtevam (CR IRB 1)

3.3.3.1 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

Navodila

010

SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN/VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA ALI SKUPINI (%)

Verjetnost neplačila, ki se dodeli bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini, ki se poroča, temelji na določbah iz člena 180 CRR. Za vsak posamezni bonitetni razred ali skupino se poroča verjetnost neplačila, ki se dodeli posameznemu bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini. Za vrednosti, ki ustrezajo seštevku bonitetnih razredov dolžnika ali skupin (npr. skupne izpostavljenosti), se zagotovi z izpostavljenostjo tehtano povprečje verjetnosti neplačila, ki se dodelijo bonitetnim razredom dolžnika ali skupinam, vključenim v seštevek. Vrednost izpostavljenosti (stolpec 110) se uporablja za izračun z izpostavljenostjo tehtanega povprečja verjetnosti neplačila.

Za vsak posamezni bonitetni razred ali skupino se sporoči verjetnost neplačila, ki se dodeli posameznemu bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini. Vsi poročani parametri tveganja temeljijo na parametrih tveganja, ki se uporabljajo v notranjem bonitetnem sistemu, ki ga odobri zadevni pristojni organ.

Uporaba nadzorniške skupne bonitetne lestvice ni načrtovana in zaželena. Če institucija poročevalka uporablja edinstven bonitetni sistem ali je zmožna poročati v skladu z notranjo skupno bonitetno lestvico, se uporabi ta lestvica.

Sicer se različni bonitetni sistemi združijo in navedejo v skladu z naslednjimi merili: bonitetni razredi dolžnika različnih bonitetnih sistemov se združijo in navedejo od nižje verjetnosti neplačila, dodeljene vsakemu bonitetnemu razredu dolžnika, do višje. Kadar institucija uporablja veliko število bonitetnih razredov ali skupin, se je mogoče s pristojnimi organi dogovoriti za manjše število bonitetnih razredov ali skupin, ki jih je treba sporočiti.

Institucije vnaprej obvestijo svoj pristojni organ, če želijo sporočiti drugačno število bonitetnih razredov v primerjavi z notranjim številom bonitetnih razredov.

Za namene tehtanja povprečja verjetnosti neplačila se uporabi vrednost izpostavljenosti iz stolpca 110. Vse izpostavljenosti, vključno z neplačanimi izpostavljenostmi, se upoštevajo za namen izračuna z izpostavljenostjo tehtanega povprečja verjetnosti neplačila (npr. za ‚skupni znesek izpostavljenosti‘). Neplačane izpostavljenosti so izpostavljenosti, ki se dodelijo zadnjemu bonitetnemu razredu ali razredom z verjetnostjo neplačila 100 %.

020

ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

Institucije poročajo vrednost izpostavljenosti pred upoštevanjem vseh prilagoditev vrednosti, rezervacij, učinkov zaradi tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja ali kreditnih konverzijskih faktorjev.

Vrednost originalne izpostavljenosti se sporoči v skladu s členom 24 CRR in členom 166(1) in (2) ter (4) do (7) CRR.

Učinek, ki izhaja iz člena 166(3) CRR (učinek na bilančni pobot kreditov in vlog), se navede ločeno kot stvarno kreditno zavarovanje in zato ne zmanjša originalne izpostavljenosti.

030

OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI

Razčlenitev originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja za vse izpostavljenosti, kot je opredeljeno v skladu s členom 142(4) in (5) CRR zaradi večje korelacije v skladu s členom 153(2) CRR.

040 – 080

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST

Tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja iz člena 4(57) CRR, ki zmanjšujejo kreditno tveganje izpostavljenosti prek zamenjave izpostavljenosti, kot je opredeljeno spodaj v okviru polja ‚ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA‘.

040 – 050

OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE

Osebno kreditno zavarovanje: vrednosti, kot so opredeljene v členu 4(59) CRR.

Če ima zavarovanje učinek na izpostavljenost (npr. če se uporablja za tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenost), se omeji na vrednost izpostavljenosti.

040

JAMSTVA:

Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo, se zagotovi prilagojena vrednost (Ga), opredeljena v členu 236 CRR.

Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD (člen 183 CRR razen odstavka 3), se poroča ustrezna vrednost, uporabljena v notranjem modelu.

Kadar se LGD ne prilagodi, se jamstva poročajo v stolpcu 040. Kadar se LGD prilagodi, se znesek jamstva sporoči v stolpcu 150.

V zvezi z izpostavljenostmi, ki so predmet obravnave dvojnega neplačila, se vrednost osebnega kreditnega zavarovanja ponovno sporoči v stolpcu 220.

050

KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI:

Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo, se zagotovi prilagojena vrednost (Ga), opredeljena v členu 216 CRR.

Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD (člen 183 CRR), se poroča ustrezna vrednost, uporabljena pri notranjem modeliranju.

Kadar se LGD prilagodi, se znesek kreditnih izvedenih finančnih instrumentov sporoči v stolpcu 160.

V zvezi z izpostavljenostmi, ki so predmet obravnave dvojnega neplačila, se vrednost osebnega kreditnega zavarovanja sporoči v stolpcu 220.

060

DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE

Če ima zavarovanje učinek na izpostavljenost (npr. če se uporablja za tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinki zamenjave na izpostavljenost), se omeji na vrednost izpostavljenosti.

Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo, se uporablja člen 232 CRR.

Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD, se poročajo zmanjšanja kreditnega tveganja, ki izpolnjujejo merila iz člena 212 CRR. Sporoči se ustrezna vrednost, uporabljena v notranjem modelu.

Kadar se LGD ne prilagodi, se znesek sporoči v stolpcu 060. Kadar se LGD prilagodi, se znesek sporoči v stolpcu 170.

070–080

ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA

Odlivi ustrezajo zavarovanemu delu originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev, ki se odbije od kategorije izpostavljenosti dolžnika in po potrebi od bonitetnega razreda dolžnika ali skupine ter nato razvrsti v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja in po potrebi v bonitetni razred dolžnika ali skupino. Ta znesek se obravnava kot priliv v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja, po potrebi pa tudi v bonitetne razrede dolžnika ali skupine.

Upoštevajo se tudi prilivi in odlivi v okviru iste kategorije izpostavljenosti, po potrebi pa tudi bonitetnih razredov dolžnika ali skupin.

Upoštevajo se izpostavljenosti, ki izhajajo iz možnih prilivov v druge predloge in odlivov iz drugih predlog.

090

IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

Izpostavljenost, ki se dodeli v ustrezni bonitetni razred dolžnika ali skupino in kategorijo izpostavljenosti po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi tehnik CRM z učinki zamenjave na izpostavljenost.

100, 120

Od tega: zunajbilančne postavke

Glej navodila za predlogo CR SA.

110

VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI

Poroča se vrednost v skladu s členom 166 CRR in drugim stavkom člena 230(1) CRR.

Za instrumente iz Priloge I se uporabljajo kreditni konverzijski faktorji (člen 166(8) do (10) CRR) ne glede na pristop, ki ga institucija izbere.

Za vrstice 040–060 (posli financiranja z vrednostnimi papirji, izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave ter izpostavljenosti iz pobota med različnimi kategorijami produktov), za katere se uporablja poglavje 6 naslova II dela 3 CRR, je vrednost izpostavljenosti enaka kot vrednost za kreditno tveganje nasprotne stranke, izračunana v skladu z metodami iz oddelkov 3, 4, 5, 6 in 7 poglavja 6 naslova II dela 3 CRR. Te vrednosti se poročajo v tem stolpcu in ne v stolpcu 130 ‚Od tega: iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke‘.

130

Od tega: iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke

Glej navodila za predlogo CR SA.

140

OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI

Razčlenitev vrednosti izpostavljenosti za vse izpostavljenosti, kot je opredeljeno v skladu s členom 142(4) in (5) CRR zaradi večje korelacije v skladu s členom 153(2) CRR.

150–210

TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI SE UPOŠTEVAJO PRI OCENAH LGD, BREZ OBRAVNAVE DVOJNEGA NEPLAČILA

Tehnike CRM, ki vplivajo na LGD zaradi uporabe učinka zamenjave tehnik CRM, niso vključene v te stolpce.

Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo: člena 228(2), 230(1) in (2) ter člen 231 CRR.

Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD:

—	v zvezi z osebnim kreditnim zavarovanjem za izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ter centralnih bank, institucij in podjetij: člen 161(3) CRR. Za izpostavljenosti na drobno: člen 164(2) CRR,

—	v zvezi s stvarnim kreditnim zavarovanjem, ki se upošteva v ocenah LGD v skladu s točkama (e) in (f) člena 181(1) CRR.

150

JAMSTVA

Glej navodila za stolpec 040.

160

KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

Glej navodila za stolpec 050.

170

UPORABLJAJO SE LASTNE OCENE IZGUB OB NEPLAČILU (LGD): DRUGO STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE

Ustrezna vrednost, ki se uporablja pri notranjem modeliranju institucije.

Tista zmanjšanja kreditnega tveganja, ki izpolnjujejo merila iz člena 212 CRR.

180

PRIMERNO ZAVAROVANJE S FINANČNIM PREMOŽENJEM

Za posle v trgovalni knjigi vključuje finančne instrumente in blago, primerno za izpostavljenosti v trgovalnih knjigah v skladu s točkami (c) do (f) odstavka 2 člena 299 CRR. Kreditni zapisi in bilančni pobot v skladu z oddelkom 4 poglavja 4 naslova II dela 3 CRR se obravnavajo kot zavarovanje z denarnimi sredstvi.

Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo: vrednosti v skladu s členom 193(1) do (4) in členom 194(1) CRR. Poroča se prilagojena vrednost (Cvam), kot je opredeljena v členu 223(2) CRR.

Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD: zavarovanje s finančnim premoženjem, ki se upošteva pri ocenah LGD v skladu s točkama (e) in (f) člena 181(1) CRR. Znesek, ki se poroča, je ocenjena tržna vrednost zavarovanja s premoženjem.

190–210

DRUGO PRIMERNO ZAVAROVANJE S PREMOŽENJEM

Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo: člen 199(1) do (8) in člen 229 CRR.

Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD: druga zavarovanja s premoženjem, ki se upoštevajo pri ocenah LGD v skladu s točkama (e) in (f) člena 181(1) CRR.

190

NEPREMIČNINE

Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo, se poročajo vrednosti v skladu s členom 199(2) do (4) CRR. Vključen je tudi zakup nepremičnin (glej člen 199(7) CRR). Glej tudi člen 229 CRR.

Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD, je znesek, ki se poroča, ocenjena tržna vrednost.

200

ZAVAROVANJE Z DRUGIM STVARNIM PREMOŽENJEM

Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo, se poročajo vrednosti v skladu s členom 199(6) in (8) CRR. Vključen je tudi zakup premoženja, ki ni nepremičnina (glej člen 199(7) CRR). Glej tudi člen 229(3) CRR.

Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD, je znesek, ki se sporoči, ocenjena tržna vrednost zavarovanja s premoženjem.

210

DENARNE TERJATVE

Kadar se lastne ocene LGD ne uporabljajo, se poročajo vrednosti v skladu s členoma 199(5) in 229(2) CRR.

Kadar se uporabljajo lastne ocene LGD, je znesek, ki se poroča, ocenjena tržna vrednost zavarovanja s premoženjem.

220

PREDMET OBRAVNAVE DVOJNEGA NEPLAČILA: OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE

Jamstva in kreditni izvedeni finančni instrumenti, ki zajemajo izpostavljenosti, ki so predmet obravnave dvojnega neplačila, ki odražajo člen 202 in člen 217(1) CRR. Glej tudi stolpca 040 ‚Jamstva‘ in 050 ‚Kreditni izvedeni finančni instrumenti‘.

230

Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%)

Upošteva se celoten vpliv tehnik CRM na vrednosti LGD, kot je opredeljeno v poglavjih 3 in 4 naslova II dela 3 CRR. V primeru izpostavljenosti, ki so predmet obravnave dvojnega neplačila, LGD, ki se poroča, ustreza vrednosti, izbrani v skladu s členom 161(4) CRR.

Za neplačane izpostavljenosti se uporabljajo določbe iz člena 181(1)(h) CRR.

Opredelitev vrednosti izpostavljenosti iz stolpca 110 se uporablja za izračun z izpostavljenostjo tehtanih povprečij.

Upoštevajo se vsi učinki (zato se prag, ki se uporablja za hipoteke, vključi v poročanje).

Za institucije, ki uporabljajo pristop IRB, vendar ne uporabljajo lastnih ocen LGD, so učinki zmanjševanja tveganja zavarovanja s finančnim premoženjem izraženi v E*, popolnoma prilagojeni vrednosti izpostavljenosti, nato pa so izraženi v LGD* v skladu s členom 228(2) CRR.

Z izpostavljenostjo tehtano povprečje LGD, povezano z ‚bonitetnim razredom dolžnika ali skupino‘ vsake verjetnosti neplačila, je rezultat povprečja bonitetnih LGD, ki se dodelijo izpostavljenostim bonitetnega razreda/skupine zadevne verjetnosti neplačila, pri čemer se tehtajo z ustrezno vrednostjo izpostavljenosti iz stolpca 110.

Če se uporabljajo lastne ocene LGD, se upoštevata člen 175 ter člen 181(1) in (2) CRR.

V primeru izpostavljenosti, ki so predmet obravnave dvojnega neplačila, LGD, ki se sporoči, ustreza vrednosti, izbrani v skladu s členom 161(4) CRR.

Izračun z izpostavljenostjo tehtanega povprečja LGD izhaja iz parametrov tveganja, ki se dejansko uporabljajo v notranjem bonitetnem sistemu, ki ga odobri zadevni pristojni organ.

Podatki se ne poročajo za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev iz člena 153(5).

Izpostavljenost in zadevni LGD za velike nadzorovane subjekte finančnega sektorja in neregulirane finančne subjekte se ne vključijo v izračun stolpca 230; vključeni so le v izračun stolpca 240.

240

Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%) ZA VELIKE SUBJEKTE FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANE FINANČNE SUBJEKTE

Z izpostavljenostjo tehtano povprečje LGD (%) za vse izpostavljenosti, kot je opredeljeno v skladu s členom 142(4) in (5) CRR zaradi večje korelacije v skladu s členom 153(2) CRR.

250

Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE VREDNOSTI ZAPADLOSTI (V DNEH)

Sporočena vrednost odraža člen 162 CRR. Vrednost izpostavljenosti (stolpec 110) se uporablja za izračun z izpostavljenostjo tehtanih povprečij. Povprečna zapadlost se poroča v dnevih.

Ti podatki se ne poročajo za vrednosti izpostavljenosti, za katere zapadlost ni element v izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti. To pomeni, da se ta stolpec ne izpolni za kategorijo izpostavljenosti ‚na drobno‘.

255

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP

Za enote centralne ravni držav in centralnih bank, podjetja in institucije glej člen 153(1) in (3) CRR. Za izpostavljenosti na drobno glej člen 154(1) CRR.

Faktor za podporo MSP v skladu s členom 501 CRR se ne upošteva.

260

ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP

Za enote centralne ravni držav in centralnih bank, podjetja in institucije glej člen 153(1) in (3) CRR. Za izpostavljenosti na drobno glej člen 154(1) CRR.

Upošteva se faktor za podporo MSP v skladu s členom 501 CRR.

270

OD TEGA: VELIKI SUBJEKTI FINANČNEGA SEKTORJA IN NEREGULIRANI FINANČNI SUBJEKTI

Razčlenitev zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti po uporabi faktorja za podporo MSP za vse izpostavljenosti, kot je opredeljeno v skladu s členom 142(4) in (5) CRR zaradi večje korelacije v skladu s členom 153(2) CRR.

280

ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE

Pričakovane izgube so opredeljene v členu 5(3) CRR, izračun pa je opisan v členu 158 CRR. Znesek pričakovane izgube, ki se poroča, temelji na parametrih tveganja, ki se dejansko uporabljajo v notranjem bonitetnem sistemu, ki ga odobri zadevni pristojni organ.

290

(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE

Poročajo se prilagoditve vrednosti ter posebni in splošni popravki zaradi kreditnega tveganja iz člena 159 CRR. Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja se poročajo z dodelitvijo sorazmernega zneska, v skladu s pričakovano izgubo različnih bonitetnih razredov dolžnikov.

300

ŠTEVILO DOLŽNIKOV

Člen 172(1) in (2) CRR.

Za vse kategorije izpostavljenosti, razen izpostavljenosti na drobno, institucija poroča število pravnih subjektov/dolžnikov, ki so bili ločeno ocenjeni, ne glede na število različnih odobrenih kreditov ali izpostavljenosti.

V okviru kategorije izpostavljenosti na drobno institucija poroča število izpostavljenosti, ki so bile ločeno dodeljene nekemu bonitetnemu razredu ali skupini. Če se uporablja člen 172(2) CRR, je mogoče dolžnika obravnavati v več bonitetnih razredih.

Ker ta stolpec obravnava element strukture bonitetnih sistemov, se nanaša na originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskega faktorja, dodeljenega vsakemu bonitetnemu razredu ali skupini, pri čemer ne upošteva učinka tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja (zlasti učinkov prerazporeditve).

Vrstice	Navodila
010	SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI
015	od tega: izpostavljenosti, ki so predmet faktorja za podporo MSP V tej vrstici se poročajo samo izpostavljenosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 501 CRR.
020–060	RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA VRSTE IZPOSTAVLJENOSTI:
020	Bilančne postavke, ki so predmet kreditnega tveganja Sredstva iz člena 24 CRR, ki niso vključena v nobeno drugo kategorijo. Izpostavljenosti, ki so bilančne postavke in so vključene kot posli financiranja z vrednostnimi papirji, izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave ali iz pobota med različnimi kategorijami produktov, se poročajo v vrsticah 040–060 in se zato ne poročajo v tej vrstici. Proste izročitve v skladu s členom 379(1) CRR (če niso odbite) niso bilančna postavka, vendar se vseeno poročajo v tej vrstici. Izpostavljenosti, ki izhajajo iz sredstev, danih CNS, v skladu s členom 4(91) CRR in izpostavljenosti iz naslova jamstvenega sklada v skladu s členom 4(89) CRR so vključene, če niso poročane v vrstici 030.
030	Zunajbilančne postavke, ki so predmet kreditnega tveganja Zunajbilančne postavke zajemajo postavke iz Priloge I k CRR. Izpostavljenosti, ki so zunajbilančne postavke in so vključene kot posli financiranja z vrednostnimi papirji, izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave ali iz pobota med različnimi kategorijami produktov, se poročajo v vrsticah 040–060 in se zato ne poročajo v tej vrstici. Izpostavljenosti, ki izhajajo iz sredstev, danih CNS, v skladu s členom 4(91) CRR in izpostavljenosti iz naslova jamstvenega sklada v skladu s členom 4(89) CRR so vključene, če so obravnavane kot zunajbilančne postavke.
040–060	Izpostavljenosti/posli, ki so predmet kreditnega tveganja nasprotne stranke
040	Posli financiranja z vrednostnimi papirji Posli financiranja z vrednostnimi papirji, kot so opredeljeni v odstavku 17 dokumenta Baselskega odbora ‚Uporaba sporazuma Basel II za trgovalne dejavnosti in obravnavanje učinkov dvojnega neplačila‘, vključujejo: (i) pogodbe o začasni prodaji in začasnem odkupu iz člena 4(82) CRR in posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga ter (ii) posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja iz člena 272(3) CRR. Posli financiranja z vrednostnimi papirji, ki so vključeni v pobot med različnimi kategorijami produktov in so zato poročani v vrstici 060, se ne poročajo v tej vrstici.
050	Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave Izvedeni finančni instrumenti zajemajo pogodbe iz Priloge II k CRR. Izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave, ki so vključeni v pobot med različnimi kategorijami produktov in se zato poročajo v vrstici 060, se ne poročajo v tej vrstici.
060	Iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov Glej navodila za predlogo CR SA.
070	IZPOSTAVLJENOSTI, RAZVRŠČENE V BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV ALI SKUPINE: SKUPAJ Za izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni držav in centralnih bank glej člen 142(1)(6) in člen 170(1)(c) CRR. Za izpostavljenosti na drobno glej člen 170(3)(b) CRR. Za izpostavljenosti, ki izhajajo iz odkupljenih denarnih terjatev, glej člen 166(6) CRR. Izpostavljenosti za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev se ne poročajo po bonitetnih razredih dolžnikov ali skupinah in se poročajo v vrstici 180. Kadar institucija uporablja veliko število bonitetnih razredov ali skupin, se je mogoče s pristojnimi organi dogovoriti za manjše število bonitetnih razredov ali skupin, ki jih je treba poročati. Ne uporabi se skupna bonitetna lestvica. Namesto tega institucije same določijo lestvico, ki se uporabi.
080	MERILA ZA RAZPOREJANJE POSEBNIH KREDITNIH ARANŽMAJEV: SKUPAJ Člen 153(5) CRR. Uporabljajo se le za kategorije izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni držav in centralnih bank.
090–150	RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA V SKLADU Z MERILI ZA RAZPOREJANJE POSEBNIH KREDITNIH ARANŽMAJEV:
120	od tega: v kategoriji 1 Razpredelnica 1 iz člena 153(5) CRR.
160	ALTERNATIVNA OBRAVNAVA: ZAVAROVANI Z NEPREMIČNINO Členi 193(1) in (2), 194(1) do (7) ter 230(3) CRR.
170	IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA PROSTIH IZROČITEV, PRI KATERIH SE UPORABLJAJO UTEŽI TVEGANJA V OKVIRU ALTERNATIVNE OBRAVNAVE ALI 100 %, IN DRUGE IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERE SE UPORABIJO UTEŽI TVEGANJA Izpostavljenosti iz naslova prostih izročitev, za katere se uporablja alternativna obravnava iz zadnjega stavka prvega pododstavka člena 379(2) CRR ali za katere se uporablja utež tveganja 100 % v skladu z zadnjim pododstavkom člena 379(2) CRR. Neocenjeni kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila iz člena 153(8) CRR in katera koli druga izpostavljenost, za katero se uporabi utež tveganja, ki niso vključeni v nobeno drugo vrstico, se poročajo v tej vrstici.
180	TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI: SKUPAJ ODKUPLJENE DENARNE TERJATVE Tveganje zmanjšanja vrednosti je opredeljeno v členu 4(53) CRR. Izračun uteži tveganja za tveganje zmanjšanja vrednosti je opredeljen v členu 157(1) CRR. V skladu s členom 166(6) CRR je vrednost izpostavljenosti odkupljenih denarnih terjatev neporavnani znesek, od katerega se odštejejo zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za tveganje zmanjšanja vrednosti pred zmanjševanjem kreditnega tveganja.

3.3.4 C 08.02 – Kreditno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke ter proste izročitve: Pristop IRB h kapitalskim zahtevam: razčlenitev glede na bonitetne razrede dolžnikov ali skupine izpostavljenosti (CR IRB 2)

Stolpec

Navodila

005

Bonitetni razred dolžnika (identifikator vrstice)

To je identifikator vrstice in je enoten za vsako vrstico na določenem listu tabele. Sledi številčnemu zaporedju 1, 2, 3 itd.

010–300

Navodila za vsak stolpec so enaka kot za ustrezne oštevilčene stolpce v razpredelnici CR IRB 1.

Vrstica

Navodila

010–001 – 010–NNN

Vrednosti, ki se poročajo v teh vrsticah, morajo biti navedene v vrstnem redu od nižje do višje glede na verjetnost neplačila, ki se dodeli bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini. Verjetnost neplačila dolžnikov, ki so opredeljeni kot neplačniki, znaša 100 %. Izpostavljenosti, ki so predmet alternativne obravnave za zavarovanje z nepremičnino (na voljo le, kadar se za izgubo ob neplačilu (LGD) ne uporabljajo lastne ocene), se ne dodelijo v skladu z verjetnostjo neplačila dolžnika in se ne poročajo v tej predlogi.

3.4 KREDITNO TVEGANJE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE TER PROSTE IZROČITVE: INFORMACIJE Z GEOGRAFSKO RAZČLENITVIJO (CR GB)

78.

Institucije, ki dosegajo prag iz člena 5(a)(4) te uredbe, predložijo informacije v zvezi z domačo državo in vsemi tujimi državami. Prag se uporablja le za razpredelnico 1 in razpredelnico 2. Izpostavljenosti do nadnacionalnih organizacij se dodelijo geografskemu območju ‚Druge države‘.

79.

Izraz ‚sedež dolžnika‘ se nanaša na državo registracije dolžnika. Ta koncept se lahko uporabi na podlagi neposrednega dolžnika in na podlagi končnega tveganja. Tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja lahko torej spremenijo dodelitev izpostavljenosti državi. Izpostavljenosti do nadnacionalnih organizacij se ne dodelijo državi sedeža institucije, ampak geografskemu območju ‚Druge države‘ ne glede na razred izpostavljenosti, v katerega se dodeli izpostavljenost do nadnacionalnih organizacij.

80.

Podatki v zvezi z ‚originalno izpostavljenostjo pred uporabo konverzijskih faktorjev‘ se poročajo glede na državo sedeža neposrednega dolžnika. Podatki v zvezi z ‚vrednostjo izpostavljenosti‘ in ‚zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti‘ se poročajo glede na državo sedeža končnega dolžnika.

3.4.1 C 09.01 – Geografska razčlenitev izpostavljenosti glede na sedež dolžnika: Izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa (CR GB 1)

3.4.1.1 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci
010	ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV Enaka opredelitev kot za stolpec 010 predloge CR SA.
020	Neplačane izpostavljenosti Originalna izpostavljenost pred uporabo konverzijskih faktorjev za izpostavljenosti, ki so bile opredeljene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘. V tej ‚pojasnjevalni postavki‘ so zagotovljene dodatne informacije o dolžnikovi strukturi kategorije ‚neplačanih‘ izpostavljenosti. Izpostavljenosti se poročajo, kadar bi bili dolžniki navedeni, če navedene izpostavljenosti niso dodeljene kategorijam ‚neplačanih‘ izpostavljenosti. Ta informacija je ‚pojasnjevalna postavka‘, zato ne vpliva na izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti iz kategorije ‚neplačanih‘ izpostavljenosti v skladu s členom 112(j) CRR.
040	Ugotovljena nova neplačila za obdobje Znesek originalnih izpostavljenosti, ki so prešle v kategorijo izpostavljenosti ‚Neplačane izpostavljenosti‘ v trimesečnem obdobju od zadnjega referenčnega datuma poročanja, se poroča v okviru kategorije izpostavljenosti, ki ji je prvotno pripadal dolžnik.
050	Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja Popravki zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110 CRR.
055	Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja Popravki zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110 CRR.
060	Od tega: odpis Odpisi zajemajo znižanja knjigovodske vrednosti oslabljenih finančnih sredstev, pripoznanih neposredno v dobičku ali izgubi [MSRP 7.B5.(d).(i)], in znižanja zneskov kontov popravka vrednosti, ki se obračunajo na podlagi oslabljenih finančnih sredstev [MSRP 7.B5.(d).(ii)].
070	Prilagoditve zaradi kreditnega tveganja/odpisi za ugotovljena nova neplačila Vsota prilagoditev zaradi kreditnega tveganja in odpisov za izpostavljenosti, ki so bile razvrščene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ v trimesečnem obdobju od zadnje predložitve podatkov.
075	Vrednost izpostavljenosti Enaka opredelitev kot za stolpec 200 predloge CR SA.
080	ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP Enaka opredelitev kot za stolpec 215 predloge CR SA.
090	ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP Enaka opredelitev kot za stolpec 220 predloge CR SA.

Vrstice
010	Enote centralne ravni držav ali centralnih bank Člen 112(a) CRR.
020	Enote regionalne ali lokalne ravni držav Člen 112(b) CRR.
030	Subjekti javnega sektorja Člen 112(c) CRR.
040	Multilateralne razvojne banke Člen 112(d) CRR.
050	Mednarodne organizacije Člen 112(e) CRR.
060	Institucije Člen 112(f) CRR.
070	Podjetja Člen 112(g) CRR.
075	od tega: MSP Enaka opredelitev kot za vrstico 020 predloge CR SA.
080	Izpostavljenosti na drobno Člen 112(h) CRR.
085	od tega: MSP Enaka opredelitev kot za vrstico 020 predloge CR SA.
090	Zavarovane s hipotekami na nepremičnine Člen 112(i) CRR.
095	od tega: MSP Enaka opredelitev kot za vrstico 020 predloge CR SA.
100	Neplačane izpostavljenosti Člen 112(j) CRR.
110	Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem Člen 112(k) CRR.
120	Krite obveznice Člen 112(l) CRR.
130	Kratkoročne terjatve do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno Člen 112(n) CRR.
140	Kolektivni naložbeni podjemi (KNP) Člen 112(o) CRR.
150	Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov Člen 112(p) CRR.
160	Druge izpostavljenosti Člen 112(q) CRR.

3.4.2 C 09.02 – Geografska razčlenitev izpostavljenosti glede na sedež dolžnika: Izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB (CR GB 2)

3.4.2.1 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci
010	ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV Enaka opredelitev kot za stolpec 020 predloge CR IRB.
030	Od tega: neplačane Vrednost originalne izpostavljenosti za izpostavljenosti, ki so bile opredeljene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ v skladu s členom 178 CRR.
040	Ugotovljena nova neplačila za obdobje Znesek originalnih izpostavljenosti, ki so prešle v kategorijo izpostavljenosti ‚Neplačane izpostavljenosti‘ v trimesečnem obdobju od zadnjega referenčnega datuma poročanja, se sporoči v okviru kategorije izpostavljenosti, ki ji je prvotno pripadal dolžnik.
050	Splošni popravki zaradi kreditnega tveganja Popravki zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110 CRR.
055	Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja Popravki zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110 CRR.
060	Od tega: odpis Odpisi zajemajo znižanja knjigovodske vrednosti oslabljenih finančnih sredstev, pripoznanih neposredno v dobičku ali izgubi [MSRP 7.B5.(d).(i)], in znižanja zneskov kontov popravka vrednosti, ki se obračunajo na podlagi oslabljenih finančnih sredstev [MSRP 7.B5.(d).(ii)].
070	Prilagoditve zaradi kreditnega tveganja/odpisi za ugotovljena nova neplačila Vsota prilagoditev zaradi kreditnega tveganja in odpisov za izpostavljenosti, ki so bile razvrščene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ v trimesečnem obdobju od zadnje predložitve podatkov.
080	SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN/VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA ALI SKUPINI (%) Enaka opredelitev kot za stolpec 010 predloge CR IRB.
090	Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%) Enaka opredelitev kot za stolpec 230 predloge CR IRB. Uporabljajo se določbe iz člena 181(1)(h) CRR. Podatki se ne poročajo za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev iz člena 153(5).
100	Od tega: neplačane Z izpostavljenostjo tehtana LGD za izpostavljenosti, ki so bile opredeljene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ v skladu s členom 178 CRR.
105	Vrednost izpostavljenosti Enaka opredelitev kot za stolpec 110 predloge CR IRB.
110	ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UPORABO FAKTORJA ZA PODPORO MSP Enaka opredelitev kot za stolpec 255 predloge CR IRB.
120	Od tega: neplačane Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti, ki so bile opredeljene kot ‚neplačane izpostavljenosti‘ v skladu s členom 178 CRR.
125	ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UPORABI FAKTORJA ZA PODPORO MSP Enaka opredelitev kot za stolpec 260 predloge CR IRB.
130	ZNESEK PRIČAKOVANIH IZGUB Enaka opredelitev kot za stolpec 280 predloge CR IRB.

Vrstice
010	Enote centralne ravni držav in centralnih bank (Člen 147(2)(a) CRR.)
020	Institucije (Člen 147(2)(b) CRR.)
030	Podjetja (Vse izpostavljenosti do podjetij v skladu s členom 147(2)(c) CRR.)
040	Od tega: Posebni kreditni aranžmaji (Člen 147(8)(a) CRR.) Podatki se ne poročajo za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev iz člena 153(5).
050	Od tega: MSP Člen 147(2)(c) CRR.
060	Izpostavljenosti na drobno Vse izpostavljenosti na drobno v skladu s členom 147(2)(d).
070	Izpostavljenosti na drobno – Zavarovano z nepremičnino Izpostavljenosti, ki odražajo člen 147(2)(d) CRR in so zavarovane z nepremičnino.
080	MSP Izpostavljenosti na drobno, ki odražajo člen 147(2)(d) v povezavi s členom 153(3) CRR in so zavarovane z nepremičnino.
090	Podjetja, ki niso MSP Izpostavljenosti na drobno, ki odražajo člen 147(2)(d) CRR in so zavarovane z nepremičnino.
100	Izpostavljenosti na drobno – Kvalificirane obnavljajoče se izpostavljenosti (Člen 147(2)(d) v povezavi s členom 154(4) CRR.)
110	Druge izpostavljenosti na drobno Druge izpostavljenosti na drobno v skladu s členom 147(2)(d), ki niso poročane v postavkah 070–100.
120	MSP Druge izpostavljenosti na drobno, ki odražajo člen 147(2)(d) v povezavi s členom 153(3) CRR.
130	Podjetja, ki niso MSP Druge izpostavljenosti na drobno odražajo člen 147(2)(d) CRR.
140	Lastniški instrumenti Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki odražajo člen 147(2)(e) CRR.

3.4.3 C 09.03 – Geografska razčlenitev ustreznih kreditnih izpostavljenosti za namene izračuna posamezni instituciji lastnega proticikličnega blažilnika (CR GB 3)

3.4.3.1 Splošne opombe

81.

V skladu s členom 128(7) v povezavi s členom 130 in členom 140(1) direktive o kapitalskih zahtevah je stopnja proticikličnega blažilnika ‚tehtan[o] povprečj[e] stopenj proticikličnega blažilnika, ki se uporabljajo v državah, v katerih so kreditne izpostavljenosti te institucije‘. Tehtano povprečje se izračuna na naslednji način:

a) števec: skupne kapitalske zahteve za kreditno tveganje, določene v skladu z naslovoma II in IV dela 3 CRR, ki se nanašajo na ustrezne kreditne izpostavljenosti na zadevnem ozemlju;

b) imenovalec: skupne kapitalske zahteve za kreditno tveganje, ki se nanašajo na ustrezne kreditne izpostavljenosti.

82.

Ta razpredelnica se uvaja, da bi pridobili več informacij v zvezi z elementi posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika. Zahtevane informacije se nanašajo na kapitalske zahteve za kreditne izpostavljenosti, izpostavljenosti v listinjenju in izpostavljenosti v trgovalni knjigi, ki so relevantne za izračun posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika (CCB) v skladu s členom 140 CRD (ustrezne kreditne izpostavljenosti) in določene v skladu z naslovoma II in IV dela 3 CRR.

83.

Informacije se poročajo po posameznih državah. Porazdelitev kapitalskih zahtev za ustrezne kreditne izpostavljenosti po državah bi se morala izvesti v skladu z določbami iz regulativnih tehničnih standardov, ki jih je pripravila EBA, v zvezi z metodo za določitev geografske lokacije ustreznih kreditnih izpostavljenosti (EBA/RTS/2013/15). Prag iz člena 5(a)(4) te uredbe ni pomemben za poročanje o tej razčlenitvi.

3.4.3.2 Navodila za posamezne pozicije

Vrstice

010

Kapitalske zahteve

Kapitalske zahteve za ustrezne kreditne izpostavljenosti, izpostavljenosti v trgovalni knjigi in izpostavljenosti v listinjenju v skladu s členom 140(4) CRD in določene v skladu z naslovoma II in IV dela 3 CRR.

3.5 C 10.01 IN C 10.02 – IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV PO PRISTOPU IRB (CR EQU IRB 1 IN CR EQU IRB 2)

3.5.1 Splošne opombe

84.

Predloga CR EQU IRB zajema dve predlogi: CR EQU IRB 1 zagotavlja splošen pregled izpostavljenosti IRB iz kategorije izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov in različne metode za izračun zneskov skupne izpostavljenosti tveganjem. CR EQU IRB 2 podaja razčlenitev skupnih izpostavljenosti, razvrščenih v bonitetne razrede dolžnikov v okviru pristopa PD/LGD. ‚CR EQU IRB‘ se v nadaljnjih navodilih po potrebi nanaša na predlogo ‚CR EQU IRB 1‘ oziroma ‚CR EQU IRB 2‘.

85.

Predloga CR EQU IRB zagotavlja informacije o izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje (člen 92(3)(a) CRR) v skladu z metodo IRB (poglavje 3 naslova II dela 3 CRR) za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov iz člena 147(2)(e) CRR.

86.

V skladu s členom 147(6) CRR se naslednje izpostavljenosti dodelijo kategoriji izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov:

a)	nedolžniške izpostavljenosti, ki vsebujejo podrejeno terjatev do dela preostalega premoženja izdajatelja, ali

b)	dolžniške izpostavljenosti in drugi vrednostni papirji, partnerstva, izvedeni finančni instrumenti ali drugi instrumenti, katerih ekonomska vsebina je podobna izpostavljenostim iz točke (a).

87.

Kolektivni naložbeni podjemi, obravnavani v skladu s pristopom enostavnih uteži tveganja iz člena 152 CRR, se poročajo tudi v predlogi CR EQU IRB.

88.

V skladu s členom 151(1) CRR institucije predložijo predlogo CR EQU IRB ob uporabi enega od treh pristopov iz člena 155 CRR:

—	pristop enostavnih uteži tveganja,

—	pristop PD/LGD ali

—	pristop na podlagi notranjih modelov.

Poleg tega institucije, ki uporabljajo pristop IRB, v predlogi CR EQU IRB poročajo tudi zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katere se uporablja stalna tveganju prilagojena obravnava (vendar brez izrecne obravnave v skladu s pristopom enostavnih uteži tveganja ali (začasno ali trajno) delno uporabo standardiziranega pristopa za kreditno tveganje (npr. izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katere se uporablja utež tveganja 250 % v skladu s členom 48(4) CRR oziroma utež tveganja 370 % v skladu s členom 471(2) CRR)).

89.

Naslednje terjatve iz naslova lastniških instrumentov se ne poročajo v predlogi CR EQU IRB:

—	izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v trgovalni knjigi (kadar institucije niso izvzete iz izračuna kapitalskih zahtev za pozicije v trgovalni knjigi v skladu s členom 94 CRR),

—	izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki so predmet delne uporabe standardiziranega pristopa (člen 150 CRR), med katere spadajo:

—	izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katere se uporabljajo predhodna pravila, v skladu s členom 495(1) CRR,

—	izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov do subjektov, katerih kreditnim obveznostim se dodeli utež tveganja 0 % v skladu s standardiziranim pristopom, vključno z javno financiranimi subjekti, katerim se lahko dodeli utež tveganja 0 % (člen 150(1)(g) CRR),

—

izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, nastale na podlagi zakonsko določenih programov za spodbujanje posebnih gospodarskih sektorjev, ki institucijam zagotavljajo znatne subvencije za naložbe in zahtevajo določeno obliko vladnega nadzora in omejitev za naložbe v lastniške instrumente (člen 150 (1)(h) CRR),

—	izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov do družb za pomožne storitve, katerih zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti je mogoče izračunati v skladu z obravnavo ‚drugih sredstev iz naslova nekreditnih obveznosti‘ (v skladu s členom 155(1) CRR),

—	terjatve iz naslova lastniških instrumentov, odbite od kapitala, v skladu s členoma 46 in 48 CRR.

3.5.2 Navodila za posamezne pozicije (uporabljajo se za CR EQU IRB 1 in CR EQU IRB 2)

Stolpci
005	BONITETNI RAZRED DOLŽNIKA (IDENTIFIKATOR VRSTICE) Bonitetni razred dolžnika je identifikator vrstice in je enoten za vsako vrstico v tabeli. Sledi številčnemu zaporedju 1, 2, 3 itd.
010	SISTEM NOTRANJIH BONITETNIH OCEN VERJETNOST NEPLAČILA (PD), KI SE DODELI BONITETNEMU RAZREDU DOLŽNIKA (%) Institucije, ki uporabljajo pristop PD/LGD, v stolpcu 010 poročajo verjetnost neplačila (PD), izračunano v skladu z določbami iz člena 165(1) CRR. Verjetnost neplačila, ki se dodeli bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini, o kateri se poroča, je v skladu z minimalnimi zahtevami iz oddelka 6 poglavja 3 naslova II dela 3 CRR. Za vsak posamezni bonitetni razred ali skupino se poroča verjetnost neplačila, ki se dodeli posameznemu bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini. Vsi poročani parametri tveganja temeljijo na parametrih tveganja, ki se uporabljajo v notranjem bonitetnem sistemu, ki ga odobri zadevni pristojni organ. Za vrednosti, ki ustrezajo seštevku bonitetnih razredov dolžnika ali skupin (npr. ‚skupne izpostavljenosti‘), se zagotovi z izpostavljenostjo tehtano povprečje verjetnosti neplačila, ki se dodelijo bonitetnim razredom dolžnika ali skupinam, vključenim v seštevek. Vse izpostavljenosti, vključno z neplačanimi izpostavljenostmi, se upoštevajo za namen izračuna z izpostavljenostjo tehtanega povprečja verjetnosti neplačila. Za izračun z izpostavljenostjo tehtanega povprečja verjetnosti neplačila se za namene tehtanja uporablja vrednost izpostavljenosti ob upoštevanju osebnega kreditnega zavarovanja (stolpec 060).
020	ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV Institucije v stolpcu 020 poročajo vrednost originalne izpostavljenosti (pred uporabo konverzijskih faktorjev). V skladu z določbami iz člena 167 CRR je vrednost izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov knjigovodska vrednost, ki ostane po upoštevanju posebnih prilagoditev zaradi kreditnega tveganja. Vrednost izpostavljenosti zunajbilančnih postavk iz naslova lastniških instrumentov je njena nominalna vrednost po posebnih prilagoditvah zaradi kreditnega tveganja. Institucije v stolpec 020 vključijo tudi zunajbilančne postavke iz Priloge I k CRR, ki so dodeljene kategoriji izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov (npr. ‚neporavnani del vrednostnih papirjev‘). Institucije, ki uporabljajo pristop enostavnih uteži tveganja ali pristop PD/LGD (iz člena 165(1)), upoštevajo tudi določbe o pobotu iz člena 155(2) CRR.
030–040	TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE JAMSTVA KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI Ne glede na pristop, ki se uporablja za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, lahko institucije pripoznajo osebno kreditno zavarovanje, pridobljeno za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov (člen 155(2), (3) in (4) CRR). Institucije, ki uporabljajo pristop enostavnih uteži tveganja ali pristop PD/LGD, v stolpcih 030 in 040 poročajo znesek osebnega kreditnega zavarovanja v obliki jamstev (stolpec 030) ali kreditnih izvedenih finančnih instrumentov (stolpec 040), pripoznan v skladu z metodami iz poglavja 4 naslova II dela 3 CRR.
050	TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA (–) SKUPAJ ODLIVI Institucije v stolpcu 050 poročajo del originalne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev v okviru osebnega kreditnega zavarovanja, pripoznanega v skladu z metodami iz poglavja 4 naslova II dela 3 CRR.
060	VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI Institucije, ki uporabljajo pristop enostavnih uteži tveganja ali pristop PD/LGD, v stolpcu 060 poročajo vrednost izpostavljenosti, pri čemer se upoštevajo učinki zamenjave, ki izhajajo iz osebnega kreditnega zavarovanja (člen 155(2) in (3) ter člen 167 CRR). Opozoriti je treba, da je v primeru izpostavljenosti zunajbilančnih postavk iz naslova lastniških instrumentov vrednost izpostavljenosti nominalna vrednost po posebnih prilagoditvah zaradi kreditnega tveganja (člen 167 CRR).
070	Z IZPOSTAVLJENOSTJO TEHTANO POVPREČJE LGD (%) Institucije, ki uporabljajo pristop PD/LGD, v stolpcu 070 predloge CR EQU IRB 2 poročajo z izpostavljenostjo tehtano povprečje LGD, ki se dodeli bonitetnim razredom dolžnikov ali skupinam izpostavljenosti, vključenim v seštevek; to velja tudi za vrstico 020 predloge CR EQU IRB. Vrednost izpostavljenosti, pri kateri se upošteva osebno kreditno zavarovanje (stolpec 060), se uporablja za izračun z izpostavljenostjo tehtanega povprečja LGD. Institucije upoštevajo določbe iz člena 165(2) CRR.
080	ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI Institucije poročajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v stolpcu 080, izračunane v skladu z določbami iz člena 155 CRR. Kadar institucije, ki uporabljajo pristop PD/LGD, nimajo dovolj informacij za uporabo opredelitve neplačila iz člena 178 CRR, se pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti (člen 155(3) CRR) za uteži tveganja uporabi faktor povečanja 1,5. Ob upoštevanju vhodnega parametra M (zapadlost) za funkcijo uteži tveganja je zapadlost, ki se dodeli izpostavljenostim iz naslova lastniških instrumentov, enaka petim letom (člen 165(3) CRR).
090	POJASNJEVALNA POSTAVKA: ZNESEK PRIČAKOVANE IZGUBE Institucije v stolpcu 090 poročajo znesek pričakovane izgube za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, izračunane v skladu s členom 158(4), (7), (8) in (9) CRR.

90.

V skladu s členom 155 CRR lahko institucije uporabijo različne pristope (pristop enostavnih uteži tveganja, pristop PD/LGD ali pristop na podlagi notranjih modelov) za različne portfelje, kadar te različne pristope uporabljajo za notranje namene. Institucije v predlogi CR EQU IRB 1 poročajo tudi zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katere se uporablja stalna tveganju prilagojena obravnava (vendar brez izrecne obravnave v skladu s pristopom enostavnih uteži tveganja ali (začasno ali trajno) delno uporabo standardiziranega pristopa za kreditno tveganje).

Vrstice

CR EQU IRB 1 – vrstica 020

PRISTOP PD/LGD: SKUPAJ

Institucije, ki uporabljajo pristop PD/LGD (člen 155(3) CRR), poročajo zahtevane informacije v vrstici 020 predloge CR EQU IRB 1.

CR EQU IRB 1 – vrstice 050–090

PRISTOP ENOSTAVNIH UTEŽI TVEGANJA: SKUPAJ

RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI V OKVIRU PRISTOPA ENOSTAVNIH UTEŽI TVEGANJA GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA:

Institucije, ki uporabljajo pristop enostavnih uteži tveganja (člen 155(2) CRR), poročajo zahtevane informacije glede na značilnosti osnovnih izpostavljenosti v vrsticah 050–090.

CR EQU IRB 1 – vrstica 100

PRISTOP NA PODLAGI NOTRANJIH MODELOV

Institucije, ki uporabljajo pristop na podlagi notranjih modelov (člen 155(4) CRR), poročajo zahtevane informacije v vrstici 100.

CR EQU IRB 1 – vrstica 110

IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV, ZA KATERE SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA

Institucije, ki uporabljajo pristop IRB, poročajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katere se uporablja stalna tveganju prilagojena obravnava (vendar brez izrecne obravnave v skladu s pristopom enostavnih uteži tveganja ali (začasno ali trajno) delno uporabo standardiziranega pristopa za kreditno tveganje). Na primer:

—	znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti pozicij v lastniških instrumentih v subjektih finančnega sektorja, obravnavan v skladu s členom 48(4) CRR, in

—	pozicije v lastniških instrumentih, prilagojene tveganju s 370 % v skladu s členom 471(2) CRR,

se poročajo v vrstici 110.

CR EQU IRB 2

RAZČLENITEV SKUPNEGA ZNESKA IZPOSTAVLJENOSTI V OKVIRU PRISTOPA PD/LGD GLEDE NA BONITETNE RAZREDE DOLŽNIKOV:

Institucije, ki uporabljajo pristop PD/LGD (člen 155(3) CRR), poročajo zahtevane informacije v predlogi CR EQU IRB 2.

Kadar institucije, ki uporabljajo pristop PD/LGD, uporabljajo edinstven bonitetni sistem ali lahko poročajo v skladu z notranjo skupno bonitetno lestvico, v predlogi CR EQU IRB 2 poročajo bonitetne ocene ali skupine, povezane s tem edinstvenim bonitetnim sistemom/skupno bonitetno lestvico. V vseh drugih primerih se različni bonitetni sistemi združijo in navedejo v skladu z naslednjimi merili: bonitetni razredi dolžnika ali skupine različnih bonitetnih sistemov se združijo in navedejo od nižje verjetnosti neplačila, dodeljene vsakemu bonitetnemu razredu dolžnika ali skupini, do višje.

3.6 C 11.00 – TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE (CR SETT)

3.6.1 Splošne opombe

91.

V tej predlogi se navedejo informacije glede poslov iz trgovalne in netrgovalne knjige, ki še niso poravnani po datumih zapadlosti, ter njihovih ustreznih kapitalskih zahtevah za tveganje v skladu s členom 92(3)(c)(ii) in členom 378 CRR.

92.

Institucije v predlogi CR SETT sporočajo informacije o tveganju poravnave/izročitve v povezavi z dolžniškimi instrumenti, lastniškimi instrumenti, tujimi valutami in blagom v njihovi trgovalni ali netrgovalni knjigi.

93.

V skladu s členom 378 CRR repo posli ter posoja in izposoja vrednostnih papirjev ali blaga v zvezi z dolžniškimi instrumenti, lastniškimi instrumenti, tujimi valutami in blagom niso predmet tveganja poravnave/izročitve. Vendar je treba opozoriti, da so izvedeni finančni instrumenti in posli z dolgim rokom poravnave, ki še niso poravnani po datumih zapadlosti, kljub temu predmet kapitalskih zahtev za tveganje poravnave/izročitve v skladu s členom 378 CRR.

94.

V primeru neporavnanih poslov po datumu zapadlosti institucije izračunajo razliko v ceni, ki so ji izpostavljene. To je razlika med dogovorjeno ceno poravnave za zadevni dolžniški instrument, instrument, tujo valuto ali blago in njihovo trenutno tržno vrednostjo, kadar bi lahko razlika lahko pomenila izgubo za institucijo.

95.

Institucije to razliko pomnožijo z ustreznim faktorjem iz razpredelnice 1 člena 378 CRR, da se določijo ustrezne kapitalske zahteve.

96.

V skladu s členom 92(4)(b) se kapitalske zahteve za tveganje poravnave/izročitve pomnožijo z 12,5, da se izračuna znesek izpostavljenosti tveganjem.

97.

Upoštevati je treba, da kapitalske zahteve za proste izročitve iz člena 379 CRR ne spadajo v obseg predloge CR SETT in se poročajo v predlogah za kreditno tveganje (CR SA, CR IRB).

3.6.2 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci
010	NEPORAVNANI POSLI PO CENI PORAVNAVE V skladu s členom 378 CRR institucije v stolpcu 010 poročajo neporavnane posle po datumu njihove zapadlosti po ustreznih dogovorjenih cenah poravnave. Vsi neporavnani posli se vključijo v stolpec 010, ne glede na to, ali imajo po zapadlem datumu zapadlosti dobiček ali izgubo.
020	IZPOSTAVLJENOST RAZLIKI V CENI ZARADI NEPORAVNANIH POSLOV V skladu s členom 378 CRR institucije v stolpcu 020 poročajo razliko v ceni med dogovorjeno ceno poravnave in trenutno tržno vrednostjo za zadevni dolžniški instrument, lastniški instrument, tujo valuto ali blago, kadar bi razlika lahko pomenila izgubo za institucijo. V stolpcu 020 se poročajo le neporavnani posli z izgubo po zapadlem datumu zapadlosti.
030	KAPITALSKE ZAHTEVE Institucije v stolpcu 030 poročajo kapitalske zahteve, izračunane v skladu s členom 378 CRR.
040	ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM PORAVNAVE V skladu s členom 92(4)(b) CRR institucije pomnožijo svoje kapitalske zahteve iz stolpca 030 z 12,5, da izračunajo znesek izpostavljenosti tveganjem poravnave.

Vrstice
010	Skupaj neporavnani posli v netrgovalni knjigi Institucije v vrstici 010 poročajo združene informacije v zvezi s tveganjem poravnave/izročitve za pozicije iz netrgovalne knjige (v skladu s členom 92(3)(c)(ii) in členom 378 CRR). Institucije v vrstici 010/010 poročajo združeno vsoto neporavnanih poslov po datumu njihove zapadlosti po ustreznih dogovorjenih cenah poravnave. Institucije v vrstici 010/020 poročajo združene informacije za izpostavljenost razliki v ceni zaradi neporavnanih poslov z izgubo. Institucije v vrstici 010/030 poročajo združene kapitalske zahteve, pridobljene iz seštevka kapitalskih zahtev za neporavnane posle z množenjem ‚razlike v ceni‘ iz stolpca 020 z ustreznim faktorjem, ki temelji na številu delovnih dni po zapadlem datumu poravnave (kategorije iz razpredelnice 1 člena 378 CRR).
020 do 060	Posli, neporavnani do 4 dni (faktor 0 %) Posli, neporavnani med 5 in 15 dni (faktor 8 %) Posli, neporavnani med 16 in 30 dni (faktor 50 %) Posli, neporavnani med 31 in 45 dni (faktor 75 %) Posli, neporavnani 46 dni ali več (faktor 100 %) Institucije poročajo informacije v zvezi s tveganjem poravnave/izročitve za pozicije iz netrgovalne knjige v skladu s kategorijami iz razpredelnice 1 člena 378 CRR v vrsticah 020 do 060. Za posle, neporavnane manj kot pet delovnih dni po zapadlem datumu poravnave, se ne zahtevajo kapitalske zahteve za tveganje poravnave/izročitve.
070	Skupaj neporavnani posli v trgovalni knjigi Institucije v vrstici 070 poročajo združene informacije v zvezi s tveganjem poravnave/izročitve za pozicije iz trgovalne knjige (v skladu s členom 92(3)(c)(ii) in členom 378 CRR). Institucije v vrstici 070/010 poročajo združeno vsoto neporavnanih poslov po datumu njihove zapadlosti po ustreznih dogovorjenih cenah poravnave. Institucije v vrstici 070/020 poročajo združene informacije za izpostavljenost razliki v ceni zaradi neporavnanih poslov z izgubo. Institucije v vrstici 070/030 poročajo združene kapitalske zahteve, pridobljene iz seštevka kapitalskih zahtev za neporavnane posle z množenjem ‚razlike v ceni‘ iz stolpca 020 z ustreznim faktorjem, ki temelji na številu delovnih dni po zapadlem datumu poravnave (kategorije iz razpredelnice 1 člena 378 CRR).
080 do 120	Posli, neporavnani do 4 dni (faktor 0 %) Posli, neporavnani med 5 in 15 dni (faktor 8 %) Posli, neporavnani med 16 in 30 dni (faktor 50 %) Posli, neporavnani med 31 in 45 dni (faktor 75 %) Posli, neporavnani 46 dni ali več (faktor 100 %) Institucije poročajo informacije v zvezi s tveganjem poravnave/izročitve za pozicije iz trgovalne knjige v skladu s kategorijami iz razpredelnice 1 člena 378 CRR v vrsticah 080 do 120. Za posle, neporavnane manj kot pet delovnih dni po zapadlem datumu poravnave, se ne zahtevajo kapitalske zahteve za tveganje poravnave/izročitve.

3.7 C 12.00 – KREDITNO TVEGANJE: LISTINJENJA – STANDARDIZIRANI PRISTOP H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SEC SA)

3.7.1 Splošne opombe

98.

V tej predlogi je treba sporočiti informacije za vsa listinjenja, za katera se pripozna prenos pomembnih tveganj in v katerih je institucija poročevalka vključena v listinjenje, obravnavano po standardiziranem pristopu. Informacije, ki jih je treba sporočiti, so odvisne od vloge institucije pri listinjenju. Posebne poročevalske postavke se kot take uporabljajo za originatorje, sponzorje in investitorje.

99.

V predlogi CR SEC SA se zberejo skupne informacije o tradicionalnih in sintetičnih listinjenjih v netrgovalni knjigi, kot je opredeljeno v členu 242(10) in (11) CRR.

3.7.2 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci
010	SKUPAJ ZNESEK PRVOTNIH IZPOSTAVLJENOSTI V LISTINJENJU Institucije v vlogi originatorja morajo sporočiti neporavnani znesek na datum poročanja vseh trenutnih izpostavljenosti v listinjenju, ki izvirajo iz posla listinjenja, ne glede na to, kdo je imetnik pozicij. Poročajo se bilančne izpostavljenosti v listinjenju (npr. obveznice, podrejeni dolgovi) ter zunajbilančne izpostavljenosti in izvedeni finančni instrumenti (npr. podrejene kreditne linije, okvirni likvidnostni krediti, zamenjave obrestnih mer, kreditne zamenjave itd.), ki izvirajo iz listinjenja. V primeru tradicionalnih listinjenj, pri katerih originator nima v lasti nobene pozicije, originator tega listinjenja ne upošteva v poročanju v predlogah CR SEC SA ali CR SEC IRB. Za ta namen pozicije v listinjenju, ki jih ima v lasti originator, vsebujejo določbe o predčasnem odplačilu v listinjenju obnavljajočih se izpostavljenosti, kot je opredeljeno v členu 242(12) CRR.
020–040	SINTETIČNA LISTINJENJA: KREDITNO ZAVAROVANJE ZA LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI V skladu z določbami členov 249 in 250 CRR je kreditno zavarovanje za listinjene izpostavljenosti tako, kot da neusklajenosti zapadlosti ne bi bilo.
020	(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE (CVA) Podroben postopek za izračun nestanovitnosti prilagojene vrednosti zavarovanja s premoženjem (CVA), ki naj bi se sporočila v tem stolpcu, je opisan v členu 223(2) CRR.
030	(–) SKUPAJ ODLIVI: PRILAGOJENE VREDNOSTI OSEBNEGA KREDITNEGA ZAVAROVANJA (G) Ob upoštevanju splošnega pravila za ‚prilive‘ in ‚odlive‘ so zneski, sporočeni v tem stolpcu, prikazani kot ‚prilivi‘ v ustrezni predlogi za kreditno tveganje (CR SA ali CR IRB) in kategoriji izpostavljenosti, ustrezni za dajalca zavarovanja (tj. tretja oseba, na katero se tranša prenese z osebnim kreditnim zavarovanjem). Postopek za izračun za valutno tveganje prilagojenega nominalnega zneska kreditnega zavarovanja (G) je opisan v členu 233(3) CRR.
040	ZADRŽAN ALI ZAČASNO PRODAN HIPOTETIČNI ZNESEK KREDITNEGA ZAVAROVANJA Vse tranše, ki so bile zadržane ali odkupljene, npr. zadržane pozicije prve izgube, se poročajo v nominalnem znesku. Učinek nadzorniških odbitkov v kreditnem zavarovanju se ne upošteva pri izračunu zadržanega ali začasno prodanega zneska kreditnega zavarovanja.
050	POZICIJE V LISTINJENJU: ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV Pozicije v listinjenju, ki jih ima v lasti institucija poročevalka, izračunane v skladu s členom 246(1)(a), (c) in (e) ter (2) CRR, pri čemer se ne uporabljajo kreditni konverzijski faktorji ter kakršne koli prilagoditve za kreditno tveganje in rezervacije za kreditno tveganje. Pobot zadeva le večstranske pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, zagotovljene istemu subjektu s posebnim namenom pri listinjenju (SSPE), pri čemer jih krije ustrezna pogodba o pobotu. Prilagoditve vrednosti in rezervacije, ki se poročajo v tem stolpcu, se nanašajo le na pozicije v listinjenju. Prilagoditve vrednosti listinjenih pozicij niso upoštevane. V primeru klavzul o predčasnem odplačilu morajo institucije opredeliti znesek ‚udeležbe originatorja‘, kot je opredeljeno v členu 256(2) CRR. Pri sintetičnih listinjenjih so pozicije, ki jih ima v lasti originator v obliki bilančnih postavk in/ali udeležbe investitorja (predčasno odplačilo), rezultat združitve stolpcev 010 do 040.
060	(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE Prilagoditve vrednosti in rezervacije (člen 159 CRR) za kreditne izgube, nastale v skladu z računovodskim okvirom, katerega predmet je subjekt, ki poroča. Prilagoditve vrednosti zajemajo vse zneske, pripoznane v poslovnem izidu za kreditne izgube finančnih sredstev od njihovega začetnega pripoznanja v bilanci stanja (vključno z izgubami zaradi kreditnega tveganja finančnih sredstev, izmerjenimi po pošteni vrednosti, ki se ne odštejejo od vrednosti izpostavljenosti), z diskonti za izpostavljenosti, ki so bile v skladu s členom 166(1) CRR odkupljene v stanju neplačila. Rezervacije vključujejo nabrane zneske kreditnih izgub v zunajbilančnih postavkah.
070	IZPOSTAVLJENOSTI Z ODŠTETIMI PRILAGODITVAMI VREDNOSTI IN REZERVACIJAMI Pozicije v listinjenju v skladu s členom 246(1) in (2) CRR, pri čemer se ne uporabljajo konverzijski faktorji. Ta informacija se nanaša na stolpec 040 predloge CR SA Total.
080–110	TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST Člen 4(57) in poglavje 4 naslova II dela 3 CRR. V tem sklopu stolpcev se zbirajo informacije o tehnikah za zmanjševanje kreditnega tveganja, s katerimi se zmanjšuje kreditno tveganje izpostavljenosti prek zamenjave izpostavljenosti (kot je opredeljeno spodaj za Prilive in Odlive). Glej navodila za predlogo CR SA (Sporočanje tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom zamenjave).
080	(–) OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE: PRILAGOJENE VREDNOSTI (GA) Osebno kreditno zavarovanje je opredeljeno v členu 4(59) in regulirano v členu 235 CRR. Glej navodila za predlogo CR SA (Sporočanje tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom zamenjave).
090	(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE Stvarno kreditno zavarovanje je opredeljeno v členu 4(58) ter regulirano v členih 195, 197 in 200 CRR. Kreditni zapisi in bilančni pobot v skladu s členi 218 do 236 CRR se obravnavajo kot zavarovanje z denarnimi sredstvi. Glej navodila za predlogo CR SA (Sporočanje tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom zamenjave).
100–110	ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA Poročajo se tudi prilivi in odlivi v okviru iste kategorije izpostavljenosti, po potrebi pa tudi v okviru uteži tveganja ali bonitetnih razredov dolžnika.
100	(–) SKUPAJ ODLIVI Člena 222(3) ter 235(1) in (2). Odlivi ustrezajo kritemu delu ‚Izpostavljenosti z odštetimi prilagoditvami vrednosti in rezervacijami‘, ki se odbije od kategorije izpostavljenosti dolžnika in po potrebi od uteži tveganja ali bonitetnega razreda dolžnika ter nato razvrsti v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja in po potrebi v utež tveganja ali bonitetni razred dolžnika. Ta znesek se obravnava kot priliv v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja, po potrebi pa tudi v uteži tveganja ali bonitetne razrede dolžnika. Ta informacija se nanaša na stolpec 090 [(–) Skupaj odlivi] predloge CR SA Total.
110	SKUPAJ PRILIVI Pozicije v listinjenju, ki so dolžniški vrednostni papirji in primerno zavarovanje s finančnim premoženjem v skladu s členom 197(1) CRR ter kadar se uporablja enostavna metoda za zavarovanje s finančnim premoženjem, se v tem stolpcu poročajo kot prilivi. Ta informacija se nanaša na stolpec 100 [Skupaj prilivi] predloge CR SA Total.
120	NETO IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV Izpostavljenost, ki se dodeli v ustrezno utež tveganja in kategorijo izpostavljenosti po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi ‚Tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja (CRM) z učinki zamenjave na izpostavljenost‘. Ta informacija se nanaša na stolpec 110 predloge CR SA Total.
130	(–) TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI VPLIVAJO NA ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI: PRILAGOJENA VREDNOST METODE ZA IZRAČUN UČINKOV ZAVAROVANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM PRI STVARNEM KREDITNEM ZAVAROVANJU (CVAM) Ta postavka zajema tudi kreditne zapise (člen 218 CRR). Ta informacija se nanaša na stolpca 120 in 130 predloge CR SA Total.
140	POPOLNOMA PRILAGOJENA VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI (E*) Pozicije v listinjenju v skladu s členom 246 CRR, pri katerih se torej ne uporabljajo konverzijske vrednosti iz člena 246(1)(c) CRR. Ta informacija se nanaša na stolpec 150 predloge CR SA Total.
150–180	RAZČLENITEV POPOLNOMA PRILAGOJENE VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI (E) ZUNAJBILANČNIH POSTAVK GLEDE NA KONVERZIJSKE FAKTORJE Člen 246(1)(c) CRR določa, da je vrednost izpostavljenosti zunajbilančne pozicije v listinjenju enaka njeni nominalni vrednosti, pomnoženi s konverzijskim faktorjem. Konverzijska vrednost znaša 100 %, če v CRR ni določeno drugače. Glej stolpce 160 do 190 predloge CR SA Total. Za namene poročanja se polno prilagojene vrednosti izpostavljenosti (E) poročajo v skladu z naslednjimi štirimi medsebojno izključujočimi se intervali konverzijskih faktorjev: 0 %, [0 %, 20 %], [20 %, 50 %] in [50 %, 100 %].
190	VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI Pozicije v listinjenju v skladu s členom 246 CRR. Ta informacija se nanaša na stolpec 200 predloge CR SA Total.
200	(–) VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI, ODBITA OD KAPITALA Člen 258 CRR določa, da lahko institucije v primeru pozicije v listinjenju, kateri je dodeljena utež tveganja 1 250 %, odbijejo vrednost izpostavljenosti pozicije od kapitala namesto vključitve te pozicije v svoje izračune zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti.
210	VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERO SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA Vrednost izpostavljenosti, od katere se odšteje vrednost izpostavljenosti, odbita od kapitala.
220–320	RAZČLENITEV VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERO SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA
220–260	OCENJENE V členu 242(8) CRR so opredeljene ocenjene pozicije. Vrednosti izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja, so razčlenjene glede na stopnje kreditne kakovosti (CQS), kot se predvideva za standardizirani pristop v členu 251 (razpredelnica 1) CRR.
270	1 250 % (NEOCENJENE) V členu 242(7) CRR so opredeljene neocenjene pozicije.
280	VPOGLED Člena 253 in 254 ter člen 256(5) CRR. Stolpci z vpogledom zajemajo vse primere neocenjenih izpostavljenosti, kadar se utež tveganja pridobi na podlagi osnovnega portfelja izpostavljenosti (povprečna utež tveganja skupine, najvišja utež tveganja skupine ali uporaba razmerja koncentracije).
290	VPOGLED – OD TEGA: DRUGA IZGUBA V PROGRAMU ABCP Vrednost izpostavljenosti, ki je predmet obravnave pozicij v listinjenju v tranši druge izgube ali boljši tranši v programu ABCP, je opredeljena v členu 254 CRR. V členu 242(9) CRR je opredeljen program komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem (ABCP).
300	VPOGLED – OD TEGA: POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%) Predloži se z vrednostjo izpostavljenosti tehtano povprečje uteži tveganja.
310	PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA (IAA) Člena 109(1) in 259(3) CRR Vrednost izpostavljenosti pozicij v listinjenju v okviru pristopa notranjega ocenjevanja.
320	PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA: POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA (%) Predloži se z vrednostjo izpostavljenosti tehtano povprečje uteži tveganja.
330	ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI Skupni znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunan v skladu z oddelkom 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR, pred prilagoditvami zaradi neusklajenosti zapadlosti ali kršitve določb glede skrbnega pregleda in brez kakršnega koli zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki ustreza izpostavljenostim, prerazvrščenim v drugo predlogo prek odlivov.
340	OD TEGA: SINTETIČNA LISTINJENJA Pri sintetičnih listinjenjih se pri znesku, ki se sporoči v tem stolpcu, ne upošteva morebitna neusklajenost zapadlosti.
350	SPLOŠNI UČINEK (PRILAGODITEV) ZARADI KRŠITVE DOLOČB GLEDE SKRBNEGA PREGLEDA Člena 14(2) in 406(2) ter člen 407 CRR zahtevajo, da države članice, kadar institucija ne izpolnjuje določenih zahtev iz členov 405, 406 ali 409 CRR, zagotovijo, da pristojni organi odredijo sorazmerno dodatno utež tveganja, ki znaša najmanj 250 % uteži tveganja (z zgornjo mejo 1 250 %), ki se sicer uporablja za zadevne pozicije v listinjenju iz oddelka 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR. Takšna dodatna utež se lahko odredi za institucije investitorke, pa tudi za originatorje, sponzorje in prvotne kreditodajalce.
360	PRILAGODITEV ZNESKOV TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI NEUSKLAJENOSTI ZAPADLOSTI Za neusklajenosti zapadlosti v sintetičnih listinjenjih se vključi RW* – RW(SP), kot je opredeljeno v členu 250 CRR, razen v primeru tranš, ki so predmet tehtanja z utežjo tveganja 1 250 %, kadar je znesek, ki se sporoči, nič. Upoštevati je treba da RW(SP) ne zajema le zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, sporočenih v stolpcu 330, ampak tudi zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki ustrezajo izpostavljenostim, prerazvrščenim v druge predloge prek odlivov.
370–380	SKUPAJ ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI: PRED UVEDBO OMEJITVE/PO UVEDBI OMEJITVE Skupni znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunan v skladu z oddelkom 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR, pred (stolpec 370)/po (stolpec 380) uporabi omejitev iz člena 252 – listinjenje postavk, ki so trenutno neplačane ali povezane s postavkami z zelo visokim tveganjem, ali člena 256(4) – dodatne kapitalske zahteve za listinjenja obnavljajočih se izpostavljenosti z določbami o predčasnem odplačilu iz CRR.
390	POJASNJEVALNA POSTAVKA: ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI, KI USTREZA ODLIVOM IZ LISTINJENJA V OKVIRU STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA K DRUGIM RAZREDOM IZPOSTAVLJENOSTI Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki izhaja iz izpostavljenosti, prerazvrščenih k ponudniku instrumentov za zmanjševanje tveganja in posledično vštetih v ustrezno predlogo, ki so upoštevane pri izračunu omejitve za pozicije v listinjenju.

100.

Predloga CR SEC SA je razdeljena na tri glavne sklope vrstic, v katerih se zbirajo podatki o prvotnih/sponzoriranih/zadržanih ali kupljenih izpostavljenostih po originatorjih, investitorjih in sponzorjih. Informacije za vsako izpostavljenost so razčlenjene po bilančnih postavkah in zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih ter po listinjenjih in relistinjenjih.

101.

Skupne izpostavljenosti (na datum poročanja) so razčlenjene tudi glede na stopnje kreditne kakovosti, ki se uporabljajo ob nastanku (zadnji sklop vrstic). Te informacije poročajo tudi originatorji, sponzorji in investitorji.

Vrstice
010	SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI Skupni znesek izpostavljenosti se nanaša na skupni znesek neporavnanih listinjenj. V tej vrstici so povzete vse informacije, ki jih poročajo originatorji, sponzorji in investitorji v poznejših vrsticah.
020	OD TEGA: RELISTINJENJA Skupni znesek neporavnanih relistinjenj v skladu z opredelitvama iz člena 4(1)(63) in (64) CRR.
030	ORIGINATOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI V tej vrstici so povzete informacije o bilančnih postavkah in zunajbilančnih postavkah ter izvedenih finančnih instrumentih in predčasnem odplačilu pozicij v listinjenju, za katere ima institucija vlogo originatorja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(13) CRR.
040–060	BILANČNE POSTAVKE Člen 246(1)(a) CRR določa, da je za institucije, ki zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunavajo v okviru standardiziranega pristopa, vrednost izpostavljenosti bilančne pozicije v listinjenju enaka njeni knjigovodski vrednosti, preostali po upoštevanju posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja. Bilančne postavke so razčlenjene po listinjenjih (vrstica 050) in relistinjenjih (vrstica 060).
070–090	ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI V teh vrsticah se zbirajo informacije o zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih pozicij v listinjenju, ki so predmet konverzijskega faktorja v okviru listinjenja. Vrednost izpostavljenosti zunajbilančne pozicije v listinjenju je enaka njeni nominalni vrednosti, zmanjšani za morebitne posebne prilagoditve zaradi kreditnega tveganja v zvezi s to pozicijo v listinjenju, pomnoženi s konverzijsko vrednostjo 100 %, če ni določeno drugače. Vrednost izpostavljenosti kreditnega tveganja nasprotne stranke pri izvedenem finančnem instrumentu iz Priloge II k CRR se določi v skladu s poglavjem 6 naslova II dela 3 CRR. Institucije za okvirne likvidnostne kredite, kreditne aranžmaje in serviserske denarne predujme institucije poročajo nečrpani znesek. Za obrestne in valutne zamenjave poročajo vrednost izpostavljenosti (v skladu s členom 246(1) CRR), kot je opredeljeno v predlogi CR SA Total. Zunajbilančne postavke in izvedeni finančni instrumenti so razčlenjeni po listinjenjih (vrstica 080) in relistinjenjih (vrstica 090), tako kot v razpredelnici 1 člena 251 CRR.
100	PREDČASNO ODPLAČILO Ta vrstica se nanaša le na originatorje z listinjenji obnavljajočih se izpostavljenosti, ki vključujejo določbe o predčasnem odplačilu, kot je navedeno v členu 242(13) in (14) CRR.
110	INVESTITOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI V tej vrstici so povzete informacije o bilančnih in zunajbilančnih postavkah ter izvedenih finančnih instrumentih pozicij v listinjenju, za katere ima institucija vlogo investitorja. CRR ne vsebuje izrecne opredelitve investitorja. Zato se v tem okviru razume kot institucija, ki ima pozicijo v listinjenju v poslu listinjenja, pri katerem ni originator ali sponzor.
120–140	BILANČNE POSTAVKE Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji in relistinjenji kot za bilančne postavke za originatorje.
150–170	ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji in relistinjenji kot za zunajbilančne postavke in izvedene finančne instrumente za originatorje.
180	SPONZOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI V tej vrstici so povzete informacije o bilančnih in zunajbilančnih postavkah ter izvedenih finančnih instrumentih pozicij v listinjenju, za katere ima institucija vlogo sponzorja, kot je opredeljeno v členu 4(14) CRR. Če sponzor listini tudi lastna sredstva, v vrsticah originatorja navede informacije glede lastnih listinjenih sredstev.
190–210	BILANČNE POSTAVKE Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji in relistinjenji kot za bilančne postavke za originatorje.
220–240	ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji in relistinjenji kot za zunajbilančne postavke in izvedene finančne instrumente za originatorje.
250–290	RAZČLENITEV NEPORAVNANIH POZICIJ GLEDE NA STOPNJO KREDITNE KAKOVOSTI (CQS) OB NASTANKU V teh vrsticah se zbirajo informacije o neporavnanih pozicijah (na datum poročanja) glede na stopnje kreditne kakovosti (kot se predvideva za standardizirani pristop v členu 251 (razpredelnica 1 CRR), ki se uporabljajo na datum izvedbe (nastanek). Če te informacije niso na voljo, se poročajo najzgodnejši razpoložljivi podatki, enakovredni CQS. Te vrstice se poročajo le za stolpce 190 do 270 ter stolpca 330 in 340.

3.8 C 13.00 – KREDITNO TVEGANJE – LISTINJENJA: PRISTOP IRB H KAPITALSKIM ZAHTEVAM (CR SEC IRB)

3.8.1 Splošne opombe

102.

Informacije v tej predlogi se zahtevajo za vsa listinjenja, za katera se prizna prenos pomembnih tveganj in v katerih je institucija poročevalka vključena v listinjenje, obravnavano v okviru pristopa IRB.

103.

Informacije, ki jih je treba sporočiti, so odvisne od vloge institucije pri listinjenju. Posebne poročevalske postavke se kot take uporabljajo za originatorje, sponzorje in investitorje.

104.

Predloga CR SEC IRB ima enak obseg kot CR SEC SA, saj se v njej zbirajo skupne informacije o tradicionalnih in sintetičnih listinjenjih v netrgovalni knjigi.

3.8.2 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci
010	SKUPAJ ZNESEK PRVOTNIH IZPOSTAVLJENOSTI V LISTINJENJU Za vrstico s skupno vrednostjo za bilančne postavke sporočeni znesek v tem stolpcu ustreza neporavnanemu znesku listinjenih izpostavljenosti na datum poročanja. Glej stolpec 010 predloge CR SEC SA.
020–040	SINTETIČNA LISTINJENJA: KREDITNO ZAVAROVANJE ZA LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI Člena 249 in 250 CRR. Neusklajenosti zapadlosti se ne upoštevajo pri prilagojeni vrednosti tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja iz strukture listinjenja.
020	(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE (CVA) Podroben postopek za izračun nestanovitnosti prilagojene vrednosti zavarovanja s premoženjem (CVA), ki naj bi se sporočila v tem stolpcu, je opisan v členu 223(2) CRR.
030	(–) SKUPAJ ODLIVI: PRILAGOJENE VREDNOSTI OSEBNEGA KREDITNEGA ZAVAROVANJA (G) Ob upoštevanju splošnega pravila za ‚prilive‘ in ‚odlive‘ so zneski, sporočeni v stolpcu 030 predloge CR SEC IRB, prikazani kot ‚prilivi‘ v ustrezni predlogi za kreditno tveganje (CR SA ali CR IRB) in kategoriji izpostavljenosti, ustrezni za dajalca zavarovanja (tj. tretja oseba, na katero se tranša prenese z osebnim kreditnim zavarovanjem). Postopek za izračun ‚valutnega tveganja‘ – prilagojenega nominalnega zneska kreditnega zavarovanja (G) je opisan v členu 233(3) uredbe o kreditnih zahtevah.
040	ZADRŽAN ALI ZAČASNO PRODAN HIPOTETIČNI ZNESEK KREDITNEGA ZAVAROVANJA Vse tranše, ki so bile zadržane ali odkupljene, npr. zadržane pozicije prve izgube, se poročajo v nominalnem znesku. Učinek nadzorniških odbitkov v kreditnem zavarovanju se ne upošteva pri izračunu zadržanega ali začasno prodanega zneska kreditnega zavarovanja.
050	POZICIJE V LISTINJENJU: ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV Pozicije v listinjenju, ki jih ima institucija poročevalka, izračunane v skladu s členom 246(1)(b), (d) in (e) ter (2) CRR, pri čemer se ne uporabljajo kreditni konverzijski faktorji, vključno s prilagoditvami vrednosti in rezervacijami. Pobot zadeva le večstranske pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, zagotovljene istemu subjektu s posebnim namenom pri listinjenju (SSPE), pri čemer jih krije ustrezna pogodba o pobotu. Prilagoditve vrednosti in rezervacije, ki se poročajo v tem stolpcu, se nanašajo le na pozicije v listinjenju. Prilagoditve vrednosti listinjenih pozicij niso upoštevane. V primeru klavzul o predčasnem odplačilu morajo institucije opredeliti znesek ‚udeležbe originatorja‘, kot je opredeljeno v členu 256(2) CRR. Pri sintetičnih listinjenjih so pozicije, ki jih ima v lasti originator v obliki bilančnih postavk in/ali udeležbe investitorja (predčasno odplačilo), rezultat združitve stolpcev 010 do 040.
060–090	TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA (CRM) Z UČINKI ZAMENJAVE NA IZPOSTAVLJENOST Glej člen 4(1)(57) in poglavje 4 naslova II dela 3 CRR. V tem sklopu stolpcev se zbirajo informacije o tehnikah za zmanjševanje kreditnega tveganja, s katerimi se zmanjšuje kreditno tveganje izpostavljenosti prek zamenjave izpostavljenosti (kot je opredeljeno spodaj za Prilive in Odlive).
060	(–) OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE: PRILAGOJENE VREDNOSTI (GA) Osebno kreditno zavarovanje je opredeljeno v členu 4(1)(59) CRR. V členu 236 CRR je opisan postopek izračuna GA v primeru polnega zavarovanja/delnega zavarovanja – enakovredno. Ta informacija se nanaša na stolpca 040 in 050 predloge CR IRB.
070	(–) STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE Stvarno kreditno zavarovanje je opredeljeno v členu 4(1)(58) CRR. Ker se enostavna metoda za zavarovanje s finančnim premoženjem ne uporablja, se v tem stolpcu sporoči le stvarno kreditno zavarovanje v skladu s členom 200 CRR. Ta informacija se nanaša na stolpec 060 predloge CR IRB.
080–090	ZAMENJAVA IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA Poročajo se tudi prilivi in odlivi v okviru iste kategorije izpostavljenosti, po potrebi pa tudi v okviru uteži tveganja ali bonitetnih razredov dolžnika.
080	(–) SKUPAJ ODLIVI Člen 236 CRR. Odlivi ustrezajo kritemu delu ‚Izpostavljenosti z odštetimi prilagoditvami vrednosti in rezervacijami‘, ki se odbije od kategorije izpostavljenosti dolžnika in po potrebi od uteži tveganja ali bonitetnega razreda dolžnika ter nato razvrsti v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja in po potrebi v utež tveganja ali bonitetni razred dolžnika. Ta znesek se obravnava kot priliv v kategorijo izpostavljenosti dajalca zavarovanja, po potrebi pa tudi v uteži tveganja ali bonitetne razrede dolžnika. Ta informacija se nanaša na stolpec 070 predloge CR IRB.
090	SKUPAJ PRILIVI Ta informacija se nanaša na stolpec 080 predloge CR IRB.
100	IZPOSTAVLJENOST PO UČINKIH ZAMENJAVE ZARADI ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV Izpostavljenost, ki se dodeli v ustrezno utež tveganja in kategorijo izpostavljenosti po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi ‚Tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja (CRM) z učinki zamenjave na izpostavljenost‘. Ta informacija se nanaša na stolpec 090 predloge CR IRB.
110	(–) TEHNIKE ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA, KI VPLIVAJO NA ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI: PRILAGOJENA VREDNOST METODE ZA IZRAČUN UČINKOV ZAVAROVANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM PRI STVARNEM KREDITNEM ZAVAROVANJU (CVAM) Členi 218 do 222 CRR. Ta postavka zajema tudi kreditne zapise (člen 218 CRR).
120	POPOLNOMA PRILAGOJENA VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI (E*) Pozicije v listinjenju v skladu s členom 246 CRR, pri katerih se torej ne uporabljajo konverzijski faktorji iz člena 246(1)(c) CRR.
130–160	RAZČLENITEV POPOLNOMA PRILAGOJENE VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI (E) ZUNAJBILANČNIH POSTAVK GLEDE NA KONVERZIJSKE FAKTORJE Člen 246(1)(c) CRR določa, da je vrednost izpostavljenosti zunajbilančne pozicije v listinjenju enaka njeni nominalni vrednosti, pomnoženi s konverzijsko vrednostjo. Konverzijska vrednost znaša 100 %, razen če ni določeno drugače. V zvezi s tem je konverzijski faktor opredeljen v členu 4(1)(56) CRR. Za namene poročanja se polno prilagojene vrednosti izpostavljenosti (E) poročajo v skladu z naslednjimi štirimi medsebojno izključujočimi se intervali konverzijskih faktorjev: 0 %, [0 %, 20 %], [20 %, 50 %] in [50 %, 100 %].
170	VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI Pozicije v listinjenju v skladu s členom 246 CRR. Ta informacija se nanaša na stolpec 110 predloge CR IRB.
180	(–) VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI, ODBITA OD KAPITALA Člen 266(3) CRR določa, da lahko institucije namesto vključitve pozicije v listinjenju, za katero se uporablja utež tveganja 1 250 %, v svoje izračune zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, v zvezi s to pozicijo odbijejo vrednost izpostavljenosti pozicije od kapitala.
190	VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERO SE UPORABI UTEŽ TVEGANJA
200–320	METODA NA PODLAGI BONITETNIH OCEN (STOPNJE KREDITNE KAKOVOSTI) Člen 261 CRR. Pozicije v listinjenju IRB s povzeto bonitetno oceno v skladu s členom 259(2) CRR se poročajo kot pozicije z oceno. Vrednosti izpostavljenosti, za katere se uporabi utež tveganja, so razčlenjene glede na stopnje kreditne kakovosti (CQS), kot se predvideva za pristop IRB v razpredelnici 4 člena 261(1) CRR.
330	METODA NADZORNIŠKE FORMULE Za metodo nadzorniške formule (SFM) glej člen 262 CRR. Utež tveganja za pozicijo v listinjenju je večja od 7 % ali uteži tveganja, ki se uporabi v skladu s predloženimi formulami.
340	METODA NADZORNIŠKE FORMULE: POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA Zmanjševanje kreditnega tveganja pri pozicijah v listinjenju se lahko pripozna v skladu s členom 264 CRR. V tem primeru institucija določi ‚efektivno utež tveganja‘ pozicije, kadar je bilo prejeto popolno zavarovanje, v skladu z določbami člena 264(2) CRR (efektivna utež tveganja je enakovredna znesku tveganju prilagojenih izpostavljenosti pozicije, ki se deli z vrednostjo izpostavljenosti pozicije, nato pa se pomnoži s 100). Kadar se za pozicijo uporablja delno zavarovanje, mora institucija uporabiti metodo nadzorniške formule z uporabo ‚T‘, prilagojenega v skladu z določbami člena 264(3) CRR. V tem stolpcu se sporoči tehtano povprečje uteži tveganja.
350	VPOGLED Stolpci z vpogledom zajemajo vse primere neocenjenih izpostavljenosti, kadar se utež tveganja pridobi na podlagi osnovnega portfelja izpostavljenosti (najvišja utež tveganja skupine). Člen 263(2) in (3) CRR določa izredno obravnavo, kadar ni mogoče izračunati vrednosti Kirb. Nečrpani znesek okvirnih likvidnostnih kreditov se sporoči v okviru ‚Zunajbilančnih postavk in izvedenih finančnih instrumentov‘. Dokler bi se za originatorja uporabljala posebna obravnava, kadar ni mogoče izračunati Kirb, bi bil stolpec 350 pravi stolpec za sporočanje obravnave s tehtanjem za vrednost izpostavljenosti okvirnih likvidnostnih kreditov, ki so predmet obravnave iz člena 263 CRR. Predčasna odplačila so opisana v členu 256(5) in členu 265 CRR.
360	VPOGLED: POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA Predloži se z vrednostjo izpostavljenosti tehtano povprečje uteži tveganja.
370	PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA Člen 259(3) in (4) CRR določa ‚pristop notranjega ocenjevanja‘ (IAA) za pozicije v programih ABCP.
380	PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA: POVPREČNA UTEŽ TVEGANJA V tem stolpcu se sporoči tehtano povprečje uteži tveganja.
390	(–) ZMANJŠANJE ZNESKA TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI PRILAGODITEV VREDNOSTI IN REZERVACIJ Institucije, ki uporabljajo pristop IRB, ravnajo v skladu s členom 266(1) (uporablja se le za originatorje, kadar izpostavljenost ni odbita od kapitala) in (2) CRR. Prilagoditve vrednosti in rezervacije (člen 159 CRR) za kreditne izgube, nastale v skladu z računovodskim okvirom, katerega predmet je subjekt, ki poroča. Prilagoditve vrednosti zajemajo vse zneske, pripoznane v poslovnem izidu za kreditne izgube finančnih sredstev od njihovega začetnega pripoznanja v bilanci stanja (vključno z izgubami zaradi kreditnega tveganja finančnih sredstev, izmerjenimi po pošteni vrednosti, ki se ne odštejejo od vrednosti izpostavljenosti), z diskonti za izpostavljenosti, ki so bile v skladu s členom 166(1) CRR odkupljene v stanju neplačila. Rezervacije vključujejo nabrane zneske kreditnih izgub v zunajbilančnih postavkah.
400	ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI Oddelek 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR pred prilagoditvami zaradi neusklajenosti zapadlosti ali kršitve določb glede skrbnega pregleda in brez kakršnega koli zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki ustreza izpostavljenostim, prerazvrščenim v drugo predlogo prek odlivov.
410	ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI, OD TEGA: SINTETIČNA LISTINJENJA Pri sintetičnih listinjenjih z neusklajenostjo zapadlosti se pri znesku, ki se sporoči v tem stolpcu, ne upošteva morebitna neusklajenost zapadlosti.
420	SPLOŠNI UČINEK (PRILAGODITEV) ZARADI KRŠITVE DOLOČB GLEDE SKRBNEGA PREGLEDA Člena 14(2) in 406(2) ter člen 407 CRR določajo, da države članice, kadar institucija ne izpolnjuje določenih zahtev, zagotovijo, da pristojni organi odredijo sorazmerno dodatno utež tveganja, ki znaša najmanj 250 % uteži tveganja (z zgornjo mejo 1 250 %), ki se sicer uporablja za zadevne pozicije v listinjenju iz oddelka 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR.
430	PRILAGODITEV ZNESKA TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZARADI NEUSKLAJENOSTI ZAPADLOSTI Za neusklajenosti zapadlosti v sintetičnih listinjenjih se vključi RW* – RW(SP), kot je opredeljeno v členu 250 CRR, razen v primeru tranš, ki so predmet tehtanja z utežjo tveganja 1 250 %, kadar je znesek, ki se sporoči, nič. Upoštevati je treba da RW(SP) ne zajema le zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, sporočenih v stolpcu 400, ampak tudi zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki ustrezajo izpostavljenostim, prerazvrščenim v druge predloge prek odlivov. V tem stolpcu se poročajo negativne vrednosti.
440–450	SKUPAJ ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI: PRED UVEDBO OMEJITVE/PO UVEDBI OMEJITVI Skupni znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunan v skladu z oddelkom 3 poglavja 5 naslova II dela 3 CRR, pred (stolpec 440)/po (stolpec 450) uporabi omejitev iz člena 260 CRR. Upoštevati je treba tudi člen 265 CRR (dodatne kapitalske zahteve za listinjenja obnavljajočih se izpostavljenosti z določbami o predčasnem odplačilu).
460	POJASNJEVALNA POSTAVKA: ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI, KI USTREZA ODLIVOM IZ LISTINJENJA V OKVIRU PRISTOPA IRB K DRUGIM RAZREDOM IZPOSTAVLJENOSTI Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki izhaja iz izpostavljenosti, prerazvrščenih k ponudniku instrumentov za zmanjševanje tveganja in posledično vštetih v ustrezno predlogo, ki so upoštevane pri izračunu omejitve za pozicije v listinjenju.

105.

Predloga CR SEC IRB je razdeljena na tri glavne sklope vrstic, v katerih se zbirajo podatki o prvotnih/sponzoriranih/zadržanih ali kupljenih izpostavljenostih po originatorjih, investitorjih in sponzorjih. Informacije za vsako izpostavljenost so razčlenjene po bilančnih postavkah in zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih ter po združevanjih listinjenj in relistinjenj v skupine glede na utež tveganja.

106.

Vrstice
010	SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI Skupni znesek izpostavljenosti se nanaša na skupni znesek neporavnanih listinjenj. V tej vrstici so povzete vse informacije, ki jih poročajo originatorji, sponzorji in investitorji v poznejših vrsticah.
020	OD TEGA: RELISTINJENJA Skupni znesek neporavnanih relistinjenj v skladu z opredelitvama iz člena 4(1)(63) in (64) CRR.
030	ORIGINATOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI V tej vrstici so povzete informacije o bilančnih postavkah in zunajbilančnih postavkah ter izvedenih finančnih instrumentih in predčasnem odplačilu pozicij v listinjenju, za katere ima institucija vlogo originatorja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(13) CRR.
040–090	BILANČNE POSTAVKE Člen 246(1)(b) CRR določa, da je za institucije, ki zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunavajo v okviru pristopa IRB, vrednost izpostavljenosti bilančne pozicije v listinjenju enaka njeni računovodski vrednosti, merjeni brez upoštevanja morebitnih popravkov zaradi kreditnega tveganja. Bilančne postavke so razčlenjene po združevanjih listinjenj v skupine glede na utež tveganja (A–B–C) v vrsticah 050–070 in po združevanjih relistinjenj v skupine glede na utež tveganja (D–E) v vrsticah 080–090, kot je navedeno v razpredelnici 4 člena 261(1) CRR.
100–150	ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI V teh vrsticah se zbirajo informacije o zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih pozicij v listinjenju, ki so predmet konverzijskega faktorja v okviru listinjenja. Vrednost izpostavljenosti zunajbilančne pozicije v listinjenju je enaka njeni nominalni vrednosti, zmanjšani za morebitne posebne prilagoditve zaradi kreditnega tveganja v zvezi s to pozicijo v listinjenju, pomnoženi s konverzijskim faktorjem 100 %, če ni določeno drugače. Zunajbilančne pozicije v listinjenju, ki izhajajo iz izvedenega finančnega instrumenta iz Priloge II k CRR, se določijo v skladu s poglavjem 6 naslova II dela 3 CRR. Vrednost izpostavljenosti kreditnega tveganja nasprotne stranke pri izvedenem finančnem instrumentu iz Priloge II k CRR se določi v skladu s poglavjem 6 naslova II dela 3 CRR. Institucije za okvirne likvidnostne kredite, kreditne obveznosti in serviserske denarne predujme institucije poročajo nečrpani znesek. Za obrestno mero in valutne zamenjave poročajo vrednost izpostavljenosti (v skladu s členom 246(1) CRR), kot je opredeljeno v predlogi CR SA Total. Zunajbilančne postavke so razčlenjene po združevanjih listinjenj v skupine glede na utež tveganja (A–B–C) v vrsticah 110–130 in po združevanjih relistinjenj v skupine glede na utež tveganja (D–E) v vrsticah 140–150, kot je navedeno v razpredelnici 4 člena 261(1) CRR.
160	PREDČASNO ODPLAČILO Ta vrstica se nanaša le na originatorje z listinjenji obnavljajočih se izpostavljenosti, ki vključujejo določbe o predčasnem odplačilu, kot je navedeno v členu 242(13) in (14) CRR.
170	INVESTITOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI V tej vrstici so povzete informacije o bilančnih in zunajbilančnih postavkah ter izvedenih finančnih instrumentih pozicij v listinjenju, za katere ima institucija vlogo investitorja. CRR ne vsebuje izrecne opredelitve investitorja. Zato se v tem okviru razume kot institucija, ki ima pozicijo v listinjenju v poslu listinjenja, pri katerem ni originator ali sponzor.
180–230	BILANČNE POSTAVKE Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji (A–B–C) in relistinjenji (D–E) kot za bilančne postavke za originatorje.
240–290	ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji (A–B–C) in relistinjenji (D–E) kot za zunajbilančne postavke in izvedene finančne instrumente za originatorje.
300	SPONZOR: SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI V tej vrstici so povzete informacije o bilančnih in zunajbilančnih postavkah ter izvedenih finančnih instrumentih pozicij v listinjenju, za katere ima institucija vlogo sponzorja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(14) CRR. Če sponzor listini tudi lastna sredstva, v vrsticah originatorja navede informacije glede lastnih listinjenih sredstev.
310–360	BILANČNE POSTAVKE Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji (A–B–C) in relistinjenji (D–E) kot za bilančne postavke in izvedene finančne instrumente za originatorje.
370–420	ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI Uporabljajo se enaka merila razporejanja med listinjenji (A–B–C) in relistinjenji (D–E) kot za zunajbilančne postavke in izvedene finančne instrumente za originatorje.
430–540	RAZČLENITEV NEPORAVNANIH POZICIJ GLEDE NA STOPNJO KREDITNE KAKOVOSTI (CQS) OB NASTANKU V teh vrsticah se zbirajo informacije o neporavnanih pozicijah (na datum poročanja) glede na stopnje kreditne kakovosti (kot se predvideva za pristop IRB v razpredelnici 4 člena 261 CRR), ki se uporabljajo na datum izvedbe (nastanek). Če te informacije niso na voljo, se poročajo najzgodnejši razpoložljivi podatki, enakovredni CQS. Te vrstice se poročajo le za stolpce 170 do 320 ter stolpca 400 in 410.

3.9 C 14.00 – PODROBNE INFORMACIJE O LISTINJENJIH (SEC DETAILS)

3.9.1 Splošne opombe

107.

V tej predlogi se zbirajo informacije na podlagi posameznega posla (v primerjavi z združenimi informacijami, sporočenimi v predlogah CR SEC SA, CR SEC IRB, MKR SA SEC in MKR SA CTP) za vsa listinjenja, v katera je vključena institucija poročevalka. Zahtevajo se glavne lastnosti vsakega listinjenja, kot sta narava osnovne skupine in kapitalske zahteve.

108.

Ta predloga se sporoči za:

listinjenja, ki izvirajo iz/jih sponzorira institucija poročevalka, če ima v listinjenju vsaj eno pozicijo. To pomeni, da ne glede na to, ali je prišlo do prenosa pomembnega deleža tveganja ali ne, institucije poročajo informacije za vse pozicije, ki jih imajo (v netrgovalni knjigi ali trgovalni knjigi). Med pozicije v lasti spadajo pozicije, ki so zadržane v skladu s členom 405 CRR;

b.	listinjenja, ki izvirajo iz/jih sponzorira institucija poročevalka v letu poročanja (1), če nima v lasti nobene pozicije;

listinjenja, pri katerih so končna osnovna izpostavljenost finančne obveznosti, ki jih je prvotno izdala institucija poročevalka in jih je (delno) pridobil subjekt za listinjenje. Ta osnovna izpostavljenost bi lahko vključevala krite obveznice ali druge obveznosti in se opredeli kot taka v stolpcu 160;

d.	pozicije v listinjenjih, kadar institucija poročevalka ni originator ali sponzor (tj. investitorji in prvotni kreditodajalci).

109.

To predlogo poročajo konsolidirane skupine in samostojne institucije (2), ki se nahajajo v državi, v kateri so predmet kapitalskih zahtev. V primeru listinjenj, ki vključujejo več subjektov iste konsolidirane skupine, se predloži podrobna razčlenitev po subjektih.

110.

V smislu člena 406(1) CRR, ki določa, da institucije, ki vlagajo v pozicije v listinjenju, pridobijo veliko informacij o njih, da so v skladu z zahtevami glede skrbnega pregleda, se obseg poročanja predloge v omejenem obsegu uporablja za investitorje. Izpolnijo se zlasti stolpci 010–040; 070–110; 160; 190; 290–400; 420–470.

111.

Institucije, ki imajo vlogo prvotnih kreditodajalcev (ter hkrati nimajo vloge originatorjev ali sponzorjev v okviru istega listinjenja), na splošno izpolnijo predlogo v istem obsegu kot investitorji.

3.9.2 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

005

ŠTEVILKA VRSTICE

Številka vrstice je identifikator vrstice in je enoznačna za vsako vrstico v tabeli. Sledi številčnemu zaporedju 1, 2, 3 itd.

010

INTERNA EVIDENČNA ŠTEVILKA

Interna (alfanumerična) evidenčna številka, ki jo institucija uporablja za identifikacijo listinjenja. Notranja evidenčna številka je povezana z oznako listinjenja.

020

OZNAKA LISTINJENJA (Koda/ime)

Koda, uporabljena za pravno registracijo listinjenja ali, če ta ni na voljo, ime, po katerem je listinjenje znano na trgu. Kadar je na voljo mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja ali ISIN (tj. za javne posle), se znaki, ki so skupni vsem tranšam listinjenja, sporočijo v tem stolpcu.

030

OZNAKA ORIGINATORJA (Koda/ime)

V tem stolpcu se sporoči koda, ki jo dodeli nadzorni organ originatorja ali, če ta ni na voljo, ime institucije same.

V primeru listinjenj z več prodajalci subjekt, ki poroča, navede oznake vseh subjektov iz svoje konsolidirane skupine, ki so vključeni (kot originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec) v posel. Kadar koda ni na voljo ali je subjekt, ki poroča, ne pozna, se sporoči ime institucije.

040

VRSTA LISTINJENJA: (TRADICIONALNO/SINTETIČNO)

Sporočijo se naslednje okrajšave:

—	‚T‘	za tradicionalno,
—	‚S‘	za sintetično.

Opredelitvi ‚tradicionalnega listinjenja‘ in ‚sintetičnega listinjenja‘ sta podani v členu 242(10) in (11) CRR.

050

RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA: SE LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI OHRANIJO ALI IZKLJUČIJO IZ BILANCE STANJA?

Originatorji, sponzorji ali prvotni kreditodajalci sporočijo eno od naslednjih okrajšav:

—	‚K‘,	če so v celoti pripoznane,
—	‚P‘,	če je pripoznanje delno odpravljeno,
—	‚R‘,	če je pripoznanje v celoti odpravljeno,
—	‚N‘,	če se ne uporablja.

V tem stolpcu je povzeta računovodska obravnava posla.

V primeru sintetičnih listinjenj originatorji sporočijo, da so listinjene izpostavljenosti izključene iz bilance stanja.

Originatorji v primeru listinjenj obveznosti tega stolpca ne izpolnijo.

Možnost ‚P‘ (delno opravljeno) se sporoči, če so listinjena sredstva pripoznana v bilanci stanja v obsegu, v katerem je subjekt, ki poroča, še naprej udeležen v njih, kot je urejeno v 30.–35. členu MRS 39.

060

OBRAVNAVA KAPITALSKE USTREZNOSTI: SO POZICIJE V LISTINJENJU PREDMET KAPITALSKIH ZAHTEV?

Naslednje okrajšave sporočijo le originatorji:

—	‚N‘,	ni predmet kapitalskih zahtev,
—	‚B‘,	netrgovalna knjiga,
—	‚T‘,	trgovalna knjiga,
—	‚A‘,	delno v obeh knjigah.

Členi 109, 243 in 244 CRR.

V tem stolpcu je povzeta obravnava kapitalske ustreznosti sheme listinjenja s strani originatorja. V njem je navedeno, ali so kapitalske zahteve izračunane v skladu z listinjenimi izpostavljenostmi ali pozicijami v listinjenju (netrgovalna knjiga/trgovalna knjiga).

Če kapitalske zahteve temeljijo na listinjenih izpostavljenostih (ker ne predstavljajo prenosa pomembnega deleža tveganja), se izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje sporoči v predlogi CR SA, če institucija uporabi standardizirani pristop, ali v predlogi CR IRB, če uporabi pristop IRB.

Če kapitalske zahteve temeljijo na pozicijah v listinjenju v netrgovalni knjigi (ker predstavljajo prenos pomembnega deleža tveganja), se izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje sporoči v predlogi CR SEC SA ali v predlogi CR SEC IRB. V primeru pozicij v listinjenju v trgovalni knjigi se izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje sporoči v predlogah MKR SA TDI (standardizirano splošno pozicijsko tveganje) in MKR SA SEC ali MKR SA CTP (standardizirano posebno pozicijsko tveganje) ali v MKR IM (notranji modeli).

V primeru listinjenj obveznosti originatorji tega stolpca ne sporočijo.

070

LISTINJENJE ALI RELISTINJENJE?

V skladu z opredelitvami ‚listinjenja‘ in ‚relistinjenja‘ iz člena 4(1)(61) in (62) do (64) CRR se sporoči vrsta osnovnih izpostavljenosti z uporabo naslednjih kratic:

—	‚S‘	za listinjenje,
—	‚R‘	za relistinjenje.

080–100

ZADRŽANJE

Členi 404 do 410 CRR.

080

UPORABLJENA VRSTA ZADRŽANJA

Za vsako prvotno shemo listinjenja se sporoči ustrezna vrsta zadržanja neto ekonomskega deleža, kot določa člen 405 CRR:

A	–	navpični delež (pozicije v listinjenju): ‚zadržanje najmanj 5 % nominalne vrednosti vsake prodane ali na investitorje prenesene tranše‘;
V	–	navpični delež (listinjene izpostavljenosti): zadržanje najmanj 5 % kreditnega tveganja vsake listinjene izpostavljenosti, če je tako zadržano kreditno tveganje v zvezi s temi listinjenimi izpostavljenostmi vedno uvrščeno enakovredno s kreditnim tveganjem, ki je bilo listinjeno v zvezi z zadevnimi izpostavljenostmi, ali mu je podrejeno.
B	–	obnavljajoče se izpostavljenosti: ‚v primeru listinjenja obnavljajočih se izpostavljenosti zadržanje deleža originatorja v višini najmanj 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti‘.
C	–	bilanca stanja: ‚zadržanje naključno izbranih izpostavljenosti, ki ustrezajo vsaj 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti, če bi bile take izpostavljenosti sicer listinjene v tem listinjenju, pod pogojem, da je število potencialno listinjenih izpostavljenosti ob izvedbi listinjenja najmanj 100‘.
D	–	prva izguba: ‚zadržanje tranše prve izgube in po potrebi drugih tranš, ki imajo enak ali strožji profil tveganosti kot tiste, ki so prenesene ali prodane investitorjem in ki ne zapadejo prej kot tiste, ki so prenesene ali prodane investitorjem, tako da je zadržanje enako najmanj 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti‘.
E	–	izvzeto: Ta koda se sporoči za listinjenja, na katera vplivajo določbe člena 405(3) CRR.
N	–	se ne uporablja: Ta koda se sporoči za listinjenja, na katera vplivajo določbe člena 404 CRR.
U	–	kršitev ali neznano. Ta koda se sporoči, kadar poročevalec ni prepričan, katera vrsta zadržanja se uporablja, ali v primeru neskladnosti.

090

% ZADRŽANJA NA DATUM POROČANJA

Zadržanje pomembnega neto ekonomskega deleža s strani originatorja, sponzorja ali prvotnega kreditodajalca listinjenja je najmanj 5 % (na datum izvedbe).

Ne glede na člen 405(1) CRR se lahko merjenje zadržanja ob izvedbi običajno razume tako, da se izmeri v času prvega listinjenja izpostavljenosti, ne pa takrat, ko so bile izpostavljenosti ustvarjene (na primer, ne ob prvi zagotovitvi osnovnih kreditov). Merjenje zadržanja ob izvedbi pomeni, da je 5 % odstotek zadržanja, zahtevan, ko se je merila raven zadržanja, zahteva pa je bila izpolnjena (na primer, ko so bile izpostavljenosti prvič listinjene); dinamično ponovno merjenje in ponovna prilagoditev zadržanega odstotka v času trajanja posla nista zahtevana.

Ta stolpec se ne izpolni, če se v stolpcu 080 (Uporabljena vrsta zadržanja) navede koda ‚E‘ (izvzeto) ali ‚N‘ (se ne uporablja).

100

IZPOLNJEVANJE ZAHTEVE GLEDE ZADRŽANJA?

Člen 405(1) CRR.

Sporočijo se naslednje okrajšave:

Y	–	da,
N	–	ne.

Ta stolpec se ne izpolni, če se v stolpcu 080 (Uporabljena vrsta zadržanja) navede koda ‚E‘ (izvzeto) ali ‚N‘ (se ne uporablja).

110

VLOGA INSTITUCIJE: (ORIGINATOR/SPONZOR/PRVOTNI KREDITODAJALEC/INVESTITOR)

Sporočijo se naslednje okrajšave:

—	‚O‘	za originatorja,
—	‚S‘	za sponzorja,
—	‚L‘	za prvotnega kreditodajalca,
—	‚I‘	za investitorja.

Glej opredelitvi v členu 4(1)(13) (Originator) in členu 4(1)(14) (Sponzor) CRR. Predvideva se, da so investitorji institucije, za katere se uporabljajo določbe iz členov 406 in 407 CRR.

120–130

PROGRAMI, KI NISO ABCP

Ker imajo programi ABCP poseben značaj, saj zajemajo več posameznih pozicij v listinjenju, so ti programi (opredeljeni v členu 242(9) CRR) izvzeti iz poročanja v stolpcih 120 in 130.

120

DATUM IZVEDBE (mm/llll)

Mesec in leto datuma izvedbe (tj. presečni datum ali datum zaprtja skupine) listinjenja se sporoči v naslednji obliki: ‚mm/llll‘.

Pri vseh shemah listinjenja se datum izvedbe ne more spremeniti med datumi poročanja. V posebnem primeru shem listinjenja, ki jih krijejo odprte skupine, je datum izvedbe datum prve izdaje vrednostnih papirjev.

Ta informacija se sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju.

130

SKUPAJ ZNESEK LISTINJENIH IZPOSTAVLJENOSTI NA DATUM IZVEDBE

V tem stolpcu se navede znesek (v skladu s prvotnimi izpostavljenostmi pred uporabo konverzijskih faktorjev) listinjenega portfelja na datum izvedbe.

V primeru shem listinjenja, ki jih krijejo odprte skupine, se sporoči znesek, ki se nanaša na datum izvedbe prve izdaje vrednostnih papirjev. V primeru tradicionalnih listinjenj niso vključena druga sredstva skupine listinjenj. V primeru shem listinjenja z več prodajalci (tj. z več kot enim originatorjem) se sporoči le znesek, ki ustreza prispevku subjekta, ki poroča, v listinjenem portfelju. V primeru listinjenja obveznosti se poročajo le zneski, ki jih izda subjekt, ki poroča,.

Ta informacija se sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju.

140–220

LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI

V stolpcih 140 do 220 je treba navesti informacije glede več lastnosti listinjenega portfelja subjekta, ki poroča.

140

SKUPAJ ZNESEK

Institucije poročajo vrednost listinjenega portfelja na datum poročanja, tj. neporavnani znesek listinjenih izpostavljenosti. V primeru tradicionalnih listinjenj niso vključena druga sredstva skupine listinjenj. V primeru shem listinjenja z več prodajalci (tj. z več kot enim originatorjem) se sporoči le znesek, ki ustreza prispevku subjekta, ki poroča, v listinjenem portfelju. V primeru shem listinjenja, ki jih krijejo zaprte skupine (tj. portfelja listinjenih sredstev ni mogoče povečati po datumu izvedbe), se znesek postopno niža.

Ta informacija se sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju.

150

DELEŽ INSTITUCIJE (%)

Sporoči se delež institucije (odstotek z dvema decimalnima številkama) na datum poročanja v listinjenem portfelju. Vrednost, ki se sporoči v tem stolpcu, je privzeto 100 % razen v primeru shem listinjenja z več prodajalci. V tem primeru subjekt, ki poroča, sporoči svoj trenutni prispevek v listinjenem portfelju (enakovredno stolpcu 140 v relativnem smislu).

Ta informacija se sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju.

160

VRSTA

V tem stolpcu se zbirajo informacije o vrsti sredstev (‚1‘ do ‚8‘) ali obveznosti (‚9‘ in ‚10‘) listinjenega portfelja. Institucija mora sporočiti eno od naslednjih številčnih kod:

1	–	Hipoteke na stanovanjske nepremičnine,
2	–	Hipoteke na poslovne nepremičnine,
3	–	Denarne terjatve na podlagi kreditnih kartic,
4	–	Zakup,
5	–	Posojila podjetjem ali MSP (obravnavana kot podjetja),
6	–	Potrošniška posojila,
7	–	Terjatve do kupcev,
8	–	Druga sredstva,
9	–	Krite obveznice,
10	–	Druge obveznosti.

Če je skupina listinjenih izpostavljenosti mešanica navedenih vrst sredstev, institucija navede najpomembnejšo vrsto. V primeru relistinjenj se institucija sklicuje na končno osnovno skupino sredstev. Vrsta ‚10‘ (Druge obveznosti) zajema državne obveznice in kreditne zapise.

Pri shemah listinjenja, ki jih krijejo zaprte skupine, se vrsta ne more spremeniti med datumi poročanja.

170

UPORABLJENI PRISTOP (SA/IRB/MIX)

V tem stolpcu se zbirajo informacije o pristopu, ki bi ga institucija na datum poročanja uporabila za listinjene izpostavljenosti.

Sporočijo se naslednje okrajšave:

—	‚S‘	za standardizirani pristop,
—	‚I‘	za pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB),
—	‚M‘	za kombinacijo obeh pristopov (SA/IRB).

V okviru standardiziranega pristopa se ‚P‘ sporoči v stolpcu 050, izračun kapitalskih zahtev pa se sporoči v predlogi CR SEC SA.

V okviru pristopa IRB se ‚P‘ sporoči v stolpcu 050, izračun kapitalskih zahtev pa se sporoči v predlogi CR SEC IRB.

V okviru kombinacije standardiziranega pristopa in pristopa IRB se ‚P‘ sporoči v stolpcu 050, izračun kapitalskih zahtev pa se sporoči v predlogah CR SEC SA in CR SEC IRB.

Ta informacija se sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju. Kljub temu se ta stolpec ne uporablja za listinjenja obveznosti. Sponzorji tega stolpca ne izpolnijo.

180

ŠTEVILO IZPOSTAVLJENOSTI

Člen 261(1) CRR.

Ta stolpec obvezno izpolnijo le institucije, ki uporabljajo pristop IRB za pozicije v listinjenju (in zato navedejo ‚I‘ v stolpcu 170). Institucija sporoči dejansko število izpostavljenosti.

Ta stolpec se ne izpolni v primeru listinjenja obveznosti ali kadar kapitalske zahteve temeljijo na listinjenih izpostavljenostih (v primeru listinjenja sredstev). Ta stolpec se ne izpolni, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju. Investitorji ne izpolnijo tega stolpca.

190

DRŽAVA

Sporoči se koda (ISO 3166-1-alfa-2) države izvora končne osnovne izpostavljenosti posla, tj. država neposrednega dolžnika prvotnih listinjenih izpostavljenosti (vpogled). Če je skupina listinjenja sestavljena iz različnih držav, institucija navede najpomembnejšo državo. Če nobena država ne preseže pragu 20 % na podlagi zneska sredstev/obveznosti, se sporoči ‚OT‘ (drugo).

200

ELGD (%)

Z izpostavljenostjo tehtano povprečje izgube ob neplačilu (ELGD) poročajo le institucije, ki uporabljajo metodo nadzorniške formule (in torej v stolpcu 170 poročajo ‚I‘). ELGD se izračuna v skladu s členom 262(1) CRR.

Ta stolpec se ne izpolni v primeru listinjenja obveznosti ali kadar kapitalske zahteve temeljijo na listinjenih izpostavljenostih (v primeru listinjenja sredstev). Ta stolpec se ne izpolni tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju. Sponzorji tega stolpca ne izpolnijo.

210

(–) PRILAGODITVE VREDNOSTI IN REZERVACIJE

Prilagoditve vrednosti in rezervacije (člen 159 CRR) za kreditne izgube, nastale v skladu z računovodskim okvirom, ki se uporablja za subjekt, ki poroča. Prilagoditve vrednosti zajemajo vse zneske, pripoznane v poslovnem izidu za kreditne izgube finančnih sredstev od njihovega začetnega pripoznanja v bilanci stanja (vključno z izgubami zaradi kreditnega tveganja finančnih sredstev, izmerjenimi po pošteni vrednosti, ki se ne odštejejo od vrednosti izpostavljenosti), skupaj z diskonti za izpostavljenosti, ki so bile v skladu s členom 166(1) CRR odkupljene v stanju neplačila. Rezervacije vključujejo nabrane zneske kreditnih izgub v zunajbilančnih postavkah.

V tem stolpcu se zberejo informacije o prilagoditvah vrednosti in rezervacijah, ki se uporabljajo za listinjene izpostavljenosti. V primeru listinjenja obveznosti se ta stolpec ne izpolni.

Ta informacija se sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju.

Sponzorji tega stolpca ne izpolnijo.

220

KAPITALSKE ZAHTEVE PRED LISTINJENJEM (%)

V tem stolpcu se zbirajo informacije o kapitalskih zahtevah listinjenega portfelja, kadar ni prišlo do listinjenja, čemur se prištejejo pričakovane izgube, ki se nanašajo na ta tveganja (Kirb), kot odstotek (z dvema decimalnima številkama) glede na skupne listinjene izpostavljenosti na datum izvedbe. Kirb je opredeljen v členu 242(4) CRR.

V primeru listinjenja obveznosti se ta stolpec ne izpolni. V primeru listinjenja sredstev se ta informacija sporoči tudi, kadar subjekt, ki poroča, nima pozicij v listinjenju.

Sponzorji tega stolpca ne izpolnijo.

230–300

STRUKTURA LISTINJENJA

V tem sklopu šestih stolpcev se zbirajo informacije o strukturi listinjenja v skladu z bilančnimi/zunajbilančnimi pozicijami, tranšami (nadrejena/vmesna/prva izguba) in zapadlostjo.

V primeru listinjenj z več prodajalci se znesek, ki ustreza ali se pripiše instituciji poročevalki, sporoči le za tranšo prve izgube.

230–250

BILANČNE POSTAVKE

V tem sklopu stolpcev se zbirajo informacije o bilančnih postavkah, razčlenjenih po tranšah (nadrejena/vmesna/prva izguba).

230

NADREJENE

Vse tranše, ki ne izpolnjujejo pogojev za vmesne tranše ali prvo izgubo, so vključene v to kategorijo.

240

VMESNE

Glej člene 243(3) (tradicionalna listinjenja) in 244(3) (sintetična listinjenja) CRR.

250

PRVA IZGUBA

Tranša prve izgube je opredeljena v členu 242(15) CRR.

260–280

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

V tem sklopu stolpcev se zbirajo informacije o zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih, razčlenjenih po tranšah (nadrejena/vmesna/prva izguba).

Uporabljajo se enaka merila razporejanja med tranšami kot za bilančne postavke.

290

PRVI PREDVIDLJIVI DATUM PREKINITVE

Verjetni datum prekinitve celotnega listinjenja glede na njegove pogodbene klavzule in trenutno pričakovane finančne pogoje. Na splošno bi bil to zgodnejši od naslednjih datumov:

(i)	datum, ko bi se lahko prvič izkoristila vgrajena nakupna opcija (opredeljena v členu 242(2) CRR), pri čemer se upoštevata zapadlost osnovnih izpostavljenosti in njihova pričakovana stopnja predčasnega plačila ali morebitne dejavnosti ponovnega pogajanja;

(ii)	datum, na katerega lahko originator prvič izkoristi katero koli opcijo odpoklica, vgrajeno v pogodbene klavzule listinjenja, kar bi pomenilo popolni odkup listinjenja.

Sporočijo se dan, mesec in leto prvega predvidljivega datuma prekinitve. Sporoči se točen datum, če je ta podatek na voljo, v nasprotnem primeru pa prvi dan meseca.

300

ZAKONSKO DOLOČENI KONČNI DATUM ZAPADLOSTI

Datum, do katerega je treba zakonsko odplačati celotno glavnico in obresti listinjenja (na podlagi dokumentacije o poslu).

Sporočijo se dan, mesec in leto prvega predvidljivega datuma prekinitve. Sporoči se točen datum, če je ta podatek na voljo, v nasprotnem primeru pa prvi dan meseca.

310–400

POZICIJE V LISTINJENJU: ORIGINALNA IZPOSTAVLJENOST PRED UPORABO KONVERZIJSKIH FAKTORJEV

V tem sklopu stolpcev se zbirajo informacije o pozicijah v listinjenju v skladu z (zunaj)bilančnimi pozicijami in tranšami (nadrejena/vmesna/prva izguba) na datum poročanja.

310–330

BILANČNE POSTAVKE

Uporabljajo se enaka merila razporejanja med tranšami kot za bilančne postavke.

340–360

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

Uporabljajo se enaka merila razporejanja med tranšami kot za zunajbilančne postavke.

370–400

POJASNJEVALNE POSTAVKE: ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

V tem sklopu stolpcev se zbirajo dodatne informacije o skupnih zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih (ki so že sporočeni v okviru drugačne razčlenitve v stolpcih 340–360).

370

NEPOSREDNI KREDITNI NADOMESTKI (DCS)

Ta stolpec se uporablja za pozicije v listinjenju, ki jih ima v lasti originator in so zajamčene z neposrednimi kreditnimi nadomestki.

V skladu s Prilogo I k CRR se kot neposredni kreditni nadomestki uporabljajo naslednje zunajbilančne postavke z visokim tveganjem:

—	jamstva, ki imajo lastnosti kreditnih nadomestkov,

—	nepreklicni ‚stand-by‘ akreditivi, ki imajo lastnosti kreditnih nadomestkov.

380

IRS/CRS

IRS pomeni zamenjave obrestnih mer, CRS pa valutne zamenjave. Ti izvedeni finančni instrumenti so navedeni v Prilogi II k CRR.

390

PRIMERNI OKVIRNI LIKVIDNOSTNI KREDITI

Okvirni likvidnostni krediti (LF), opredeljeni v členu 242(3) CRR, morajo izpolnjevati šest pogojev iz člena 255(1) CRR, da se štejejo za sprejemljive (ne glede na metodo, ki jo uporablja institucija, tj. standardizirani pristop ali pristop IRB).

400

DRUGO (VKLJUČNO Z OKVIRNIMI LIKVIDNOSTNIMI KREDITI, KI NISO PRIMERNI)

Ta stolpec je namenjen preostalim zunajbilančnim postavkam, kot so nesprejemljivi okvirni likvidnostni krediti (tj. okvirni likvidnostni krediti, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 255(1) CRR).

410

PREDČASNO ODPLAČILO: UPORABLJEN KONVERZIJSKI FAKTOR

Člena 242(12) in 256(5) (standardizirani pristop) ter člen 265(1) (pristop IRB) CRR določajo sklop konverzijskih faktorjev, ki se uporabljajo za znesek udeležbe investitorjev (da se izračunajo zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti).

Ta stolpec se uporablja za sheme listinjenja s klavzulami o predčasnem odplačilu (tj. obnavljajoča se listinjenja).

V skladu s členom 256(6) CRR se konverzijska vrednost, ki se uporabi, določi glede na dejansko trimesečno povprečno stopnjo presežnega razmika.

V primeru listinjenj obveznosti se ta stolpec ne izpolni. Ta informacija se nanaša na vrstico 100 v predlogi CR SEC SA in vrstico 160 v predlogi CR SEC IRB.

420

(–) VREDNOST IZPOSTAVLJENOSTI KOT ODBITNE POSTAVKE KAPITALA

Ta informacija je tesno povezana s stolpcem 200 v predlogi CR SEC SA in stolpcem 180 v predlogi CR SEC IRB.

V tem stolpcu se sporoči negativna vrednost.

430

SKUPAJ ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PRED UVEDBO OMEJITVE

V tem stolpcu se zbirajo informacije o znesku tveganju prilagojenih izpostavljenosti pred uvedbo omejitve, ki se uporablja za pozicije v listinjenju (tj. v primeru shem listinjenja s prenosom pomembnega deleža tveganja). V primeru shem listinjenja brez prenosa pomembnega deleža tveganja (tj. znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki se izračuna v skladu z listinjenimi izpostavljenostmi) se v tem stolpcu ne poročajo nobeni podatki.

V primeru listinjenj obveznosti se ta stolpec ne izpolni.

440

SKUPAJ ZNESEK TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO UVEDBI OMEJITVE

V tem stolpcu se zbirajo informacije o znesku tveganju prilagojenih izpostavljenosti po uvedbi omejitve, ki se uporablja za pozicije v listinjenju (tj. v primeru shem listinjenja s prenosom pomembnega deleža tveganja). V primeru shem listinjenja brez prenosa pomembnega deleža tveganja (tj. kapitalske zahteve, ki se izračunajo v skladu z listinjenimi izpostavljenostmi) se v tem stolpcu ne poročajo nobeni podatki

V primeru listinjenj obveznosti se ta stolpec ne izpolni.

450–510

POZICIJE V LISTINJENJU – TRGOVALNA KNJIGA

450

TRGOVALNI PORTFELJ S KORELACIJO ALI NE?

Sporočijo se naslednje okrajšave:

C	–	trgovalni portfelj s korelacijo (CTP),
N	–	ne CTP.

460–470

NETO POZICIJE – DOLGE/KRATKE

Glej stolpec 050 predloge MKR SA SEC oziroma stolpec 060 predloge MKR SA CTP.

480

SKUPNE KAPITALSKE ZAHTEVE (STANDARDIZIRANI PRISTOP) – POSEBNO TVEGANJE

Glej stolpec 610 predloge MKR SA SEC oziroma stolpec 450 predloge MKR SA CTP.

4. PREDLOGE ZA OPERATIVNO TVEGANJE

4.1 C 16.00 – OPERATIVNO TVEGANJE (OPR)

4.1.1 Splošne opombe

112.

Ta predloga zagotavlja informacije o izračunu kapitalskih zahtev v skladu s členi 312 do 324 CRR za operativno tveganje v okviru enostavnega pristopa (BIA), standardiziranega pristopa (TSA), alternativnega standardiziranega pristopa (ASA) in naprednih pristopov za merjenje (AMA). Institucija ne more hkrati uporabiti pristopa TSA in ASA za poslovni področji ‚bančništvo na drobno‘ in ‚komercialno bančništvo‘ na posamezni ravni.

113.

Institucije, ki uporabljajo pristop BIA, TSA in/ali ASA, izračunajo svojo kapitalsko zahtevo na podlagi informacij ob koncu poslovnega leta. Kadar revidirani podatki niso na razpolago, lahko institucije uporabijo ocene poslovanja. Če se uporabijo revidirani podatki, institucije poročajo revidirane podatke, ki bi morali ostati nespremenjeni. Odstopanja od tega ‚nespremenjenega‘ načela so na primer mogoča, če so v tem obdobju nastale izredne okoliščine, kot so nedavni prevzemi ali prodaje subjektov ali dejavnosti.

114.

Če institucija svojemu pristojnemu organu lahko dokaže, da bi zaradi izrednih okoliščin, kot je združitev ali prodaja subjektov ali dejavnosti, uporaba triletnega povprečja za izračun relevantnega kazalnika vodila do pristranske ocene kapitalske zahteve za operativno tveganje, lahko pristojni organ institucijam dovoli, da spremenijo izračun tako, da upoštevajo tovrstne dogodke. Tudi pristojni organ lahko na lastno pobudo od institucije zahteva, da spremeni izračun. Če institucija deluje manj kot tri leta, lahko pri izračunu relevantnega kazalnika uporabi ocene prihodnjega poslovanja, pod pogojem da začne uporabljati podatke za preteklo obdobje, takoj ko so na razpolago.

115.

V tej predlogi so po stolpcih predstavljene informacije za zadnja tri leta o znesku ustreznega kazalnika bančnih dejavnosti, ki so predmet operativnega tveganja, ter o znesku kreditov in drugih finančnih sredstev (pri čemer se slednji uporabljajo le v primeru pristopa ASA). Nato se poročajo informacije o znesku kapitalske zahteve za operativno tveganje. Če je ustrezno, je treba podrobno opisati, kateri del tega zneska je posledica mehanizma razporeditve. V zvezi s pristopom AMA se dodajo pojasnjevalne postavke za predstavitev podrobnosti učinka pričakovane izgube, razpršenosti in tehnik za zmanjševanje v zvezi s kapitalskimi zahtevami za operativno tveganje.

116.

Po vrsticah so predstavljene informacije glede na metodo izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje s podrobnim opisom poslovnih področij za pristopa TSA in ASA.

117.

To predlogo izpolnijo vse institucije, za katere veljajo kapitalske zahteve za operativno tveganje.

4.1.2 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci
010–030	RELEVANTNI KAZALNIK Institucije, ki uporabljajo relevantni kazalnik za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje (BIA, TSA in ASA), sporočijo relevantni kazalnik za zadevna leta v stolpcih 010 do 030. Poleg tega v primeru kombinirane uporabe različnih pristopov iz člena 314 CRR institucije v informativne namene sporočijo tudi relevantni kazalnik za dejavnosti, ki so predmet AMA. To velja tudi za vse druge banke AMA. V nadaljnjem besedilu se izraz ‚relevantni kazalnik‘ nanaša na ‚vsoto elementov‘ ob koncu poslovnega leta, kot je opredeljeno v razpredelnici 1 člena 316(1) CRR. Če ima institucija na voljo podatke o ‚relevantnem indikatorju‘ za manj kot tri leta, se ustrezni pretekli podatki (revidirani podatki) prednostno dodelijo ustreznim stolpcem v razpredelnici. Če so pretekli podatki na primer na voljo le za eno leto, se poročajo v stolpcu 030. Če se zdi razumno, se ocene prihodnjega poslovanja nato vključijo v stolpec 020 (ocena naslednjega leta) in stolpec 010 (ocena leta + 2). Če pretekli podatki za ‚relevantni kazalnik‘ niso na voljo, lahko institucija poleg tega uporabi ocene prihodnjega poslovanja.
040–060	KREDITI IN DRUGA FINANČNA SREDSTVA (V PRIMERU UPORABE ASA) Ti stolpci se uporabljajo za sporočanje zneskov kreditov in drugih finančnih sredstev za poslovni področji ‚Komercialno bančništvo‘ in ‚Bančništvo na drobno‘ iz člena 319(1)(b) CRR. Ti zneski se uporabljajo za izračun relevantnega alternativnega kazalnika, ki vodi v kapitalske zahteve, ki ustrezajo dejavnostim, ki so predmet ASA (člen 319(1)(a) CRR). Za poslovno področje ‚komercialno bančništvo‘ se vključijo tudi vrednostni papirji iz netrgovalne knjige.
070	KAPITALSKA ZAHTEVA Kapitalska zahteva se izračuna v skladu z uporabljenim pristopom ob upoštevanju členov 312 do 324 CRR. Dobljeni znesek se sporoči v stolpcu 070.
071	ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI OPERATIVNEMU TVEGANJU Člen 92(4) CRR. Kapitalske zahteve v stolpcu 070, pomnožene z 12,5.
080	OD TEGA: ZARADI MEHANIZMA RAZPOREDITVE Člen 18(1) CRR (v zvezi z vključitvijo, v vlogi iz člena 312(2) CRR) metodologije, ki se uporablja za porazdelitev kapitala za pokrivanje operativnega tveganja med različnimi subjekti skupine, ter ali in kako se nameravajo upoštevati učinki razpršitve v sistemu merjenja tveganja, ki ga uporabljajo nadrejena kreditna institucija EU in njena odvisna podjetja ali skupaj odvisna podjetja nadrejenega finančnega holdinga EU ali nadrejenega mešanega finančnega holdinga EU.
090–120	POJASNJEVALNE POSTAVKE AMA, KI SE SPOROČIJO PO POTREBI
090	KAPITALSKA ZAHTEVA PRED ZMANJŠANJEM ZARADI PRIČAKOVANE IZGUBE, RAZPRŠENOSTI IN TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE TVEGANJA Kapitalska zahteva iz stolpca 090 je enaka kapitalski zahtevi iz stolpca 070, vendar se izračuna pred upoštevanjem učinkov zmanjšanja zaradi pričakovane izgube, razpršenosti in tehnik za zmanjševanje tveganja (glej spodaj).
100	(–) ZMANJŠANJE KAPITALSKE ZAHTEVE ZARADI PRIČAKOVANE IZGUBE, ZAJETE V POSLOVNIH PRAKSAH V stolpcu 100 se sporoči zmanjšanje kapitalske zahteve zaradi pričakovane izgube, zajete v notranjih poslovnih praksah (iz člena 322(2)(a) CRR).
110	(–) ZMANJŠANJE KAPITALSKE ZAHTEVE ZARADI RAZPRŠENOSTI Učinek razpršitve v stolpcu 110 je enak razliki med vsoto kapitalskih zahtev, ki se izračunajo ločeno za vsako kategorijo operativnega tveganja (tj. položaj ‚popolne odvisnosti‘), in razpršene kapitalske zahteve, ki se izračuna ob upoštevanju korelacij in odvisnosti (tj. ob predvidevanju odvisnosti, ki ni ravno ‚popolna odvisnost‘ med kategorijami tveganja). Položaj ‚popolne odvisnosti‘ nastane v ‚primeru neplačila‘, tj. kadar institucija ne uporablja izrecne korelacijske strukture med kategorijami tveganja, torej se kapital AMA izračuna kot vsota posameznih ukrepov glede operativnega tveganja izbranih kategorij tveganja. V tem primeru se predvideva, da je korelacija med kategorijami tveganja 100 %, vrednost v stolpcu pa mora biti nastavljena na nič. Kadar institucija izračuna izrecno korelacijsko strukturo med kategorijami tveganja, mora v ta stolpec vključiti razliko med kapitalom AMA, ki izhaja iz ‚primera neplačila‘, in kapitalom, pridobljenim po uporabi korelacijske strukture med kategorijami tveganja. Vrednost odraža ‚sposobnost razpršenosti‘ modela AMA; tj. sposobnost modela, da zajame nehkratni pojav resnih dogodkov izgube iz naslova operativnega tveganja. V stolpcu 110 je treba sporočiti znesek, za katerega se s predvideno korelacijsko strukturo relativno zmanjša kapital AMA glede na predpostavko korelacije 100 %.
120	(–) ZMANJŠANJE KAPITALSKE ZAHTEVE ZARADI TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE TVEGANJA (ZAVAROVANJE IN DRUGE OBLIKE PRENOSA TVEGANJA) V stolpcu 120 se sporoči vpliv zavarovanja in drugih oblik prenosa tveganja v skladu s členom 323(1) do (5) CRR.

Vrstice
010	BANČNE DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET ENOSTAVNEGA PRISTOPA (BIA) V tej vrstici se navedejo zneski, ki ustrezajo dejavnostim, ki so predmet BIA za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje (člena 315 in 316 CRR).
020	BANČNE DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET STANDARDIZIRANEGA (TSA)/ALTERNATIVNEGA STANDARDIZIRANEGA (ASA) PRISTOPA Sporoči se kapitalska zahteva, izračunana v skladu s TSA in ASA (členi 317 do 319 CRR).
030–100	STANDARDIZIRANI PRISTOP V primeru uporabe TSA se relevantni kazalnik za vsako zadevno leto razdeli med vrstice 030 do 100, in sicer med poslovna področja iz razpredelnice 2 člena 317 CRR. Pri razporejanju dejavnosti v poslovna področja se upoštevajo načela iz člena 318 CRR.
110–120	ALTERNATIVNI STANDARDIZIRANI PRISTOP Institucije, ki uporabljajo ASA (člen 319 CRR), za zadevna leta sporočijo relevantni kazalnik ločeno za vsako poslovno področje v vrsticah 030 do 050 in 080 do 100 ter v vrsticah 110 in 120 za poslovni področji ‚Komercialno bančništvo‘ in ‚Bančništvo na drobno‘. Vrstici 110 in 120 predstavljata znesek relevantnega kazalnika dejavnosti, ki so predmet ASA, pri čemer se ločuje med tistimi, ki ustrezajo poslovnemu področju ‚Komercialno bančništvo‘, in tistimi, ki ustrezajo poslovnemu področju ‚Bančništvo na drobno‘ (člen 319 CRR). Zneski so lahko razvrščeni v vrstice, ki ustrezajo ‚Komercialnemu bančništvu‘ in ‚Bančništvu na drobno‘, v okviru TSA (vrstici 060 in 070), v okviru ASA pa v vrstice 110 in 120 (npr. če je odvisna družba predmet TSA, pri čemer je nadrejeni subjekt predmet ASA).
130	BANČNE DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET NAPREDNIH PRISTOPOV ZA MERJENJE (AMA) Poročajo se ustrezni podatki za institucije AMA (člen 312(2) in členi 321 do 323 CRR). V primeru kombinirane uporabe različnih pristopov, kot je navedeno v členu 314 CRR, se poročajo informacije o ustreznem kazalniku za dejavnosti, ki so predmet AMA. To velja tudi za vse druge banke AMA.

4.2 C 17.00 – OPERATIVNO TVEGANJE: IZGUBE IN POVRNITVE PO POSLOVNIH PODROČJIH IN VRSTAH DOGODKOV V ZADNJEM LETU (OPR DETAILS)

4.2.1 Splošne opombe

118.

V tej predlogi so povzete informacije o bruto izgubah in povrnitvah, ki jih je institucija zabeležila v zadnjem letu, po vrstah dogodkov in poslovnih področjih.

119.

‚Bruto izguba‘ pomeni izgubo, ki izhaja iz dogodka iz naslova operativnega tveganja ali vrste dogodka (kot so navedene v členu 322(3)(b) CRR) pred kakršno koli povrnitvijo, brez poseganja v odstavek 122.

120.

‚Povrnitev‘ pomeni neodvisen dogodek, povezan s prvotno izgubo iz naslova operativnega tveganja, ki je časovno ločen, v katerem so sredstva ali ekonomske koristi prejete od prve ali tretjih oseb, kot so zavarovatelji ali druge osebe.

121.

‚Hitra povrnitev posledic škodnega dogodka v prvotno stanje‘ pomeni dogodek iz naslova operativnega tveganja, ki privede do izgub, ki so delno ali v celoti povrnjene v petih delovnih dneh. V primeru hitre povrnitve posledic škodnega dogodka v prvotno stanje se pri določanju bruto izgube vključi samo tisti del izgube, ki ni bil v celoti povrnjen (tj. izguba, zmanjšana za delno hitro povrnitev). Posledično se škodni dogodki, ki vodijo do izgub, ki so v celoti povrnjene v petih delovnih dneh, ne vključijo v določanje bruto izgube niti se o njih ne poroča v okviru predloge OPR Details.

122.

‚Datum obračunavanja‘ pomeni datum, ko je bila izguba ali rezervacija prvič pripoznana v izkazu poslovnega izida v povezavi z izgubo iz naslova operativnega tveganja. Ta datum logično sledi ‚Datumu nastopa dogodka‘ (tj. datumu, ko je nastopil oz. se začel dogodek iz naslova operativnega tveganja) in ‚Datumu odkritja dogodka‘ (tj. datumu, ko je institucija odkrila, da je prišlo do dogodka iz naslova operativnega tveganja).

123.

‚Število dogodkov‘ je število dogodkov iz naslova operativnega tveganja, ki so bili prvič obračunani v poročevalskem obdobju.

124.

‚Znesek skupne izgube‘ je algebraična vsota naslednjih elementov:

i.	bruto zneskov izgub, ki se nanašajo na dogodke iz naslova operativnega tveganja, ki so bili ‚prvič obračunani‘ v poročevalskem obdobju (npr. neposredne obremenitve, rezervacije, poravnave);

ii.	bruto zneskov izgub, ki se nanašajo na pozitivne prilagoditve izgub v poročevalskem obdobju (npr. povečanje rezervacij, povezani škodni dogodki, dodatne poravnave) pri dogodkih iz naslova operativnega tveganja, ki so bili ‚prvič obračunani‘ v prejšnjih računovodskih obdobjih; in

iii.	bruto zneskov izgub, ki se nanašajo na negativne prilagoditve izgub v poročevalskem obdobju (zaradi zmanjšanja rezervacij) pri dogodkih iz naslova operativnega tveganja, ki so bili ‚prvič obračunani‘ v prejšnjih računovodskih obdobjih.

125.

Število dogodkov praviloma vključuje tudi dogodke, ki so bili prvič obračunani v prejšnjih poročevalskih obdobjih in o katerih se še ni poročalo v prejšnjih poročilih nadzornim organom. Znesek skupne izgube praviloma vsebuje tudi elemente iz odstavka 124, ki se nanašajo na prejšnja poročevalska obdobja in o katerih se še ni poročalo v prejšnjih poročilih nadzornim organom.

126.

‚Največja posamezna izguba‘ je največji posamezni znesek izmed zneskov iz točke 124.i ali 124.ii zgoraj.

127.

‚Vsota petih največjih izgub‘ je vsota petih največjih zneskov izmed zneskov iz točke 124.i ali 124.ii zgoraj.

128.

‚Povrnjena izguba skupaj‘ je vsota vseh povrnjenih zneskov, obračunanih v poročevalskem obdobju, ki se nanašajo na dogodke iz naslova operativnega tveganja, ki so bili prvič obračunani v tekočem ali v prejšnjih poročevalskih obdobjih.

129.

Vrednosti, ki se poročajo junija zadevnega leta, so vmesne vrednosti, končne vrednosti pa se poročajo decembra. Zato imajo vrednosti iz junija šestmesečno referenčno obdobje (tj. od 1. januarja do 30. junija koledarskega leta), vrednosti iz decembra pa imajo dvanajstmesečno referenčno obdobje (tj. od 1. januarja do 31. decembra koledarskega leta).

130.

Informacije se predstavijo z razdelitvijo izgub in povrnitev nad notranjimi mejami med poslovna področja (kot je opredeljeno v razpredelnici 2 člena 317 CRR, vključno z dodatnim poslovnim področjem ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR) in vrste dogodkov (kot je opredeljeno v členu 324 CRR), pri čemer je mogoče, da se izgube, ki ustrezajo enemu dogodku, razdelijo med več poslovnih področij.

131.

Stolpci predstavljajo različne vrste dogodkov in skupne vrednosti za vsako poslovno področje skupaj s pojasnjevalno postavko, ki prikazuje najnižjo notranjo mejo, ki se uporablja pri zbiranju podatkov o izgubi, pri čemer sta znotraj vsakega poslovnega področja razkrita najnižja in najvišja meja, če jih je več.

132.

Vrstice predstavljajo poslovna področja, v okviru vsakega poslovnega področja pa informacije o številu dogodkov, znesku skupne izgube, največji posamezni izgubi, vsoti petih največjih izgub in povrnjeni izgubi skupaj.

133.

Za poslovna področja skupaj se zahtevajo tudi podatki o številu dogodkov in znesku skupne izgube za nekatere razpone, ki temeljijo na vnaprej določenih mejah v višini 10 000, 20 000, 100 000 in 1 000 000. Meje so določene v eurih in so vključene za potrebe primerjave poročanih izgub med institucijami, zato niso nujno povezane s spodnjimi mejami izgub, ki se uporabljajo za zbiranje notranjih podatkov in ki jih je treba poročati v drugem oddelku predloge.

134.

Če algebraična vsota elementov zneska skupne izgube, kot so navedeni v odstavku 124 zgoraj, pri nekaterih poslovnih področjih/kombinacijah vrst dogodkov privede do negativnega zneska, se v zadevnih celicah poroča vrednost 0.

135.

To predlogo izpolnijo institucije, ki uporabljajo AMA ali TSA/ASA za izračun svojih kapitalskih zahtev.

136.

Da bi se preverili pogoji, predvideni v členu 5(b)(2)(b), morajo institucije uporabljati zadnje statistične podatke, ki so na voljo na spletni strani EBA v zvezi z razkritji nadzornim organom (Supervisory Disclosure), za pridobitev podatka o ‚vsoti vseh posameznih bilančnih vsot vseh institucij v isti državi članici‘.

137.

Institucije, za katere se uporablja člen 5(b)(2)(b) te uredbe, lahko poročajo le naslednje informacije za vsoto vseh vrst dogodkov (stolpec 080) predloge OPR Details:

(a)	število dogodkov (vrstica 910),

(b)	znesek skupne izgube (vrstica 920),

(c)	največja posamezna izguba (vrstica 930),

(d)	vsota petih največjih izgub (vrstica 940) in

(e)	povrnjena izguba skupaj (vrstica 950).

4.2.2 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci
010–070	VRSTE DOGODKOV Institucije poročajo izgube v ustreznih stolpcih 010 do 070 v skladu z vrstami dogodkov iz člena 324 CRR. Institucije, ki izračunajo svojo kapitalsko zahtevo v skladu s TSA ali ASA, lahko poročajo izgube, za katere vrsta dogodka ni opredeljena v stolpcu 080.
080	SKUPAJ VRSTE DOGODKOV Institucije v stolpcu 080 za vsako poslovno področje poročajo skupno ‚število dogodkov‘, skupno vrednost ‚zneska skupne izgube‘ in skupno vrednost ‚povrnjene izgube skupaj‘ kot enostavni seštevek števila dogodkov izgube, skupnih bruto zneskov izgube in skupne povrnjene izgube iz stolpcev 010 do 070. ‚Največja posamezna izguba‘ v stolpcu 080 je enaka najvišji vrednosti ‚največjih posameznih bruto izgub‘ iz stolpcev 010 do 070. Pri vsoti petih največjih izgub se v stolpcu 080 sporoči vsota petih največjih izgub v okviru enega poslovnega področja.
090–100	POJASNJEVALNA POSTAVKA: MEJE IZGUB ZA ZBIRANJE PODATKOV Institucije v stolpcih 090 in 100 poročajo spodnje meje izgub, ki jih uporabljajo za zbiranje notranjih podatkov o izgubah v skladu z zadnjim stavkom člena 322(3)(c) CRR. Če institucija uporablja le eno mejo za vsako poslovno področje, se izpolni le stolpec 090. Kadar se v istem regulativnem poslovnem področju uporabljajo različne meje, se navede tudi najvišja veljavna meja (stolpec 100).

Vrstice
010–850	POSLOVNA PODROČJA: PODJETNIŠKE FINANCE, TRGOVANJE IN PRODAJA, POSLI Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI NA DROBNO, KOMERCIALNO BANČNIŠTVO, BANČNIŠTVO NA DROBNO, PLAČILO IN PORAVNAVA, AGENCIJSKE STORITVE, UPRAVLJANJE PREMOŽENJA, KORPORATIVNE POSTAVKE Za vsako poslovno področje iz razpredelnice 2 člena 317(4) CRR, vključno z dodatnim poslovnim področjem ‚Korporativne postavke‘ iz člena 322(3)(b) CRR, in za vsako vrsto dogodka institucija v skladu z notranjimi mejami sporoči naslednje informacije: število dogodkov, znesek skupne izgube, največjo posamezno izgubo, vsoto petih največjih izgub in povrnjeno izgubo skupaj. Pri škodnem dogodku, ki vpliva na več poslovnih področij, se ‚znesek skupne izgube‘ razdeli med vsa vključena poslovna področja.
910–950	SKUPAJ POSLOVNA PODROČJA Za vsako vrsto dogodka (stolpci 010 do 080) je treba sporočiti naslednje informacije (člen 322(3)(b), (c) in (e) CRR) o skupnem znesku poslovnih področij (vrstice 910 do 950): — Število dogodkov (vrstica 910): poroča se število dogodkov nad notranjo mejo po vrstah dogodkov za skupni znesek poslovnih področij. Ta znesek je lahko nižji od seštevka števila dogodkov po poslovnih področjih, saj se dogodki z več učinki (učinki v različnih poslovnih področjih) obravnavajo kot en dogodek. — Število dogodkov. Od tega ≥ 10 000 in < 20 000, ≥ 20 000 in < 100 000, ≥ 100 000 in < 1 000 000, ≥ 1 000 000 (vrstice 911 do 914): poroča se število notranjih dogodkov, vključeno v razpone, opredeljene v zadevnih vrsticah. — Znesek skupne izgube (vrstica 920): znesek skupne izgube je enostaven seštevek zneska skupne izgube za vsako poslovno področje. — Znesek skupne izgube. Od tega ≥ 10 000 in < 20 000, ≥ 20 000 in < 100 000, ≥ 100 000 in < 1 000 000, ≥ 1 000 000 (vrstice 921 do 924): poroča se znesek skupne izgube, vključen v razpone, opredeljene v zadevnih vrsticah. — Največja posamezna izguba (vrstica 930): največja posamezna izguba je največja izguba nad notranjo mejo za vsako vrsto dogodka in med vsemi poslovnimi področji. Ti zneski so lahko višji od najvišje posamezne izgube, zabeležene v vsakem poslovnem področju, če dogodek vpliva na različna poslovna področja. — Vsota petih največjih izgub (vrstica 940): sporoči se vsota petih največjih bruto izgub za vsako vrsto dogodka in med vsemi poslovnimi področji. Ta vsota je lahko višja od najvišje vsote petih največjih izgub, zabeleženih v vsakem poslovnem področju. To vsoto je treba poročati ne glede na število izgub. — Povrnjena izguba skupaj (vrstica 950): povrnjena izguba skupaj je enostaven seštevek skupno povrnjenih izgub za posamezno poslovno področje.
910–950/080	SKUPAJ POSLOVNA PODROČJA – SKUPAJ VRSTE DOGODKOV — Število dogodkov: za vsako vrstico od 910 do 914 je število dogodkov enako horizontalnemu seštevku števila dogodkov v zadevni vrstici ob upoštevanju, da bodo v teh zneskih dogodki z vplivi v različnih poslovnih področjih že obravnavani kot en dogodek. Število v vrstici 910 ni nujno enako vertikalnemu seštevku števila dogodkov, ki so vključeni v stolpec 080, ob upoštevanju, da lahko en dogodek hkrati vpliva na različna poslovna področja. — Znesek skupne izgube: za vsako vrstico od 920 do 924 je znesek skupne izgube enak horizontalnemu seštevku zneskov skupnih izgub po vrsti dogodka v zadevni vrstici. Znesek skupne izgube v vrstici 920 je enak vertikalnemu seštevku zneskov skupnih izgub po poslovnem področju v stolpcu 080. — Največja posamezna izguba: kot je bilo že navedeno, kadar dogodek vpliva na različna poslovna področja, je mogoče, da je znesek za ‚Največjo posamezno izgubo‘ v postavki ‚Skupaj poslovna področja‘ za to posamezno vrsto dogodka višji od zneskov ‚Največje posamezne skupine‘ v vsakem poslovnem področju. Zato je znesek v tem polju enak najvišji vrednosti ‚Največje posamezne izgube‘ v postavki ‚Skupaj poslovna področja‘, ki ni nujno enak najvišji vrednosti ‚Največje posamezne izgube‘ po poslovnih področjih v stolpcu 080. — Vsota petih največjih izgub: to je vsota petih največjih izgub v celotni matriki, kar pomeni, da ni nujno enaka najvišji vrednosti ‚vsote petih največjih izgub‘ v postavki ‚Skupaj poslovna področja‘ ali najvišji vrednosti ‚vsote petih največjih izgub‘ v stolpcu 080. — Povrnjena izguba skupaj: enaka je horizontalnemu seštevku skupno povrnjenih izgub po vrsti dogodka v vrstici 950 in vertikalnemu seštevku skupno povrnjenih izgub po poslovnem področju v stolpcu 080.

5. PREDLOGE ZA TRŽNO TVEGANJE

138.

Ta navodila se nanašajo na predloge za poročanje o izračunu kapitalskih zahtev v skladu s standardiziranim pristopom za valutno tveganje (MKR SA FX), tveganje spremembe cen blaga (MKR SA COM), obrestno tveganje (MKR SA TDI, MKR SA SEC, MKR SA CTP) in tveganje v lastniških finančnih instrumentih (MKR SA EQU). Poleg tega so v ta del vključena tudi navodila za predlogo za poročanje o izračunu kapitalskih zahtev v skladu s pristopom na podlagi notranjih modelov (MKR IM).

139.

Pozicijsko tveganje za dolžniški instrument ali lastniški instrument, s katerim se trguje na borzi (ali izveden dolžniški ali lastniški finančni instrument), se lahko za izračun zahtevanega kapitala razdeli na dva sestavna dela. Prvi del je njegovo posebno tveganje, tj. tveganje spremembe cene zadevnega instrumenta zaradi dejavnikov, ki so povezani z njegovim izdajateljem ali, v primeru izvedenega finančnega instrumenta, z izdajateljem osnovnega instrumenta. Drugi sestavni del zajema splošno tveganje, tj. tveganje spremembe cene instrumenta zaradi spremembe ravni obrestnih mer (v primeru dolžniškega instrumenta ali izvedenega dolžniškega finančnega instrumenta, s katerima se trguje na borzi) ali obsežen cenovni premik na trgu lastniških instrumentov, ki ni povezan z nobenimi posebnimi značilnostmi posameznih vrednostnih papirjev (v primeru lastniškega instrumenta ali izvedenega lastniškega finančnega instrumenta). Splošna obravnava posebnih instrumentov in postopkov pobota je na voljo v členih 326 do 333 CRR.

5.1 C 18.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKA TVEGANJA V DOLŽNIŠKIH INSTRUMENTIH, S KATERIMI SE TRGUJE NA BORZI (MKR SA TDI)

5.1.1 Splošne opombe

140.

Ta predloga zajema pozicije in povezane kapitalske zahteve za pozicijska tveganja glede dolžniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, v skladu s standardiziranim pristopom (člen 102 in člen 105(1) CRR). Različna razpoložljiva tveganja in metode iz CRR so obravnavani po vrsticah. Posebno tveganje, povezano z izpostavljenostmi, vključenimi v MKR SA SEC in MKR SA CTP, je treba sporočiti le v predlogi s skupnimi zneski MKR SA TDI. Kapitalske zahteve, ki se poročajo v teh predlogah, se prenesejo v polje {325;060} (listinjenja) in {330;060} (CTP)..

141.

Predlogo je treba izpolniti ločeno za ‚Skupaj‘ z vnaprej določenim seznamom naslednjih valut: EUR, ALL, BGN, CZK, DKK, EGP, GBP, HRK, HUF, ISK, JPY, LTL, MKD, NOK, PLN, RON, RUB, RSD, SEK, CHF, TRY, UAH, USD in eno preostalo predlogo za vse druge valute.

5.1.2 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci
010–020	VSE POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Člen 102 in člen 105(1) CRR. To so bruto pozicije, ki niso pobotane z instrumenti in ki ne zajemajo pozicij, ki so bile že prenesene na tretje osebe ali so se te zavezale k njihovemu odkupu (drugi stavek člena 345 CRR). Za razlikovanje med dolgimi in kratkimi pozicijami, ki se uporablja tudi za te bruto pozicije, glej člen 328(2) CRR.
030–040	NETO POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Členi 327 do 329 in 334 CRR. Za razlikovanje med dolgimi in kratkimi pozicijami glej člen 328(2) CRR.
050	POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE Neto pozicije, ki v skladu z različnimi pristopi iz poglavja 2 naslova IV dela 3 CRR prejmejo kapitalsko zahtevo.
060	KAPITALSKE ZAHTEVE Kapitalska zahteva za katero koli zadevno pozicijo v skladu s poglavjem 2 naslova IV dela 3 CRR.
070	ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM Člen 92(4)(b) CRR. Rezultat množenja kapitalskih zahtev z 12,5.

Vrstice
010 – 350	DOLŽNIŠKI INSTRUMENTI, S KATERIMI SE TRGUJE NA BORZI, V TRGOVALNI KNJIGI Pozicije v dolžniških instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, v trgovalni knjigi in njihove ustrezne kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje v skladu s členom 92(3)(b)(i) CRR ter poglavjem 2 naslova IV dela 3 CRR se sporočajo glede na kategorijo tveganja, zapadlost in uporabljeni pristop.
011	SPLOŠNO TVEGANJE.
012	Izvedeni finančni instrumenti Izvedeni finančni instrumenti, vključeni v izračun obrestnega tveganja pozicij v trgovalni knjigi, pri čemer se po potrebi upoštevajo členi 328 do 331.
013	Druga sredstva in obveznosti Instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti, vključeni v izračun obrestnega tveganja pozicij v trgovalni knjigi.
020–200	PRISTOP NA PODLAGI ZAPADLOSTI Pozicije v dolžniških instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, za katere se uporablja pristop na podlagi zapadlosti v skladu s členom 339(1) do (8) CRR, in ustrezne kapitalske zahteve iz člena 339(9) CRR. Pozicija se razdeli glede na skupine 1, 2 in 3, skupine pa po zapadlosti instrumentov.
210–240	SPLOŠNO TVEGANJE. PRISTOP NA PODLAGI TRAJANJA Pozicije v dolžniških instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, za katere se uporablja pristop na podlagi trajanja v skladu s členom 340(1) do (6) CRR, in ustrezne kapitalske zahteve iz člena 340(7) CRR. Pozicija se razdeli glede na skupine 1, 2 in 3.
250	POSEBNO TVEGANJE Vsota zneskov iz vrstic 251, 325 in 330. Pozicije v dolžniških instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, za katere se uporablja kapitalska zahteva za posebno tveganje, in ustrezna kapitalska zahteva v skladu s členom 92(3)(b), členom 335, členom 336(1) do (3) ter členoma 337 in 338 CRR. Upoštevati je treba tudi zadnji stavek člena 327(1) CRR.
251 – 321	Kapitalska zahteva za dolžniške instrumente, ki niso pozicije v listinjenju Vsota zneskov iz vrstic 260 do 321. Kapitalsko zahtevo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov na podlagi n-tega neplačila, ki nimajo zunanje bonitetne ocene, je treba izračunati s seštevkom uteži tveganja referenčnih subjektov (odstavka 1 in 2 člena 332(1)(e) CRR – ‚vpogled‘). Kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila, ki imajo zunanjo bonitetno oceno (odstavek 3 člena 332(1)(e) CRR), se poročajo ločeno v vrstici 321. Sporočanje pozicij, za katere se uporablja člen 336(3) CRR: Obveznice, ki izpolnjujejo pogoje za utež tveganja 10 % v netrgovalni knjigi v skladu s členom 129(3) CRR (krite obveznice) so predmet posebne obravnave. Posebne kapitalske zahteve predstavljajo polovico odstotka druge kategorije razpredelnice 1 iz člena 336 CRR. Navedene postavke morajo biti razporejene v vrstice 280-300 glede na preostali čas do končne zapadlosti. Če je splošno tveganje pozicij iz naslova obrestne mere varovano s kreditnim izvedenim instrumentom, se uporabita člena 346 in 347.
325	Kapitalska zahteva za instrumente v listinjenju Skupne kapitalske zahteve, sporočene v stolpcu 610 predloge MKR SA SEC. Poročajo se le na skupni ravni v predlogi MKR SA TDI.
330	Kapitalska zahteva za trgovalni portfelj s korelacijo Skupne kapitalske zahteve, sporočene v stolpcu 450 predloge MKR SA CTP. Poročajo se le na skupni ravni v predlogi MKR SA TDI.
340	POSAMEZNI PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE V KNP Členi 348 do 350 CRR. Uporablja se, kadar pozicije v KNP ali osnovnih instrumentih niso obravnavane v skladu z metodami iz poglavja 5 naslova IV dela 3 CRR. Po potrebi vključuje učinke veljavnih omejitev kapitalskih zahtev. Če je uporabljen posamezni pristop v skladu s prvim stavkom člena 348 CRR, je znesek, ki ga je treba sporočiti, 32 % neto pozicije zadevne izpostavljenosti KNP. Če je uporabljen posamezni pristop v skladu z drugim stavkom člena 348 CRR, je znesek, ki ga je treba sporočiti, nižji izmed naslednjih dveh zneskov: 32 % neto pozicije zadevne izpostavljenosti KNP ali razlika med 40 % te neto pozicije in kapitalskimi zahtevami, ki izhajajo iz valutnega tveganja, povezanega s to izpostavljenostjo KNP.
350–390	DODATNE ZAHTEVE ZA OPCIJE (NE-DELTA TVEGANJA) Člen 329(3) CRR. Dodatne zahteve za opcije, povezane s tveganji, ki niso delta tveganja, se poročajo po metodi, ki se uporablja za njihov izračun.

5.2 C 19.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V LISTINJENJIH (MKR SA SEC)

5.2.1 Splošne opombe

142.

V tej predlogi se navedejo informacije o pozicijah (vse/neto in dolge/kratke) ter povezanih kapitalskih zahtevah za posebno tveganje pozicijskega tveganja v listinjenjih/relistinjenjih v trgovalni knjigi (neprimernih za portfelj trgovanja s korelacijo) v skladu s standardiziranim pristopom.

143.

Predloga MKR SA SEC določa kapitalske zahteve le za posebno tveganje pozicij v listinjenju v skladu s členom 335 v povezavi s členom 337 CRR. Če so pozicije v listinjenju trgovalne knjige varovane s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, se uporabljata člena 346 in 347 CRR. Za vse pozicije trgovalne knjige se uporablja le ena predloga, ne glede na dejstvo, ali institucija uporablja standardizirani pristop ali pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen za določanje uteži tveganja za vsako pozicijo v skladu s poglavjem 5 naslova II dela 3 CRR. O kapitalskih zahtevah splošnega tveganja teh pozicij se poroča v predlogi MKR SA TDI ali MKR IM.

144.

Pozicije, ki prejmejo utež tveganja 1 250 %, se lahko odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (glej 243(1)(b), 244(1)(b) in 258 CRR). V tem primeru je treba te pozicije sporočiti v vrstici 460 predloge CA1.

5.2.2 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci
010–020	VSE POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Člen 102 in člen 105(1) CRR v povezavi s členom 337 CRR (pozicije v listinjenju). Za razlikovanje med dolgimi in kratkimi pozicijami, ki se uporablja tudi za te bruto pozicije, glej člen 328(2) CRR.
030–040	(–) POZICIJE, ODBITE OD KAPITALA (DOLGE IN KRATKE) Člen 258 CRR.
050–060	NETO POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Členi 327 do 329 in 334 CRR. Za razlikovanje med dolgimi in kratkimi pozicijami glej člen 328(2) CRR.
070–520	RAZČLENITEV NETO POZICIJ GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA Člen 251 (razpredelnica 1) in člen 261(1) (razpredelnica 4) CRR. Razčlenitev je treba izvesti ločeno za dolge in kratke pozicije.
230–240 in 460–470	1 250 % Člen 251 (razpredelnica 1) in člen 261(1) (razpredelnica 4) CRR.
250–260 in 480–490	METODA NADZORNIŠKE FORMULE Člen 337(2) CRR v povezavi s členom 262 CRR. Ti stolpci se izpolnijo, kadar institucija uporablja alternativni pristop nadzorniške formule (SFA), ki določa kapitalske zahteve kot funkcijo značilnosti skupine zavarovanj in pogodbenih lastnosti tranše.
270 in 500	VPOGLED Standardizirani pristop: člena 253 in 254 ter člen 256(5) CRR. Stolpci z vpogledom zajemajo vse primere neocenjenih izpostavljenosti, kadar se utež tveganja pridobi na podlagi osnovnega portfelja izpostavljenosti (povprečna utež tveganja skupine, najvišja utež tveganja skupine ali uporaba razmerja koncentracije). Pristop IRB: Člen 263(2) in (3) CRR. Predčasna odplačila so opisana v členih 265(1) in 256(5) CRR.
280–290/510–520	PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA Drugi stavek člena 109(1) ter člen 259(3) in (4) CRR. Ti stolpci se izpolnijo, kadar institucija uporablja pristop notranjega ocenjevanja za določanje kapitalskih zahtev za okvirne likvidnostne kredite in kreditne izboljšave, ki jih banke (vključno z bankami tretjih oseb) zagotavljajo posebej ustanovljenim subjektom, ki izdajajo komercialne zapise s premoženjskim kritjem (ABCP). Pristop notranjega ocenjevanja (IAA), ki temelji na metodologijah ECAI, se uporablja le za izpostavljenosti do posebej ustanovljenih subjektov, ki izdajajo komercialne zapise s premoženjskim kritjem, katerih notranja bonitetna ocena je ob nastanku enakovredna naložbenemu razredu.
530–540	SPLOŠNI UČINEK (PRILAGODITEV) ZARADI KRŠITVE DOLOČB GLEDE SKRBNEGA PREGLEDA Člen 337(3) CRR v povezavi s členom 407 CRR. Člen 14(2) CRR.
550–570	PRED UVEDBO OMEJITVE – TEHTANE NETO DOLGE/KRATKE POZICIJE IN VSOTA TEHTANIH NETO DOLGIH IN KRATKIH POZICIJ Člen 337 CRR, pri čemer se ne upošteva diskrecijska pravica iz člena 335 CRR, ki instituciji omogoča omejitev produkta uteži in neto pozicije na raven največje možne izgube, povezane s tveganjem neplačila.
580–600	PO UVEDBI OMEJITVE – TEHTANE NETO DOLGE/KRATKE POZICIJE IN VSOTA TEHTANIH NETO DOLGIH IN KRATKIH POZICIJ Člen 337 CRR ob upoštevanju diskrecijske pravice iz člena 335 CRR.
610	SKUPNE KAPITALSKE ZAHTEVE V skladu s členom 337(4) CRR institucija v prehodnem obdobju, ki se konča 31. decembra 2014, ločeno sešteje svoje tehtane neto dolge pozicije (stolpec 580) in svoje tehtane neto kratke pozicije (stolpec 590). Višji od obeh seštevkov (po omejitvi) tvori kapitalsko zahtevo. Od leta 2015 institucija v skladu s členom 337(4) CRR sešteje svoje tehtane neto pozicije, ne glede na to, ali so dolge ali kratke (stolpec 600), za izračun kapitalskih zahtev.

Vrstice

010

SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

Skupni znesek neporavnanih listinjenj (v trgovalni knjigi), ki ga sporoči institucija v vlogi originatorja in/ali investitorja in/ali sponzorja.

040, 070 in 100

LISTINJENJA

Člen 4(61) in (62) CRR.

020,050, 080 in 110

RELISTINJENJA

Člen 4(63) CRR.

030–050

ORIGINATOR

Člen 4(13) CRR.

060–080

INVESTITOR

Kreditna institucija, ki ima pozicijo v listinjenju v poslu listinjenja, pri katerem ni originator ali sponzor.

090–110

SPONZOR

Člen 4(14) CRR. Če sponzor listini tudi lastna sredstva, v vrsticah originatorja navede informacije glede lastnih listinjenih sredstev.

120–210

RAZČLENITEV SKUPNE VSOTE TEHTANIH NETO DOLGIH IN NETO KRATKIH POZICIJ GLEDE NA OSNOVNO VRSTO

Zadnji stavek člena 337(4) CRR.

Pri razčlenitvi osnovnih sredstev se upošteva razvrstitev, ki se uporablja v predlogi SEC Details (stolpec ‚Vrsta‘):

—	–	1	–	Hipoteke na stanovanjske nepremičnine,
—	–	2	–	Hipoteke na poslovne nepremičnine,
—	–	3	–	Terjatve iz naslova poslovanja s kreditnimi karticami,
—	–	4	–	Zakup,
—	–	5	–	Posojila podjetjem ali MSP (obravnavana kot podjetja),
—	–	6	–	Potrošniška posojila,
—	–	7	–	Terjatve do kupcev,
—	–	8	–	Druga sredstva,
—	–	9	–	Krite obveznice,
—	–	10	–	Druge obveznosti.

Pri vsakem listinjenju institucija obravnava najpomembnejšo vrsto, če je skupina sestavljena iz različnih vrst sredstev.

5.3 C 20.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POSEBNO TVEGANJE V TRGOVALNEM PORTFELJU S KORELACIJO (MKR SA CTP)

5.3.1 Splošne opombe

145.

V tej predlogi se navedejo informacije o pozicijah CTP (vključno z listinjenji, kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na podlagi n-tega neplačila in drugimi pozicijami CTP, vključenimi v skladu s členom 338(3)) in ustreznih kapitalskih zahtevah v okviru standardiziranega pristopa.

146.

Predloga MKR SA CTP določa kapitalske zahteve le za posebno tveganje pozicij, dodeljenih trgovalnemu portfelju s korelacijo v skladu s členom 335 v povezavi s členom 338(2) in (3) CRR. Če so pozicije CTP trgovalne knjige varovane s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, se uporabljata člena 346 in 347 CRR. Za vse pozicije CTP trgovalne knjige se uporablja le ena predloga, ne glede na dejstvo, ali institucija uporablja standardizirani pristop ali pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen za določanje uteži tveganja za vsako pozicijo v skladu s poglavjem 5 naslova II dela 3 CRR. O kapitalskih zahtevah splošnega tveganja teh pozicij se poroča v predlogi MKR SA TDI ali MKR IM.

147.

Ta struktura predloge ločuje pozicije v listinjenju, kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi n-tega neplačila in druge pozicije CTP. Zato se pozicije v listinjenju vedno poročajo v vrsticah 030, 060 ali 090 (odvisno od vloge institucije v listinjenju). Kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila se vedno poročajo v vrstici 110. ‚Druge pozicije CTP‘ niso pozicije v listinjenju ali kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila (glej opredelitev v členu 338(3) CRR), ampak so izrecno ‚povezane‘ (zaradi namena varovanja) z eno od teh dveh pozicij. Zato so dodeljene v okviru podnaslova ‚listinjenje‘ ali ‚kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi n-tega neplačila‘.

148.

5.3.2 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci
010–020	VSE POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Člen 102 in člen 105(1) CRR v povezavi s pozicijami, dodeljenimi trgovalnemu portfelju s korelacijo v skladu s členom 338(2) in (3) CRR. Za razlikovanje med dolgimi in kratkimi pozicijami, ki se uporablja tudi za te bruto pozicije, glej člen 328(2) CRR.
030–040	(–) POZICIJE, ODBITE OD KAPITALA (DOLGE IN KRATKE) Člen 258 CRR.
050–060	NETO POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Členi 327 do 329 in 334 CRR. Za razlikovanje med dolgimi in kratkimi pozicijami glej člen 328(2) CRR.
070–400	RAZČLENITEV NETO POZICIJ V SKLADU Z UTEŽMI TVEGANJA (SA IN IRB) Člen 251 (razpredelnica 1) in člen 261(1) (razpredelnica 4) CRR.
160 in 330	DRUGO Druge uteži tveganja, ki niso izrecno navedene v prejšnjih stolpcih. Za kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi n-tega neplačila le tisti, ki niso zunanje ocenjeni. Zunanje ocenjeni kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila se poročajo v predlogi MKR SA TDI (vrstica 321) ali pa, če so vključeni v CTP, se dodelijo stolpcu ustrezne uteži tveganja.
170–180 in 360–370	1 250 % Člen 251 (razpredelnica 1) in člen 261(1) (razpredelnica 4) CRR.
190–200 in 340–350	METODA NADZORNIŠKE FORMULE Člen 337(2) CRR v povezavi s členom 262 CRR.
210/380	VPOGLED Standardizirani pristop: člena 253 in 254 ter člen 256(5) CRR. Stolpci z vpogledom zajemajo vse primere neocenjenih izpostavljenosti, kadar se utež tveganja pridobi na podlagi osnovnega portfelja izpostavljenosti (povprečna utež tveganja skupine, najvišja utež tveganja skupine ali uporaba razmerja koncentracije). Pristop IRB: člen 263(2) in (3) CRR. Predčasna odplačila so opisana v členih 265(1) in 256(5) CRR.
220–230 in 390–400	PRISTOP NOTRANJEGA OCENJEVANJA Člen 259(3) in (4) CRR.
410–420	PRED UVEDBO OMEJITVE – TEHTANE NETO DOLGE/KRATKE POZICIJE Člen 338 brez upoštevanja diskrecijske pravice iz člena 335 CRR.
430–440	PO UVEDBI OMEJITVE – TEHTANE NETO DOLGE/KRATKE POZICIJE Člen 338 ob upoštevanju diskrecijske pravice iz člena 335 CRR.
450	SKUPNE KAPITALSKE ZAHTEVE Kapitalska zahteva se določi kot večja izmed (i) zahteve za posebno tveganje, ki bi se uporabila le za neto dolge pozicije (stolpec 430), ali (ii) zahteve za posebno tveganje, ki bi se uporabila le za neto kratke pozicije (stolpec 440).

Vrstice

010

SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI

Skupni znesek neporavnanih pozicij (v trgovalnem portfelju s korelacijo), ki ga sporoči institucija v vlogi originatorja, investitorja ali sponzorja.

020–040

ORIGINATOR

Člen 4(13) CRR.

050–070

INVESTITOR

Kreditna institucija, ki ima pozicijo v listinjenju v poslu listinjenja, pri katerem ni originator ali sponzor.

080–100

SPONZOR

Člen 4(14) CRR. Če sponzor listini tudi lastna sredstva, v vrsticah originatorja navede informacije glede lastnih listinjenih sredstev.

030, 060 in 090

LISTINJENJA

Trgovalni portfelj s korelacijo zajema listinjenja, kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi n-tega neplačila in morebitne druge pozicije varovanja, ki izpolnjujejo merila iz člena 338(2) in (3) CRR.

Izvedeni finančni instrumenti za izpostavljenosti v listinjenju, ki zagotavljajo sorazmeren delež, in pozicije, ki varujejo pozicije CTP, so vključeni v vrstico ‚Druge pozicije CTP‘.

110

KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI NA PODLAGI N-TEGA NEPLAČILA

Tu se poročajo kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila, ki so zavarovani s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na podlagi n-tega neplačila v skladu s členom 347 CRR.

Originator, investitor in sponzor pozicije ne ustrezajo kreditnim izvedenim finančnim instrumentom na podlagi n-tega neplačila. Zato za kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi n-tega neplačila ni mogoče zagotoviti razčlenitve kot za pozicije v listinjenju..

040,070, 100 in 120

DRUGE POZICIJE CTP

Pozicije v:

—	izvedenih finančnih instrumentih za izpostavljenosti v listinjenju, ki zagotavljajo sorazmeren delež, in pozicije, ki varujejo pozicije CTP, so vključeni v vrstico ‚Druge pozicije CTP‘,

—	pozicijah CTP, ki so zavarovane s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti v skladu s členom 346 CRR,

—	drugih pozicijah, ki izpolnjujejo člen 338(3) CRR,

so vključene.

5.4 C 21.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE V LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTIH (MKR SA EQU)

5.4.1 Splošne opombe

149.

V tej predlogi se navedejo informacije o pozicijah in ustreznih kapitalskih zahtevah za pozicijsko tveganje v lastniškem kapitalu v trgovalni knjigi, obravnavano v okviru standardiziranega pristopa.

150.

Predlogo je treba izpolniti ločeno za ‚Skupaj‘ s statičnim, vnaprej določenim seznamom naslednjih trgov: Bolgarija, Hrvaška, Češka republika, Danska, Egipt, Madžarska, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Poljska, Romunija, Švedska, Združeno kraljestvo, Albanija, Japonska, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Ruska federacija, Srbija, Švica, Turčija, Ukrajina, Združene države Amerike, euroobmočje, vključno s še eno predlogo za vse druge trge. Za namen te zahteve glede poročanja se izraz ‚trg‘ razume kot ‚država‘.

5.4.2 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci
010–020	VSE POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Člen 102 in člen 105(1) CRR. To so bruto pozicije, ki niso pobotane z instrumenti in ki ne zajemajo pozicij, ki so bile že prenesene na tretje osebe ali so se te zavezale k njihovemu odkupu (drugi stavek člena 345 CRR).
030–040	NETO POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Členi 327, 329, 332, 341 in 345 CRR.
050	POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE Neto pozicije, ki v skladu z različnimi pristopi iz poglavja 2 naslova IV dela 3 CRR prejmejo kapitalsko zahtevo. Kapitalsko zahtevo je treba izračunati za vsak nacionalni trg ločeno.
060	KAPITALSKE ZAHTEVE Kapitalska zahteva za katero koli zadevno pozicijo v skladu s poglavjem 2 naslova IV dela 3 CRR.
070	ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM Člen 92(4)(b) CRR. Rezultat množenja kapitalskih zahtev z 12,5.

Vrstice
010–130	LASTNIŠKI INSTRUMENTI V TRGOVALNI KNJIGI Kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje v skladu s členom 92(3)(b)(i) CRR in oddelek 3 poglavja 2 naslova IV dela 3 CRR.
020–040	SPLOŠNO TVEGANJE Pozicije v lastniških instrumentih, ki so predmet splošnega tveganja (člen 343 CRR), in ustrezne kapitalske zahteve v skladu z oddelkom 3 poglavja 2 naslova IV dela 3 CRR. Obe razčlenitvi (021/022 in 030/040) sta razčlenitvi v zvezi z vsemi pozicijami, ki so predmet splošnega tveganja. V vrsticah 021 in 022 je treba navesti informacije o razčlenitvi po instrumentih. Le razčlenitev v vrsticah 030 in 040 se uporablja kot podlaga za izračun kapitalskih zahtev.
021	Izvedeni finančni instrumenti Izvedeni finančni instrumenti, vključeni v izračun kapitalskega tveganja pozicij v trgovalni knjigi, pri čemer se po potrebi upoštevata člena 329 in 332.
022	Druga sredstva in obveznosti Instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti, vključeni v izračun kapitalskega tveganja pozicij v trgovalni knjigi.
030	Splošno razpršene terminske pogodbe na delniške indekse, s katerimi se trguje na borzi in so predmet posameznega pristopa Splošno razpršene terminske pogodbe na delniške indekse, s katerimi se trguje na borzi in so predmet posameznega pristopa, v skladu s členom 344(1) in (4) CRR. Te pozicije so predmet izključno splošnega tveganja, zato v skladu s tem ne smejo biti sporočene v vrstici 050.
040	Lastniški instrumenti, ki niso splošno razpršene terminske pogodbe na delniške indekse, s katerimi se trguje na borzi Druge pozicije v lastniških instrumentih, ki so predmet posebnega tveganja, in ustrezne kapitalske zahteve v skladu s členom 343 in členom 344(3) CRR.
050	POSEBNO TVEGANJE Pozicije v lastniških instrumentih, ki so predmet posebnega tveganja, in ustrezne kapitalske zahteve v skladu s členom 342 in členom 344(4) CRR.
080	POSAMEZNI PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE V KNP V skladu s CRR te pozicije niso dodeljene izrecno obrestnemu tveganju ali kapitalskemu tveganju. Za namene poročanja se te pozicije poročajo v predlogi MKR SA EQU. Pozicije v KNP, če se kapitalske zahteve izračunajo v skladu s členom 348(1) CRR. Uporablja se, kadar pozicije v KNP ali osnovnih instrumentih niso obravnavane v skladu z metodami iz poglavja 5 naslova IV dela 3 (sklicevanje na ‚Uporaba notranjih modelov za izračun kapitalskih zahtev‘) CRR. Če je uporabljen posamezni pristop v skladu s prvim stavkom člena 348(1) CRR, je znesek, ki ga je treba sporočiti, 32 % neto pozicije zadevne izpostavljenosti KNP. Če je uporabljen posamezni pristop v skladu z drugim stavkom člena 348(1) CRR, je znesek, ki ga je treba sporočiti, nižji izmed naslednjih dveh zneskov: 32 % neto pozicije zadevne izpostavljenosti KNP ali razlika med 40 % te neto pozicije in kapitalskimi zahtevami, ki izhajajo iz valutnega tveganja, povezanega s to izpostavljenostjo KNP. Če se uporabljajo posebne metode iz člena 350 CRR, se te pozicije sporočajo glede na osnovne naložbe. Te pozicije se zato poročajo v ustreznih vrsticah predloge MKR SA TDI ali MKR SA EQU.
090–130	DODATNE ZAHTEVE ZA OPCIJE (NE-DELTA TVEGANJA) Člen 329(2) in (3) CRR. Dodatne zahteve za opcije, povezane s tveganji, ki niso delta tveganja, se poročajo po metodi, ki se uporablja za njihov izračun.

5.5 C 22.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA VALUTNO TVEGANJE (MKR SA FX)

5.5.1 Splošne opombe

151.

Institucije poročajo informacije o pozicijah v vsaki valuti (vključena valuta poročanja) in ustreznih kapitalskih zahtevah za valuto, obravnavanih v okviru standardiziranega pristopa. Pozicija se izračuna za vsako valuto (vključno z eurom), zlato in pozicije v KNP. Vrstice 100 do 470 te predloge se poročajo tudi, če institucijam ni treba izračunati kapitalskih zahtev za valutno tveganje v skladu s členom 351 CRR.

152.

Pojasnjevalne postavke predloge se izpolnijo ločeno za vse valute držav članic Evropske unije in naslednje valute: USD, CHF, JPY, RUB, TRY, AUD, CAD, RSD, ALL, UAH, MKD, EGP, ARS, BRL, MXN, HKD, ICK, TWD, NZD, NOK, SGD, KRW, CNY in vse druge valute.

5.5.2 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci
020–030	VSE POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Bruto pozicije zaradi sredstev, zneskov, ki se prejmejo, in podobnih postavk iz člena 352(1) CRR. V skladu s členom 352(2) in ob dovoljenju pristojnih organov se pozicije, prevzete za varovanje pred negativnim učinkom deviznega tečaja na njihove količnike v skladu s členom 92(1), in pozicije, povezane s postavkami, ki so pri izračunu kapitala že odbite, ne poročajo.
040–050	NETO POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Člen 352(3) in (4), prvi in drugi stavek, ter člen 353 CRR. Neto pozicije se izračunajo za vsako valuto, zato lahko hkrati obstajajo dolge in kratke pozicije.
060–080	POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE Člen 352(4), tretji stavek, ter člena 353 in 354 CRR.
060–070	POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE (DOLGE IN KRATKE) Dolge in kratke neto pozicije za vsako valuto se izračunajo z odštetjem vsote kratkih pozicij od vsote dolgih pozicij. Prištejejo se dolge neto pozicije za vsako dejavnost v valuti, da se dobi dolga neto pozicija v tej valuti. Prištejejo se kratke neto pozicije za vsako dejavnost v valuti, da se dobi kratka neto pozicija v tej valuti. Neizravnane pozicije se prištejejo pozicijam, ki so predmet kapitalskih zahtev za druge valute (vrstica 030) v stolpcu (060) ali (070), odvisno od njihove kratke ali dolge ureditve.
080	POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE (IZRAVNANE) Izravnane pozicije za tesno korelirane valute.
	KAPITALSKA ZAHTEVA ZA TVEGANJE (%) Kot je opredeljeno v členih 351 in 354, kapitalske zahteve za tveganje v odstotku.
090	KAPITALSKE ZAHTEVE Kapitalska zahteva za katero koli zadevno pozicijo v skladu s poglavjem 3 naslova IV dela 3 CRR.
100	ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM Člen 92(4)(b) CRR. Rezultat množenja kapitalskih zahtev z 12,5.

Vrstice

010

SKUPAJ POZICIJE V VALUTAH, O KATERIH SE NE POROČA

Pozicije v valutah, o katerih se ne poroča, in njihove ustrezne kapitalske zahteve v skladu s členom 92(3)(c)(i) ter členom 352(2) in (4) CRR (za pretvorbo v valuto poročanja).

020

TESNO KORELIRANE VALUTE

Pozicije in njihove ustrezne kapitalske zahteve za valute iz člena 354 CRR.

030

VSE DRUGE VALUTE (vključno s pozicijami v KNP v tujih valutah, obravnavanimi kot druge valute)

Pozicije in njihove ustrezne kapitalske zahteve za valute, ki so predmet splošnega postopka, iz člena 351 ter člena 352(2) in (4) CRR.

Poročanje o KNP, obravnavanih kot ločene valute, v skladu s členom 353 CRR

Na voljo sta dve različni obravnavi KNP, obravnavanih kot ločene valute za izračun kapitalskih zahtev:

1.	spremenjena zlata metoda, če smer naložbe KNP ni na voljo (ti KNP se dodajo skupni neto poziciji institucije v tuji valuti);

2.	če je smer naložbe KNP na voljo, se KNP dodajo skupni odprti poziciji v tuji valuti (dolga ali kratka, odvisno od smeri KNP).

Pri poročanju o KNP se v skladu s tem upošteva izračun kapitalskih zahtev.

040

ZLATO

Pozicije in njihove ustrezne kapitalske zahteve za valute, ki so predmet splošnega postopka, iz člena 351 ter člena 352(2) in (4) CRR.

050–090

DODATNE ZAHTEVE ZA OPCIJE (NE-DELTA TVEGANJA)

Člen 352(5) in (6) CRR.

Dodatne zahteve za opcije, povezane s tveganji, ki niso delta tveganja, se poročajo po metodi, ki se uporablja za njihov izračun.

100–120

Razčlenitev skupnih pozicij (vključena valuta poročanja) glede na vrste izpostavljenosti

Skupne pozicije se razčlenijo glede na izvedene finančne instrumente, druga sredstva in obveznosti ter zunajbilančne postavke.

100

Druga sredstva in obveznosti razen zunajbilančnih postavk in izvedenih finančnih instrumentov

Pozicije, ki niso vključene v vrstico 110 ali 120, se vključijo v to vrstico.

110

Zunajbilančne postavke

Postavke, vključene v Prilogo I k CRR, razen postavk, vključenih kot posli financiranja z vrednostnimi papirji in posli z dolgim rokom poravnave ali iz pobota med različnimi kategorijami produktov.

120

Izvedeni finančni instrumenti

Pozicije, vrednotene v skladu s členom 352 CRR.

130–480

POJASNJEVALNE POSTAVKE: VALUTNE POZICIJE

5.6 C 23.00 – TRŽNO TVEGANJE: STANDARDIZIRANI PRISTOPI ZA BLAGO (MKR SA COM)

5.6.1 Splošne opombe

153.

V tej predlogi se navedejo informacije o pozicijah v blagu in ustreznih kapitalskih zahtevah, obravnavanih v okviru standardiziranega pristopa.

5.6.2 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci
010–020	VSE POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Bruto dolge/kratke pozicije, ki so obravnavane kot pozicije v enakem blagu, v skladu s členom 357(1) in (4) CRR (glej tudi člen 359(1) CRR).
030–040	NETO POZICIJE (DOLGE IN KRATKE) Kot je opredeljeno v členu 357(3) CRR.
050	POZICIJE, KI SO PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE Neto pozicije, ki v skladu z različnimi pristopi iz poglavja 4 naslova IV dela 3 CRR prejmejo kapitalsko zahtevo.
060	KAPITALSKE ZAHTEVE Kapitalska zahteva za katero koli zadevno pozicijo v skladu s poglavjem 4 naslova IV dela 3 CRR.
070	ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM Člen 92(4)(b) CRR. Rezultat množenja kapitalskih zahtev z 12,5.

Vrstice
010	SKUPAJ POZICIJE V BLAGU Pozicije v blagu in njihove ustrezne kapitalske zahteve za tržno tveganje v skladu s členom 92(3)(c)(iii) CRR ter poglavjem 4 naslova IV dela 3 CRR.
020 – 060	POZICIJE GLEDE NA KATEGORIJO BLAGA Za namene poročanja se blago združi v štiri glavne skupine blaga iz razpredelnice 2 člena 361 CRR.
070	PRISTOP LESTVICE ZAPADLOSTI Pozicije v blagu, ki so predmet pristopa lestvice zapadlosti iz člena 359 CRR.
080	RAZŠIRJENI PRISTOP LESTVICE ZAPADLOSTI Pozicije v blagu, ki so predmet razširjenega pristopa lestvice zapadlosti iz člena 361 CRR.
090	POENOSTAVLJENI PRISTOP Pozicije v blagu, ki so predmet pristopa lestvice zapadlosti iz člena 360 CRR.
100–140	DODATNE ZAHTEVE ZA OPCIJE (NE-DELTA TVEGANJA) Člen 358(4) CRR. Dodatne zahteve za opcije, povezane s tveganji, ki niso delta tveganja, se poročajo po metodi, ki se uporablja za njihov izračun.

5.7 C 24.00 – NOTRANJI MODELI ZA TRŽNA TVEGANJA (MKR IM)

5.7.1 Splošne opombe

154.

Ta predloga vsebuje razčlenitev zneskov tvegane vrednosti (VaR) in stresne tvegane vrednosti (sVaR) glede na različna tržna tveganja (dolžniški instrument, lastniški instrument, tuja valuta, blago) in druge informacije, pomembne za izračun kapitalskih zahtev.

155.

Običajno je poročanje odvisno od strukture modela institucij, tj. ali zneske za splošno in posebno tveganje sporočajo ločeno ali skupaj. To velja tudi za razčlenitev tvegane vrednosti/stresne tvegane vrednosti v kategorije tveganja (obrestno tveganje, tveganje v lastniških finančnih instrumentih, valutno tveganje in tveganje spremembe cen blaga). Institucija lahko odstopi od sporočanja navedenih razčlenitev, če dokaže, da bi bilo sporočanje teh zneskov pretirano obremenjujoče.

5.7.2 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci
030–040	VaR Pomeni največjo možno izgubo, ki bi izhajala iz spremembe cene z določeno verjetnostjo v opredeljenem časovnem obdobju.
030	Multiplikacijski faktor (mc) × povprečje za VaR za preteklih 60 delovnih dni (VaRavg) Člen 364(1)(a)(ii) in člen 365(1) CRR.
040	VaR prejšnjega dne (VaRt–1) Člen 364(1)(a)(i) in člen 365(1) CRR.
050–060	SVaR Pomeni največjo možno izgubo, ki bi izhajala iz spremembe cene z določeno verjetnostjo v opredeljenem časovnem obdobju, pri čemer se pridobi z uporabo vhodnih podatkov, umerjenih na pretekle podatke iz neprekinjenega 12-mesečnega obdobja finančnega stresa, ki zadeva portfelj institucije.
050	Multiplikacijski faktor (ms) × povprečje za SVaR za preteklih 60 delovnih dni (SVaRavg) Člen 364(1)(b)(ii) in člen 365(1) CRR.
060	Zadnji razpoložljivi SVaR (SVaRt-1) Člen 364(1)(b)(i) in člen 365(1) CRR.
070–080	KAPITALSKA ZAHTEVA ZA PRESEŽNO TVEGANJE NEPLAČILA IN MIGRACIJE Pomeni največjo možno izgubo, ki bi izhajala iz spremembe cene, povezane s tveganji neplačila in migracije, izračunanimi v skladu s členom 364(2)(b) v povezavi z oddelkom 4 poglavja 5 naslova IV dela 3 CRR.
070	Povprečna vrednost 12-ih tednov Člen 364(2)(b)(ii) v povezavi z oddelkom 4 poglavja 5 naslova IV dela 3 CRR.
080	Zadnja vrednost Člen 364(2)(b)(i) v povezavi z oddelkom 4 poglavja 5 naslova IV dela 3 CRR.
090–110	KAPITALSKA ZAHTEVA ZA VSA CENOVNA TVEGANJA V TRGOVALNEM PORTFELJU S KORELACIJO
090	MINIMALNA KAPITALSKA ZAHTEVA Člen 364(3)(c) CRR = 8 % kapitalske zahteve, ki bi se izračunala v skladu s členom 338(1) CRR za vse pozicije v kapitalski zahtevi ‚za vsa cenovna tveganja‘.
100–110	POVPREČNA VREDNOST 12-IH TEDNOV IN ZADNJA VREDNOST Člen 364(3)(b).
110	ZADNJA VREDNOST Člen 364(3)(a).
120	KAPITALSKA ZAHTEVA Iz člena 364 CRR o vseh dejavnikih tveganja ob upoštevanju učinka korelacije, če je to ustrezno, s presežnim tveganjem neplačila in migracije ter vsemi cenovnimi tveganji za CTP, vendar brez kapitalskih zahtev listinjenja za listinjenje in kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi n-tega neplačila v skladu s členom 364(2) CRR.
130	ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM Člen 92(4)(b) CRR. Rezultat množenja kapitalskih zahtev z 12,5.
140	Število preseganj v zadnjih 250 delovnih dneh Člen 366 CRR.
150–160	Multiplikacijski faktor VaR (mc) in multiplikacijski faktor SVaR (ms) Člen 366 CRR.
170–180	PREDVIDENA ZAHTEVA ZA SPODNJI PRAG TRGOVALNEGA POTFELJA S KORELACIJO – TEHTANE NETO DOLGE/KRATKE POZICIJE PO UPORABI OMEJITVE Pri sporočenih zneskih, ki se uporabljajo kot podlaga za izračun kapitalske zahteve za spodnji prag za vsa cenovna tveganja v skladu s členom 364(3)(c) CRR, se upošteva diskrecijska pravica iz člena 335 CRR, ki določa, da lahko institucija omeji produkt uteži in neto pozicije na raven največje možne izgube, povezane s tveganjem neplačila.

Vrstice
010	SKUPAJ POZICIJE Ustreza delu pozicijskega in valutnega tveganja ter tveganja spremembe cen blaga iz člena 363(1) CRR v zvezi s faktorji tveganja iz člena 367(2) CRR. Pri stolpcih 030 do 060 (tvegana vrednost in stresna tvegana vrednost) zneski v vrstici s skupno vrednostjo niso enakovredni razčlenitvi zneskov za tvegano vrednost/stresno tvegano vrednost zadevnih komponent tveganja. Zato so razčlenitve pojasnjevalne postavke.
020	DOLŽNIŠKI INSTRUMENTI, S KATERIMI SE TRGUJE NA BORZI Ustreza delu pozicijskega tveganja iz člena 363(1) CRR v zvezi s faktorji obrestnega tveganja iz člena 367(2) CRR.
030	TDI – SPLOŠNO TVEGANJE Splošno tveganje, opredeljeno v členu 362 CRR.
040	TDI – POSEBNO TVEGANJE Posebno tveganje, opredeljeno v členu 362 CRR.
050	LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI Ustreza delu pozicijskega tveganja iz člena 363(1) CRR v zvezi s faktorji tveganja v lastniških finančnih instrumentih iz člena 367(2) CRR.
060	LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI – SPLOŠNO TVEGANJE Splošno tveganje, opredeljeno v členu 362 CRR.
070	LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI – POSEBNO TVEGANJE Posebno tveganje, opredeljeno v členu 362 CRR.
080	VALUTNO TVEGANJE Člena 363(1) in 367(2) CRR
090	TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA Člena 363(1) in 367(2) CRR
100	SKUPNA VREDNOST SPLOŠNEGA TVEGANJA Tržno tveganje, ki ga povzročajo splošna tržna gibanja dolžniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, lastniških finančnih instrumentov, valut in blaga. Tvegana vrednost za splošno tveganje vseh faktorjev tveganja (po potrebi ob upoštevanju učinkov korelacije).
110	SKUPNA VREDNOST POSEBNEGA TVEGANJA Posebno tveganje dolžniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, in lastniških finančnih instrumentov. Tvegana vrednost za posebno tveganje lastniških finančnih instrumentov in dolžniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, v trgovalni knjigi (po potrebi ob upoštevanju učinkov korelacije).

5.8 C 25.00 – TVEGANJE PRILAGODITVE KREDITNEGA VREDNOTENJA (CVA)

5.8.1 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci
010	Vrednost izpostavljenosti Člen 271 CRR v skladu s členom 382 CRR. Skupna vrednost izpostavljenosti (EAD) vseh poslov, ki so predmet kapitalske zahteve za tveganje CVA.
020	Od tega: izvedeni finančni instrumenti OTC Člen 271 CRR v skladu s členom 382(1) CRR. Del skupne izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke samo zaradi izvedenih finančnih instrumentov OTC. Podatki se ne zahtevajo od institucij IMM, ki imajo izvedene finančne instrumente OTC in posle financiranja z vrednostnimi papirji v istem nizu pobotov.
030	Od tega: POSEL FINANCIRANJA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI Člen 271 CRR v skladu s členom 382(2) CRR. Del skupne izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke samo zaradi izvedenih finančnih instrumentov SFT (poslov financiranja z vrednostnimi papirji). Podatki se ne zahtevajo od institucij IMM, ki imajo izvedene finančne instrumente OTC in posle financiranja z vrednostnimi papirji v istem nizu pobotov.
040	MULTIPLIKACIJSKI FAKTOR (mc) × POVPREČJE ZA VaR ZA PRETEKLIH 60 DELOVNIH DNI (VaRavg) Člen 383 CRR v skladu s členom 363(1)(d) CRR. Izračun tvegane vrednosti na podlagi notranjih modelov za tržno tveganje.
050	VaR PREJŠNJEGA DNE (VaRt–1) Glej navodila za stolpec 040.
060	MULTIPLIKACIJSKI FAKTOR (ms) × POVPREČJE ZA SVaR ZA PRETEKLIH 60 DELOVNIH DNI (SVaRavg) Glej navodila za stolpec 040.
070	ZADNJI RAZPOLOŽLJIVI SVaR (SVaRt-1) Glej navodila za stolpec 040.
080	KAPITALSKA ZAHTEVA Člen 92(3)(d) CRR. Kapitalske zahteve za tveganje CVA, izračunano z izbrano metodo.
090	ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM Člen 92(4)(b) CRR. Kapitalske zahteve, pomnožene z 12,5.
	Pojasnjevalne postavke
100	Število nasprotnih strank Člen 382 CRR. Število nasprotnih strank, vključenih v izračun kapitala za tveganje CVA. Nasprotne stranke so podskupina dolžnikov. Obstajajo le v primeru poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti ali poslov financiranja z vrednostnimi papirji, pri čemer so preprosto druga pogodbenica.
110	Od tega: za določitev kreditnega razmika je bil uporabljen približek Število nasprotnih strank, pri čemer je bil kreditni razmik določen z uporabo približka namesto neposredno opaženih tržnih podatkov.
120	NASTALA PRILAGODITEV KREDITNEGA TVEGANJA (CVA) Računovodske rezervacije zaradi manjše kreditne sposobnosti nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih.
130	POSEL KREDITNE ZAMENJAVE Z ENO SAMO IZPOSTAVLJENOSTJO Člen 386(1)(a) CRR. Skupni hipotetični zneski poslov kreditne zamenjave z eno samo izpostavljenostjo, ki se uporabljajo kot varovanje za tveganje CVA.
140	INDEKS KREDITNIH ZAMENJAV Člen 386(1)(b) CRR. Skupni hipotetični zneski indeksov kreditnih zamenjav, ki se uporabljajo kot varovanje za tveganje CVA.

Vrstice
010	Skupaj tveganje CVA Vsota vrstic 020–040, kot je ustrezno.
020	V skladu z napredno metodo Napredna metoda za tveganje CVA, kot je določena v členu 383 CRR.
030	V skladu s standardizirano metodo Standardizirana metoda za tveganje CVA, kot je določena v členu 384 CRR.
040	Na podlagi OEM Zneski so predmet uporabe člena 385 CRR.“

(1) Podatki, zahtevani za institucije v tej predlogi, se sporočijo na akumulirani podlagi za naravno leto ali poročilo (tj. od 1. januarja tekočega leta).

(2) ‚Samostojne institucije‘ niso del skupine in niso konsolidirane v državi, v kateri so predmet kapitalskih zahtev.

PRILOGA III

1. Bilanca stanja [izkaz finančnega položaja]

1.3 Lastniški kapital

		Pravna podlaga	Razčlenitev v razpredelnici	Knjigovodska vrednost
		Pravna podlaga	Razčlenitev v razpredelnici	010
010	Kapital	MRS 1, 54.(r) člen; direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 22	46
020	Vplačani kapital	MRS 1, 78.(e) člen
030	Nevplačani kapital, ki je bil vpoklican	MRS 1, 78.(e) člen; Priloga V, del 1, točka 14
040	Vplačani presežek kapitala	MRS 1, 78.(e) člen; CRR, člen 4(1)(124)	46
050	Izdani lastniški instrumenti, razen kapitala	Priloga V, del 2, točki 15-16	46
060	Sestavina lastniškega kapitala sestavljenih finančnih instrumentov	MRS 32, 28.–29. člen; Priloga V, del 2, točka 15
070	Drugi izdani lastniški instrumenti	Priloga V, del 2, točka 16
080	Drug lastniški kapital	MSRP 2, 10. člen; Priloga V, del 2, točka 17
090	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	CRR, člen 4(1)(100)	46
095	Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	MRS 1, 82.A(a) člen
100	Opredmetena sredstva	MRS 16, 39.–41. člen
110	Neopredmetena sredstva	MRS 38, 85.–87. člen
120	Aktuarski dobički ali (–) izgube zaradi pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki	MRS 1, 7. člen
122	Nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene med sredstva v posesti za prodajo	MSRP 5, 38. člen, IG, zgled 12
124	Delež drugih pripoznanih prihodkov in odhodkov v zvezi z naložbami v kapital odvisnih družb, skupnih podvigov in pridruženih družb	MRS 1, 82.(h) člen; MRS 28, 11. člen
128	Postavke, ki se lahko pozneje prerazvrstijo v poslovni izid	MRS 1, 82.A(a) člen
130	Varovanje neto naložb v kapital družb v tujini [uspešni del]	MRS 39, 102.(a) člen
140	Pretvorba v tujo valuto	MRS 21, 52.(b) člen; MRS 21, 32., 38.–49. člen
150	Varovalni izvedeni instrumenti za varovanje pred tveganjem. Varovanje pred denarnotokovnim tveganjem [uspešni del]	MSRP 7, 23.(c) člen; MRS 39, 95.–101. člen
160	Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	MSRP 7, 20.(a)(ii) člen; MRS 39, 55.(b) člen
170	Nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene med sredstva v posesti za prodajo	MSRP 5, 38. člen, IG, zgled 12
180	Delež drugih pripoznanih prihodkov in odhodkov v zvezi z naložbami v kapital odvisnih družb, skupne podvige in pridruženih družb	MRS 1, 82.(h) člen; MRS 28, 11. člen
190	Zadržani dobiček/izguba	CRR, člen 4(1)(123)
200	Rezerve prevrednotenja	MSRP 1, 30., D5.–D8. člen; Priloga V, del 2, točka 18
210	Druge rezerve	MRS 1, 54. člen; MRS 1, 78.(e) člen
220	Rezerve ali akumulirane izgube iz naložb v kapital odvisnih družb, skupnih podvigov in pridruženih družb	MRS 28, 11. člen; Priloga V, del 2, točka 19
230	Drugo	Priloga V, del 2, točka 19
240	(–) Lastne delnice	MRS 1, 79.(a)(vi) člen; MRS 32, 33.–34., AG14. in AG36. člen; Priloga V, del 2, točka 20	46
250	Dobiček ali izguba, ki se pripiše lastnikom obvladujoče družbe	MRS 27, 28. člen; MRS 1, 81.B(b)(ii) člen	2
260	(–) Med letom izplačane dividende	MRS 32, 35. člen
270	Manjšinski deleži [neobvladujoči deleži]	MRS 27, 4. člen; MRS 1, 54.(q) člen; MRS 27, 27. člen
280	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	MRS 27, 27.–28. člen; CRR, člen 4(1)(100)	46
290	Druge postavke	MRS 27, 27.–28. člen	46
300	SKUPAJ LASTNIŠKI KAPITAL	MRS 1, 9.(c) člen, IG6	46
310	SKUPAJ LASTNIŠKI KAPITAL IN SKUPAJ OBVEZNOSTI	MRS 1, IG6

16. Razčlenitev izbranih postavk izkaza poslovnega izida

16.1 Prihodki in odhodki iz naslova obresti po instrumentih in sektorju nasprotne stranke

			Tekoče obdobje
		Pravna podlaga	Prihodki	Odhodki
			Priloga V, del 2, točka 95	Priloga V, del 2, točka 95
			010	020
010	Izvedeni finančni instrumenti – trgovanje	MRS 39, 9. člen; Priloga V, del 2, točka 96
020	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 16
030	Centralne banke	Priloga V, del 1, točka 35(a)
040	Država	Priloga V, del 1, točka 35(b)
050	Kreditne institucije	Priloga V, del 1, točka 35(c)
060	Druge finančne družbe	Priloga V, del 1, točka 35(d)
070	Nefinančne družbe	Priloga V, del 1, točka 35(e)
080	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točka 27
090	Centralne banke	Priloga V, del 1, točka 35(a)
100	Država	Priloga V, del 1, točka 35(b)
110	Kreditne institucije	Priloga V, del 1, točka 35(c)
120	Druge finančne družbe	Priloga V, del 1, točka 35(d)
130	Nefinančne družbe	Priloga V, del 1, točka 35(e)
140	Gospodinjstva	Priloga V, del 1, točka 35(f)
150	Druga sredstva	Priloga V, del 1, točka 51
160	Vloge	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9
170	Centralne banke	Priloga V, del 1, točka 35(a)
180	Država	Priloga V, del 1, točka 35(b)
190	Kreditne institucije	Priloga V, del 1, točka 35(c)
200	Druge finančne družbe	Priloga V, del 1, točka 35(d)
210	Nefinančne družbe	Priloga V, del 1, točka 35(e)
220	Gospodinjstva	Priloga V, del 1, točka 35(f)
230	Izdani dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 31
240	Druge finančne obveznosti	Priloga V, del 1, točke 32–34
250	Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem, obrestno tveganje	Priloga V, del 2, točka 95
260	Druge obveznosti	Priloga V, del 2, točka 10
270	OBRESTI	MRS 18, 35.(b) člen; MRS 1, 97. člen

16.2 Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po instrumentih

		Pravna podlaga	Tekoče obdobje
		Pravna podlaga	010
010	Lastniški instrumenti	MRS 32, 11. člen
020	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 26
030	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točka 27
040	Vloge	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9
050	Izdani dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 31
060	Druge finančne obveznosti	Priloga V, del 1, točke 32–34
070	DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ ODPRAVE PRIPOZNANJA FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI NISO MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA, NETO	MSRP 7, 20.(a)(v)–(vii) člen; MRS 39, 55.(a) člen

16.3 Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje po instrumentih

		Pravna podlaga	Tekoče obdobje

			010
010	Izvedeni finančni instrumenti	MRS 39, 9. člen
020	Lastniški instrumenti	MRS 32, 11. člen
030	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 26
040	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točka 27
050	Kratke pozicije	MRS 39, AG15.(b) člen
060	Vloge	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9
070	Izdani dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 31
080	Druge finančne obveznosti	Priloga V, del 1, točke 32–34
090	DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI V POSESTI ZA TRGOVANJE, NETO	MSRP 7, 20.(a)(i) člen

16.4. Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje po tveganju

		Pravna podlaga	Tekoče obdobje

			010
010	Obrestni instrumenti in povezani izvedeni finančni instrumenti	Priloga V, del 2, točka 99(a)
020	Lastniški instrumenti in povezani izvedeni finančni instrumenti	Priloga V, del 2, točka 99(b)
030	Trgovanje v tuji valuti ter izvedeni finančni instrumenti, povezani s tujo valuto in zlatom	Priloga V, del 2, točka 99(c)
040	Instrumenti kreditnega tveganja in povezani izvedeni finančni instrumenti	Priloga V, del 2, točka 99(d)
050	Izvedeni finančni instrumenti, povezani z blagom	Priloga V, del 2, točka 99(e)
060	Drugo	Priloga V, del 2, točka 99(f)
070	DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI V POSESTI ZA TRGOVANJE, NETO	MSRP 7, 20.(a)(i) člen

16.5 Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, označenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po instrumentih

		Pravna podlaga	Tekoče obdobje	Akumulirane spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja
				Priloga V, del 2, točka 100
			010	020
010	Lastniški instrumenti	MRS 32, 11. člen
020	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 26
030	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točka 27
040	Vloge	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9
050	Izdani dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 31
060	Druge finančne obveznosti	Priloga V, del 1, točke 32–34
070	DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, OZNAČENIH PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA, NETO	MSRP 7, 20.(a)(i) člen

16.6 Dobički ali izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem

		Pravna podlaga	Tekoče obdobje
		Pravna podlaga	010
010	Spremembe poštene vrednosti instrumenta varovanja [vključno s prekinitvijo]	MSRP 7, 24.(a)(i) člen
020	Spremembe poštene vrednosti varovanih postavk, ki se pripišejo zavarovanemu tveganju	MSRP 7, 24.(a)(ii) člen
030	Neučinkovitost v zvezi z dobičkom ali izgubo zaradi varovanja denarnih tokov	MSRP 7, 24.(b) člen
040	Neučinkovitost v zvezi z dobičkom ali izgubo zaradi varovanja neto naložb v poslovanje v tujini	MSRP 7, 24.(c) člen
050	DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ OBRAČUNAVANJA VAROVANJA PRED TVEGANJEM, NETO	MSRP 7, 24. člen

16.7 Oslabitev finančnih in nefinančnih sredstev

			Tekoče obdobje
		Pravna podlaga	Povečanja Priloga V, del 2, točka 102	Razveljavitve Priloga V, del 2, točka 102	Skupaj	Akumulirane oslabitve
		Pravna podlaga	010	020	030	040
010	Oslabitev ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	MSRP 7, 20.(e) člen
020	Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti	MSRP 7, 20.(e) člen; MRS 39, 66. člen
030	Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	MSRP 7, 20.(e) člen; MRS 39, 67.–70. člen
040	Krediti in terjatve	MSRP 7, 20.(e) člen; MRS 39, 63.–65. člen
050	Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo	MSRP 7, 20.(e) člen; MRS 39, 63.–65. člen
060	Oslabitev ali (–) razveljavitev oslabitev naložb v odvisnih družbe, skupne podvige in pridružene družbe	MRS 28, 40.–43. člen
070	Odvisne družbe	MSRP 10, Priloga A
080	Skupni podvigi	MRS 28, 3. člen
090	Pridružene družbe	MRS 28, 3. člen
100	Oslabitev ali (–) razveljavitev oslabitev nefinančnih sredstev	MRS 36, 126.(a) in (b) člen
110	Opredmetena osnovna sredstva	MRS 16, 73.(e)(v)–(vi) člen
120	Naložbene nepremičnine	MRS 40, 79.(d)(v) člen
130	Dobro ime	MRS 36,10.b člen; MRS 36, 88.–99. in 124. člen; MSRP 3, Priloga B67(d)(v)
140	Druga neopredmetena sredstva	MRS 38, 118.(e)(iv) in (v) člen
145	Drugo	MRS 36, 126.(a) in (b) člen
150	SKUPAJ
160	Prihodki iz naslova že vračunanih obresti od oslabljenih finančnih sredstev	MSRP 7, 20.(d) člen; MRS 39, AG93. člen

20. Geografska razčlenitev

20.1 Geografska razčlenitev sredstev po lokaciji dejavnosti

		Pravna podlaga	Knjigovodska vrednost
			Domače dejavnosti	Nedomače dejavnosti
			Priloga V, del 2, točka 107	Priloga V, del 2, točka 107
			010	020
010	Denarna sredstva, stanja denarnih sredstev v centralnih bankah in druge vloge na vpogled	MRS 1, 54.(i) člen
020	Denar v blagajni	Priloga V, del 2, točka 1
030	Stanja denarnih sredstev v centralnih bankah	Priloga V, del 2, točka 2
040	Druge vloge na vpogled	Priloga V, del 2, točka 3
050	Finančna sredstva v posesti za trgovanje	MSRP 7, 8.(a)(ii) člen; MRS 39, 9. in AG14. člen
060	Izvedeni finančni instrumenti	MRS 39, 9. člen
070	Lastniški instrumenti	MRS 32, 11. člen
080	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točki 24 in 26
090	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točki 24 in 27
100	Finančna sredstva, označena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	MSRP 7, 8.(a)(i) člen; MRS 39, 9. člen
110	Lastniški instrumenti	MRS 32, 11. člen
120	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točki 24 in 26
130	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točki 24 in 27
140	Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	MSRP 7, 8.(d) člen; MRS 39, 9. člen
150	Lastniški instrumenti	MRS 32, 11. člen
160	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točki 24 in 26
170	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točki 24 in 27
180	Krediti in terjatve	MSRP 7, 8.(c) člen; MRS 39, 9., AG16. in AG26. člen; Priloga V, del 1, točka 16
190	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točki 24 in 26
200	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točki 24 in 27
210	Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo	MSRP 7, 8.(b) člen; MRS 39, 9., AG16. in AG26. člen
220	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točki 24 in 26
230	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točki 24 in 27
240	Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem	MSRP 7, 22.(b) člen; MRS 39, 9. člen
250	Spremembe poštene vrednosti varovanih postavk v varovanju portfelja pred obrestnim tveganjem	MRS 39, 89.A(a) člen
260	Opredmetena sredstva
270	Neopredmetena sredstva	MRS 1, 54.(c) člen; CRR, člen 4(1)(115)
280	Naložbe v kapital odvisnih družb, skupnih podvigov in pridruženih družb	MRS 1, 54.(e) člen; Priloga V, del 2, točka 4
290	Terjatve za davek	MRS 1, 54.(n)–(o) člen
300	Druga sredstva	Priloga V, del 2, točka 5
310	Nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene med sredstva v posesti za prodajo	MRS 1, 54.(j) člen; MSRP 5, 38. člen
320	SREDSTVA	MRS 1, 9.(a) člen, IG6

46. Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Viri sprememb lastniškega kapitala		Pravna podlaga	Kapital	Vplačani presežek kapitala	Izdani lastniški instrumenti, razen kapitala	Drugi lastniški kapital	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	Zadržani dobiček	Rezerve prevrednotenja
			MRS 1, 106., 54.(r) člen	MRS 1, 106., 78.(e) člen	MRS 1, 106. člen; Priloga V, del 2, točke 15–16	MRS 1, 106. člen; Priloga V, del 2, točka 17	MRS 1, 106. člen	CRR, člen 4(1)(123)	MSRP 1, 30., D5.–D8. člen
			010	020	030	040	050	060	070
010	Začetno stanje [pred prenovljenim prikazom]
020	Učinki popravkov napak	MRS 1, 106.(b) člen; MRS 8, 42. člen
030	Učinki sprememb računovodskih politik	MRS 1, 106.(b) člen; MRS 1, IG6. člen; MRS 8, 22. člen
040	Začetno stanje [tekoče obdobje]
050	Izdaja navadnih delnic	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
060	Izdaja prednostnih delnic	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
070	Izdaja drugih lastniških instrumentov	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
080	Izvajanje ali prenehanje drugih izdanih lastniških instrumentov	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
090	Konverzija dolga v lastniški kapital	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
100	Zmanjšanje kapitala	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
110	Dividende	MRS 1, 106.(d)(iii) člen; MRS 32, 35. člen; MRS 1, IG6. člen
120	Nakup lastnih delnic	MRS 1, 106.(d)(iii) člen; MRS 32, 33. člen
130	Prodaja ali preklic lastnih delnic	MRS 1, 106.(d)(iii) člen; MRS 32, 33. člen
140	Prerazvrstitev finančnih instrumentov iz lastniškega kapitala k obveznostim	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
150	Prerazvrstitev finančnih instrumentov iz obveznosti k lastniškemu kapitalu	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
160	Prenosi med sestavinami lastniškega kapitala	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
170	Povečanje ali (–) zmanjšanje lastniškega kapitala prek poslovnih združitev	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
180	Plačila na podlagi delnic	MRS 1, 106.(d)(iii) člen; MRS 2, 10. člen
190	Druga povečanja ali (–) zmanjšanja lastniškega kapitala	MRS 1, 106.(d) člen
200	Skupaj letni vseobsegajoči donos	MRS 1, 106.(d)(i)–(ii) člen; MRS 1, 81.A(c) člen; MRS 1, IG6. člen
210	Končno stanje [tekoče obdobje]

Viri sprememb lastniškega kapitala		Pravna podlaga	Druge rezerve	(–) Lastne delnice	Dobiček ali (–) izguba, ki se pripiše lastnikom obvladujoče družbe	(–) Med letom izplačane dividende	Manjšinski deleži		Skupaj
			Druge rezerve	(–) Lastne delnice		(–) Med letom izplačane dividende	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	Druge postavke	Skupaj
			MRS 1, 106., 54.(c) člen	MRS 1, 106. člen, MRS 32, 34., 33. člen; Priloga V, del 2, točka 20	MRS 1, 106.(a), 83.(a)(ii) člen	MRS 1, 106. člen; MRS 32, 35. člen	MRS 1, 54.(q), 106.(a) člen; MRS 27, 27.–28. člen	MRS 1, 54.(q), 106.(a) člen; MRS 27, 27.–28. člen	MRS 1, 9.(c), IG6. člen
			080	090	100	110	120	130	140
010	Začetno stanje [pred prenovljenim prikazom]
020	Učinki popravkov napak	MRS 1, 106.(b) člen; MRS 8, 42. člen
030	Učinki sprememb računovodskih politik	MRS 1, 106.(b) člen; MRS 1, IG6. člen; MRS 8, 22. člen
040	Začetno stanje [tekoče obdobje]
050	Izdaja navadnih delnic	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
060	Izdaja prednostnih delnic	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
070	Izdaja drugih lastniških instrumentov	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
080	Izvajanje ali prenehanje drugih izdanih lastniških instrumentov	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
090	Konverzija dolga v lastniški kapital	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
100	Zmanjšanje kapitala	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
110	Dividende	MRS 1, 106.(d)(iii) člen; MRS 32, 35. člen; MRS 1, IG6. člen
120	Nakup lastnih delnic	MRS 1, 106.(d)(iii) člen; MRS 32, 33. člen
130	Prodaja ali preklic lastnih delnic	MRS 1, 106.(d)(iii) člen; MRS 32, 33. člen
140	Prerazvrstitev finančnih instrumentov iz lastniškega kapitala k obveznostim	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
150	Prerazvrstitev finančnih instrumentov iz obveznosti k lastniškemu kapitalu	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
160	Prenosi med sestavinami lastniškega kapitala	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
170	Povečanje ali (–) zmanjšanje lastniškega kapitala prek poslovnih združitev	MRS 1, 106.(d)(iii) člen
180	Plačila na podlagi delnic	MRS 1, 106.(d)(iii) člen; MRS 2, 10. člen
190	Druga povečanja ali (–) zmanjšanja lastniškega kapitala	MRS 1, 106.(d) člen
200	Skupaj letni vseobsegajoči donos	MRS 1, 106.(d)(i)–(ii) člen; MRS 1, 81.A(c) člen; MRS 1, IG6. člen
210	Končno stanje [tekoče obdobje]

PRILOGA IV

1. Bilanca stanja [izkaz finančnega položaja]

1.3 Lastniški kapital

		Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank	Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP	Razčlenitev v razpredelnici	Knjigovodska vrednost
			Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP	Razčlenitev v razpredelnici	010
010	Kapital	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Obveznosti (9), Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 22	MRS 1, 54.(r) člen; CRR, člen 22	46
020	Vplačani kapital	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Obveznosti (9)	MRS 1, 78.(e) člen
030	Nevplačani kapital, ki je bil vpoklican	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Obveznosti (9)	MRS 1, 78.(e) člen; Priloga V, del 2, točka 14
040	Vplačani presežek kapitala	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Obveznosti (10); CRR, člen 4(1)(124)	MRS 1, 78.(e) člen; CRR, člen 4(1)(124)	46
050	Izdani lastniški instrumenti, razen kapitala	Priloga V, del 2, točke 15–16	Priloga V, del 2, točke 15–16	46
060	Sestavina lastniškega kapitala sestavljenih finančnih instrumentov	Četrta direktiva, člen 42a(5a); Priloga V, del 2, točka 15	MRS 32, 28.–29. člen; Priloga V, del 2, točka 15
070	Drugi izdani lastniški instrumenti	Priloga V, del 2, točka 16	Priloga V, del 2, točka 16
080	Drugi lastniški kapital	Priloga V, del 2, točka 17	MSRP 2, 10. člen; Priloga V, del 2, točka 17
090	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	CRR, člen 4(1)(100)	CRR, člen 4(1)(100)	46
095	Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v dobiček ali izgubo		MRS 1, 82.A(a) člen
100	Opredmetena sredstva		MRS 16, 39.–41. člen
110	Neopredmetena sredstva		MRS 38, 85.–87. člen
120	Aktuarski dobički ali (–) izgube zaradi pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki		MRS 1, 7. člen
122	Nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene med sredstva v posesti za prodajo		MSRP 5, 38. člen, IG, zgled 12
124	Delež drugih pripoznanih prihodkov in odhodkov zaradi naložb v odvisne družbe, skupne podvige in pridružene družbe		MRS 1, 82.(h) člen; MRS 28, 11. člen
128	Postavke, ki se lahko prerazvrstijo k dobičku ali izgubi		MRS 1, 82.A(b) člen
130	Varovanje neto naložb v poslovanje v tujini [učinkoviti delež]	Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a)	MRS 39, 102.(a) člen
140	Pretvorba v tujo valuto	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 39(6)	MRS 21, 52.(b) člen; MRS 21, 32., 38.–49. člen
150	Varovani izvedeni finančni instrumenti. Varovanje denarnih tokov [učinkoviti delež]	Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a)	MSRP 7, 23.(c) člen; MRS 39, 95.–101. člen
160	Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a)	MSRP 7, 20.(a)(ii) člen; MRS 39, 55.(b) člen
170	Nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene med sredstva v posesti za prodajo		MSRP 5, 38. člen, IG, zgled 12
180	Delež drugih pripoznanih prihodkov in odhodkov zaradi naložb v odvisne družbe, skupne podvige in pridružene družbe		MRS 1, 82.(h) člen; MRS 28, 11. člen
190	Zadržani dobiček	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Obveznosti(13); CRR, člen 4(1)(123)	CRR, člen 4(1)(123)
200	Rezerve prevrednotenja	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Obveznosti (12)	MSRP 1, 30., D5.–D8. člen; Priloga V, del 2, točka 18
201	Opredmetena sredstva	Četrta direktiva, člen 33(1)(c)
202	Lastniški instrumenti	Četrta direktiva, člen 33(1)(c)
203	Dolžniški vrednostni papirji	Četrta direktiva, člen 33(1)(c)
204	Drugo	Četrta direktiva, člen 33(1)(c)
205	Presežki iz prevrednotenja	Četrta direktiva, člen 42a(1)
206	Varovanje neto naložb v poslovanje v tujini	Četrta direktiva, člen 42a(1); člen 42c(1)(b)
207	Varovani izvedeni finančni instrumenti. Varovanje denarnih tokov	Četrta direktiva, člen 42a(1); člen 42c(1)(a); CRR, člen 30(a)
208	Varovani izvedeni finančni instrumenti. Druga varovanja	Četrta direktiva, člen 42a(1); člen 42c(1)(a)
209	Netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala	Četrta direktiva, člen 42a(1); člen 42c(2)
210	Druge rezerve	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Obveznosti (11)–(13)	MRS 1, 54. člen; MRS 1, 78.(e) člen
215	Rezervacije za splošna bančna tveganja [če so predstavljene v okviru lastniškega kapitala]	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 38(1); CRR, člen 4(1)(112); Priloga V, del 1, točka 38
220	Rezerve ali bilančne izgube iz naložb v odvisne družbe, skupne podvige in pridružene družbe	Četrta direktiva, člen 59(4); Priloga V, del 2, točka 19	MRS 28, 11. člen; Priloga V, del 2, točka 19
230	Drugo	Priloga V, del 2, točka 19	Priloga V, del 2, točka 19
235	Prve konsolidacijske razlike	Sedma direktiva, člen 19(1)(c)
240	(-) Lastne delnice	Četrta direktiva, Sredstva C (III)(7), D (III)(2); Priloga V, del 2, točka 20	MRS 1, 79(a)(vi); MRS 32, 33.–34., AG14., AG36. člen; Priloga V, del 2, točka 20	46
250	Dobiček ali izguba, ki se pripiše lastnikom nadrejene osebe	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Obveznosti (14)	MRS 27, 28. člen; MRS 1, 81.B(b)(ii) člen	2
260	(-) Dividende med letom	CRR, člen 26(2b)	MRS 32, 35. člen
270	Manjšinski deleži [neobvladujoči deleži]	Sedma direktiva, člen 21	MRS 27, 4. člen; MRS 1, 54.(q) člen; MRS 27, 27. člen
280	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	CRR, člen 4(1)(100)	MRS 27, 27.–28. člen; CRR, člen 4(1)(100)	46
290	Druge postavke		MRS 27, 27.–28. člen	46
300	SKUPAJ LASTNIŠKI KAPITAL		MRS 1, 9.(c), IG6. člen	46
310	SKUPAJ LASTNIŠKI KAPITAL IN SKUPAJ OBVEZNOSTI	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Obveznosti	MRS 1, IG.6 člen

16. Razčlenitev izbranih postavk izkaza poslovnega izida

16.1 Prihodki in odhodki iz naslova obresti po instrumentih in sektorju nasprotne stranke

		Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank	Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP	Tekoče obdobje
				Prihodki	Odhodki
				Priloga V, del 2, točka 95	Priloga V, del 2, točka 95
				010	020
010	Izvedeni finančni instrumenti – trgovanje	CRR, Priloga II; Priloga V, del 2, točka 96	MRS 39, 9. člen; Priloga V, del 2, točka 96
020	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 26	Priloga V, del 1, točka 26
030	Centralne banke	Priloga V, del 1, točka 35(a)	Priloga V, del 1, točka 35(a)
040	Sektor država	Priloga V, del 1, točka 35(b)	Priloga V, del 1, točka 35(b)
050	Kreditne institucije	Priloga V, del 1, točka 35(c)	Priloga V, del 1, točka 35(c)
060	Druge finančne družbe	Priloga V, del 1, točka 35(d)	Priloga V, del 1, točka 35(d)
070	Nefinančne družbe	Priloga V, del 1, točka 35(e)	Priloga V, del 1, točka 35(e)
080	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točka 27	Priloga V, del 1, točka 27
090	Centralne banke	Priloga V, del 1, točka 35(a)	Priloga V, del 1, točka 35(a)
100	Sektor država	Priloga V, del 1, točka 35(b)	Priloga V, del 1, točka 35(b)
110	Kreditne institucije	Priloga V, del 1, točka 35(c)	Priloga V, del 1, točka 35(c)
120	Druge finančne družbe	Priloga V, del 1, točka 35(d)	Priloga V, del 1, točka 35(d)
130	Nefinančne družbe	Priloga V, del 1, točka 35(e)	Priloga V, del 1, točka 35(e)
140	Gospodinjstva	Priloga V, del 1, točka 35(f)	Priloga V, del 1, točka 35(f)
150	Druga sredstva	Priloga V, del 1, točka 51	Priloga V, del 1, točka 51
160	Vloge	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9
170	Centralne banke	Priloga V, del 1, točka 35(a)	Priloga V, del 1, točka 35(a)
180	Sektor država	Priloga V, del 1, točka 35(b)	Priloga V, del 1, točka 35(b)
190	Kreditne institucije	Priloga V, del 1, točka 35(c)	Priloga V, del 1, točka 35(c)
200	Druge finančne družbe	Priloga V, del 1, točka 35(d)	Priloga V, del 1, točka 35(d)
210	Nefinančne družbe	Priloga V, del 1, točka 35(e)	Priloga V, del 1, točka 35(e)
220	Gospodinjstva	Priloga V, del 1, točka 35(f)	Priloga V, del 1, točka 35(f)
230	Izdani dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 31	Priloga V, del 1, točka 31
240	Druge finančne obveznosti	Priloga V, del 1, točke 32–34	Priloga V, del 1, točke 32–34
250	Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem, obrestno tveganje	Priloga V, del 2, točka 95	Priloga V, del 2, točka 95
260	Druge obveznosti	Priloga V, del 2, točka 10	Priloga V, del 1, točka 10
270	OBRESTI	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (1), (2)	MRS 18, 35.(b) člen; MRS 1, 97. člen

16.2 Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po instrumentih

		Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank	Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP	Tekoče obdobje
			Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP	010
010	Lastniški instrumenti	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5	MRS 32, 11. člen
020	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 26	Priloga V, del 1, točka 26
030	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točka 27	Priloga V, del 1, točka 27
040	Vloge	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9
050	Izdani dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 31	Priloga V, del 1, točka 31
060	Druge finančne obveznosti	Priloga V, del 1, točke 32–34	Priloga V, del 1, točke 32–34
070	DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ ODPRAVE PRIPOZNANJA FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI NISO MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA, NETO	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (6)	MSRP 7, 20.(a)(v)–(vii) člen; MRS 39, 55.(a) člen

16.3 Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje po instrumentih

		Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank	Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP	Tekoče obdobje
			Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP	010
010	Izvedeni finančni instrumenti	CRR, Priloga II	MRS 39, 9. člen
020	Lastniški instrumenti	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5	MRS 32, 11. člen
030	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 26	Priloga V, del 1, točka 26
040	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točka 27	Priloga V, del 1, točka 27
050	Kratke pozicije		MRS 39, AG15.(b) člen
060	Vloge	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9
070	Izdani dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 31	Priloga V, del 1, točka 31
080	Druge finančne obveznosti	Priloga V, del 1, točke 32–34	Priloga V, del 1, točke 32–34
090	DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ FINANČNIH SRESTEV IN OBVEZNOSTI V POSESTI ZA TRGOVANJE, NETO	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (6)	MSRP 7, 20.(a)(i) člen
100	Izvedeni finančni instrumenti	CRR, Priloga II
110	Lastniški instrumenti	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
120	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 26
130	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točka 27
140	Kratke pozicije
150	Vloge	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9
160	Izdani dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 31
170	Druge finančne obveznosti	Priloga V, del 1, točke 32–34
180	DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ TRGOVALNIH FINANČNIH SRESTEV IN OBVEZNOSTI, NETO	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (6)

16.4 Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje po tveganju

		Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank	Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP	Tekoče obdobje
			Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP	010
010	Instrumenti z obrestno mero in povezani izvedeni finančni instrumenti	Priloga V, del 2, točka 99(a)	Priloga V, del 2, točka 99(a)
020	Lastniški instrumenti in povezani izvedeni finančni instrumenti	Priloga V, del 2, točka 99(b)	Priloga V, del 2, točka 99(b)
030	Trgovanje v tuji valuti ter izvedeni finančni instrumenti, povezani s tujo valuto in zlatom	Priloga V, del 2, točka 99(c)	Priloga V, del 2, točka 99(c)
040	Instrumenti, povezani s kreditnim tveganjem, in povezani izvedeni finančni instrumenti	Priloga V, del 2, točka 99(d)	Priloga V, del 2, točka 99(d)
050	Izvedeni finančni instrumenti, povezani z blagom	Priloga V, del 2, točka 99(e)	Priloga V, del 2, točka 99(e)
060	Drugo	Priloga V, del 2, točka 99(f)	Priloga V, del 2, točka 99(f)
070	DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ FINANČNIH SRESTEV IN OBVEZNOSTI V POSESTI ZA TRGOVANJE, NETO	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (6)	MSRP 7, 20.(a)(i) člen
080	Obrestni instrumenti in povezani izvedeni finančni instrumenti	Priloga V, del 2, točka 99(a)
090	Lastniški instrumenti in povezani izvedeni finančni instrumenti	Priloga V, del 2, točka 99(b)
100	Trgovanje v tuji valuti ter izvedeni finančni instrumenti, povezani s tujo valuto in zlatom	Priloga V, del 2, točka 99(c)
110	Instrumenti s kreditnim tveganjem in povezani izvedeni finančni instrumenti	Priloga V, del 2, točka 99(d)
120	Izvedeni finančni instrumenti, povezani z blagom	Priloga V, del 2, točka 99(e)
130	Drugo	Priloga V, del 2, točka 99(f)
140	DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ TRGOVALNIH FINANČNIH SRESTEV IN OBVEZNOSTI, NETO	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (6)

16.5 Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, označenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po instrumentih

		Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank	Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP	Tekoče obdobje	Spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja
					Priloga V, del 2, točka 100
				010	020
010	Lastniški instrumenti	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5	MRS 32, 11. člen
020	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 26	Priloga V, del 1, točka 26
030	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točka 27	Priloga V, del 1, točka 27
040	Vloge	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9
050	Izdani dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 31	Priloga V, del 1, točka 31
060	Druge finančne obveznosti	Priloga V, del 1, točke 32–34	Priloga V, del 1, točke 32–34
070	DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI SO OZNAČENI PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA, NETO	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (6)	MSRP 7, 20.(a)(i) člen
080	Lastniški instrumenti	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
090	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 26
100	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točka 27
110	Vloge	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9
120	Izdani dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točka 31
130	Druge finančne obveznosti	Priloga V, del 1, točke 32–34
140	DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ NETRGOVALNIH FINANČNIH SRESTEV IN OBVEZNOSTI, NETO	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (6)

16.6 Dobički ali izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem

		Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank	Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP	Tekoče obdobje
			Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP	010
010	Spremembe poštene vrednosti instrumenta varovanja [vključno s prekinitvijo]	Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); člen 42c(1)(a)	MSRP 7, 24.(a)(i) člen
020	Spremembe poštene vrednosti varovanih postavk, ki se pripiše zavarovanemu tveganju	Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); člen 42c(1)(a)	MSRP 7, 24.(a)(ii) člen
030	Neučinkovitost v zvezi z dobičkom ali izgubo zaradi varovanja denarnih tokov	Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); člen 42c(1)(a)	MSRP 7, 24.(b) člen
040	Neučinkovitost v zvezi z dobičkom ali izgubo zaradi varovanja neto naložb v poslovanje v tujini	Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); člen 42c(1)(a)	MSRP 7, 24.(c) člen
050	DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ OBRAČUNAVANJA VAROVANJA PRED TVEGANJEM, NETO	Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a), 42c(1)(a)	MSRP 7, 24. člen

16.7 Oslabitev finančnih in nefinančnih sredstev

		Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank	Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP	Tekoče obdobje
				Povečanja Priloga V, del 2, točka 102	Razveljavitve Priloga V, del 2, točka 102	Skupaj	Akumulirane oslabitve
				010	020	030	040
010	Oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	Direktiva o računovodskih izkazih bank, členi 35–37	MSRP 7, 20.(e) člen
020	Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti		MSRP 7, 20.(e) člen; MRS 39, 66. člen
030	Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva		MSRP 7, 20.(e) člen; MRS 39, 67.–70. člen
040	Krediti in terjatve		MSRP 7, 20.(e) člen; MRS 39, 63.–65. člen
050	Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo		MSRP 7, 20.(e) člen; MRS 39, 63.–65. člen
060	Oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev naložb v odvisne družbe, skupne podvige in pridružene družbe	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (13)–(14)	MRS 28, 40.–43. člen
070	Odvisne družbe		MSRP 10, Priloga A
080	Skupni podvigi		MRS 28, 3. člen
090	Pridružene družbe	Četrta direktiva, člen 17	MRS 28, 3. člen
100	Oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev nefinančnih sredstev		MRS 36, 126.(a) in (b) člen
110	Nepremičnine, naprave in oprema	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (9)	MRS 16, 73.(e)(v)–(vi) člen
120	Naložbene nepremičnine	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (9)	MRS 40, 79.(d)(v) člen
130	Dobro ime	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (9)	MRS 36, 10.b člen; MRS 36, 88.–99., 124. člen; MSRP 3, B67.(d)(v) člen
140	Druga neopredmetena sredstva	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (9)	MRS 38, 118.(e)(iv) in (v) člen
145	Drugo		MRS 36, 126.(a) in (b) člen
150	SKUPAJ
160	Prihodki iz naslova že vračunanih obresti od oslabljenih finančnih sredstev		MSRP 7, 20.(d) člen; MRS 39, AG93. člen

20. Geografska razčlenitev

20.1 Geografska razčlenitev sredstev po lokaciji dejavnosti

		Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank	Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP	Knjigovodska vrednost
				Domače dejavnosti	Nedomače dejavnosti
				Priloga V, del 2, točka 107	Priloga V, del 2, točka 107
				010	020
010	Denarna sredstva, stanja denarnih sredstev v centralnih bankah in druge vloge na vpogled	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Sredstva (1)	MRS 1, 54.(i) člen
020	Denar v blagajni	Priloga V, del 2, točka 1	Priloga V, del 2, točka 1
030	Stanja denarnih sredstev v centralnih bankah	Člen 13(2) direktive o računovodskih izkazih bank; Priloga V, del 2, točka 2	Priloga V, del 2, točka 2
040	Druge vloge na vpogled		Priloga V, del 2, točka 3
050	Finančna sredstva v posesti za trgovanje	Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); MRS 39, 9. člen	MSRP 7, 8.(a)(ii) člen; MRS 39, 9., AG14. člen
060	Izvedeni finančni instrumenti	CRR, Priloga II	MRS 39, 9. člen
070	Lastniški instrumenti	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5	MRS 32, 11. člen
080	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točki 24 in 26	Priloga V, del 1, točki 24 in 26
090	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točki 24 in 27	Priloga V, del 1, točki 24 in 27
091	Trgovalna finančna sredstva	Priloga V, del 1, točka 15
092	Izvedeni finančni instrumenti	CRR, Priloga II; Priloga V, del 1, točka 15
093	Lastniški instrumenti	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
094	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točki 24 in 26
095	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točki 24 in 27
100	Finančna sredstva, označena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); MRS 39, 9. člen	MSRP 7, 8.(a)(i) člen; MRS 39, 9. člen
110	Lastniški instrumenti	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5	MRS 32, 11. člen
120	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točki 24 in 26	Priloga V, del 1, točki 24 in 26
130	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točki 24 in 27	Priloga V, del 1, točki 24 in 27
140	Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); MRS 39, 9. člen	MSRP 7, 8.(d) člen; MRS 39, 9. člen
150	Lastniški instrumenti	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5	MRS 32, 11. člen
160	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točki 24 in 26	Priloga V, del 1, točki 24 in 26
170	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točki 24 in 27	Priloga V, del 1, točki 24 in 27
171	Netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	Četrta direktiva, člen 42a(1), (4)
172	Lastniški instrumenti	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
173	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točki 24 in 26
174	Krediti in druga finančna sredstva	Četrta direktiva, člen 42a(1), (4)(b); Priloga V, del 1, točki 24 in 27
175	Netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala	Četrta direktiva, člen 42a(1); člen 42c(2)
176	Lastniški instrumenti	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
177	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točki 24 in 26
178	Krediti in druga finančna sredstva	Četrta direktiva, člen 42a(1), (4)(b); Priloga V, del 1, točki 24 in 27
180	Krediti in terjatve	Četrta direktiva, člen 42a(4)(b), (5a); MRS 39, 9. člen	MSRP 7, 8.(c) člen; MRS 39, 9., AG16., AG26. člen; Priloga V, del 1, točka 16
190	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točki 24 in 26	Priloga V, del 1, točki 24 in 26
200	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točki 24 in 27	Priloga V, del 1, točki 24 in 27
210	Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo	Četrta direktiva, člen 42a(4)(a), (5a); MRS 39, 9. člen	MSRP 7, 8.(b) člen; MRS 39, 9., AG16., AG26. člen
220	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točki 24 in 26	Priloga V, del 1, točki 24 in 26
230	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točki 24 in 27	Priloga V, del 1, točki 24 in 27
231	Netrgovalni dolžniški instrumenti, merjeni z metodo na podlagi nabavne vrednosti	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 37(1); člen 42a(4)(b); Priloga V, del 1, točka 16
232	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točki 24 in 26
233	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točki 24 in 27
234	Druga netrgovalna neizvedena finančna sredstva	Direktiva o računovodskih izkazih bank, členi 35–37; Priloga V, del 1, točka 17
235	Lastniški instrumenti	ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
236	Dolžniški vrednostni papirji	Priloga V, del 1, točki 24 in 26
237	Krediti in druga finančna sredstva	Priloga V, del 1, točki 24 in 27
240	Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem	Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); člen 42c(1)(a); MRS 39, 9. člen; Priloga V, del 1, točka 19	MSRP 7, 22.(b) člen; MRS 39, 9. člen
250	Spremembe poštene vrednosti varovanih postavk v varovanju portfelja pred obrestnim tveganjem	Četrta direktiva, člen 42a(5), (5a); MRS 39, 89.A(a) člen	MRS 39, 89.A(a) člen
260	Opredmetena sredstva	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Sredstva (10)
270	Neopredmetena sredstva	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Sredstva (9); CRR, člen 4(115)	MRS 1, 54.(c) člen; CRR, člen 4(115)
280	Naložbe v odvisne družbe, skupne podvige in pridružene družbe	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Sredstva (7)–(8); četrta direktiva, člen 17; Priloga V, del 2, točka 4	MRS 1, 54.(e) člen; Priloga V, del 2, točka 4
290	Terjatve za davek		MRS 1, 54.(n)–(o) člen
300	Druga sredstva	Priloga V, del 2, točka 5	Priloga V, del 2, točka 5
310	Nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene med sredstva v posesti za prodajo		MRS 1, 54.(j) člen; MSRP 5, 38. člen
320	SREDSTVA	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Sredstva	MRS 1, 9.(a), IG6. člen

46. Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Viri sprememb lastniškega kapitala				Kapital	Vplačani presežek kapitala	Izdani lastniški instrumenti, razen kapitala	Drugi lastniški kapital	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	Zadržani dobiček	Rezerve prevrednotenja	Presežki iz prevrednotenja
			Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP	MRS 1, 106., 54.(r) člen	MRS 1, 106., 78.(e) člen	MRS 1, 106. člen; Priloga V, del 2, točke 15–16	MRS 1, 106. člen; Priloga V, del 2, točka 17	MRS 1, 106. člen	CRR, člen 4(1)(123)	MSRP 1, 30., D5.–D8. člen
		Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank		Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Obveznosti (9), Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 22	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Obveznosti(10); CRR, člen 4(1)(124)	Priloga V, del 2, točke 15–17	Priloga V, del 2, točka 17	Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a)	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Obveznosti(13); CRR, člen 4(1)(123)		Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Obveznosti (12)
				010	020	030	040	050	060	070	075
010	Začetno stanje [pred prenovljenim prikazom]
020	Učinki popravkov napak		MRS 1, 106.(b) člen; MRS 8, 42. člen
030	Učinki sprememb računovodskih politik		MRS 1, 106.(b) člen; MRS 1, IG6. člen; MRS 8, 22. člen
040	Začetno stanje [tekoče obdobje]
050	Izdaja navadnih delnic		MRS 1, 106.(d)(iii) člen
060	Izdaja prednostnih delnic		MRS 1, 106.(d)(iii) člen
070	Izdaja drugih lastniških instrumentov		MRS 1, 106.(d)(iii) člen
080	Izvajanje ali prenehanje drugih izdanih lastniških instrumentov		MRS 1, 106.(d)(iii) člen
090	Konverzija dolga v lastniški kapital		MRS 1, 106.(d)(iii) člen
100	Zmanjšanje kapitala		MRS 1, 106.(d)(iii) člen
110	Dividende		MRS 1, 106.(d)(iii) člen; MRS 32, 35. člen; MRS 1, IG6. člen
120	Nakup lastnih delnic		MRS 1, 106.(d)(iii) člen; MRS 32, 33. člen
130	Prodaja ali preklic lastnih delnic		MRS 1, 106.(d)(iii) člen; MRS 32, 33. člen
140	Prerazvrstitev finančnih instrumentov iz lastniškega kapitala k obveznostim		MRS 1, 106.(d)(iii) člen
150	Prerazvrstitev finančnih instrumentov iz obveznosti k lastniškemu kapitalu		MRS 1, 106.d)(iii) člen
160	Prenosi med sestavinami lastniškega kapitala		MRS 1, 106.(d)(iii) člen
170	Povečanje ali (–) zmanjšanje lastniškega kapitala prek poslovnih združitev		MRS 1, 106.(d)(iii) člen
180	Plačila na podlagi delnic		MRS 1, 106.(d)(iii) člen; MSRP 2, 10. člen
190	Druga povečanja ali (–) zmanjšanja lastniškega kapitala		MRS 1, 106.(d) člen
200	Skupaj letni vseobsegajoči donos		MRS 1, 106.(d)(i)–(ii) člen; MRS 1, 81.A(c) člen; MRS 1, IG6. člen
210	Končno stanje [tekoče obdobje]

Viri sprememb lastniškega kapitala				Druge rezerve	Prve konsolidacijske razlike	(–) Lastne delnice	Dobiček ali (–) izguba, ki se pripiše lastnikom nadrejene osebe	(–) Dividende med letom	Manjšinski deleži		Skupaj
				Druge rezerve	Prve konsolidacijske razlike	(–) Lastne delnice		(–) Dividende med letom	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	Druge postavke	Skupaj
			Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP	MRS 1, 106., 54.(c) člen		MRS 1, 106. člen; MRS 32, 34., 33. člen; Priloga V, del 2, točka 20	MRS 1, 106.(a), 83.(a)(ii) člen	MRS 1, 106. člen; MRS 32, 35. člen	MRS 1, 54.(q), 106.(a) člen; MRS 27, 27.–28. člen	MRS 1, 54.(q), 106.(a) člen; MRS 27, 27.–28. člen	MRS 1, 9.(c), IG6. člen
		Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank			Sedma direktiva, člen 19(1)(c)	Četrta direktiva, Sredstva C (III)(7), D (III)(2); Priloga V, del 2, točka 20	Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 4, Obveznosti (14)	CRR, člen 26(2b)	Sedma direktiva, člen 21	Sedma direktiva, člen 21
				080	085	090	100	110	120	130	140
010	Začetno stanje [pred prenovljenim prikazom]
020	Učinki popravkov napak		MRS 1, 106.(b) člen; MRS 8, 42. člen
030	Učinki sprememb računovodskih politik		MRS 1, 106.(b) člen; MRS 1, IG6. člen; MRS 8, 22. člen
040	Začetno stanje [tekoče obdobje]
050	Izdaja navadnih delnic		MRS 1, 106.(d)(iii) člen
060	Izdaja prednostnih delnic		MRS 1, 106.(d)(iii) člen
070	Izdaja drugih lastniških instrumentov		MRS 1, 106.(d)(iii) člen
080	Izvajanje ali prenehanje drugih izdanih lastniških instrumentov		MRS 1, 106.(d)(iii) člen
090	Konverzija dolga v lastniški kapital		MRS 1, 106.(d)(iii) člen
100	Zmanjšanje kapitala		MRS 1, 106.(d)(iii) člen
110	Dividende		MRS 1, 106.(d)(iii) člen; MRS 32, 35. člen; MRS 1, IG6. člen
120	Nakup lastnih delnic		MRS 1, 106.(d)(iii) člen; MRS 32, 33. člen
130	Prodaja ali preklic lastnih delnic		MRS 1, 106.(d)(iii) člen; MRS 32, 33. člen
140	Prerazvrstitev finančnih instrumentov iz lastniškega kapitala k obveznostim		MRS 1, 106.(d)(iii) člen
150	Prerazvrstitev finančnih instrumentov iz obveznosti k lastniškemu kapitalu		MRS 1, 106.d)(iii) člen
160	Prenosi med sestavinami lastniškega kapitala		MRS 1, 106.(d)(iii) člen
170	Povečanje ali (–) zmanjšanje lastniškega kapitala prek poslovnih združitev		MRS 1, 106.(d)(iii) člen
180	Plačila na podlagi delnic		MRS 1, 106.(d)(iii) člen; MSRP 2, 10. člen
190	Druga povečanja ali (–) zmanjšanja lastniškega kapitala		MRS 1, 106.(d) člen
200	Skupaj letni vseobsegajoči donos		MRS 1, 106.(d)(i)–(ii) člen; MRS 1, 81.A(c) člen; MRS 1, IG6. člen
210	Končno stanje [tekoče obdobje]

PRILOGA V

„PRILOGA V

POROČANJE O FINANČNIH INFORMACIJAH

Kazalo

SPLOŠNA NAVODILA

224

Sklicevanja

224

Dogovor

225

Konsolidacija

226

Računovodski portfelji

226

4.1

Sredstva

226

4.2

Obveznosti

227

Finančni instrumenti

227

5.1

Finančna sredstva

227

5.2

Finančne obveznosti

228

Razčlenitev nasprotnih strank

228

NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI

229

Bilanca stanja

229

1.1

Sredstva (1.1)

229

1.2

Obveznosti (1.2)

229

1.3

Lastniški kapital (1.3)

230

Izkaz poslovnega izida (2)

230

Izkaz vseobsegajočega donosa (3)

232

Razčlenitev finančnih sredstev po instrumentih in po sektorju nasprotne stranke (4)

232

Razčlenitev kreditov in drugih finančnih sredstev po produktih (5)

232

Razčlenitev kreditov in drugih finančnih sredstev za nefinančne družbe po oznakah NACE (6)

233

Finančna sredstva, ki so predmet oslabitve in so prekoračila zapadlost v plačilo ali so oslabljena (7)

234

Razčlenitev finančnih obveznosti (8)

234

Zaveze iz kreditov, finančna poroštva in druge zaveze (9)

234

10.

Izvedeni finančni instrumenti (10 in 11)

236

10.1

Razčlenitev izvedenih finančnih instrumentov po vrsti tveganja

236

10.2

Zneski, ki se sporočajo za izvedene finančne instrumente

237

10.3

Izvedeni finančni instrumenti, razvrščeni kot ‚ekonomska varovanja‘

238

10.4

Razčlenitev izvedenih finančnih instrumentov po sektorju nasprotne stranke

238

11.

Gibanja popravkov vrednosti za kreditne izgube in oslabitve lastniških instrumentov (12)

239

12.

Prejeta zavarovanja in poroštva (13)

239

12.1

Razčlenitev kreditov in drugih finančnih sredstev po zavarovanjih in poroštvih (13.1)

239

12.2

Zavarovanje, pridobljeno s priposestvovanjem v zadevnem obdobju [v posesti na datum poročanja] (13.2)

239

12.3

Zavarovanje, pridobljeno s priposestvovanjem [opredmetena sredstva], akumulirano (13.3)

240

13.

Hierarhija poštene vrednosti: finančni instrumenti po pošteni vrednosti (14)

240

14.

Odprava pripoznanja in finančne obveznosti, povezane s prenesenimi finančnimi sredstvi (15)

240

15.

Razčlenitev izbranih postavk izkaza poslovnega izida (16)

241

15.1

Prihodki in odhodki iz naslova obresti po instrumentih in sektorju nasprotne stranke (16.1)

241

15.2

Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po instrumentih (16.2)

241

15.3

Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje po instrumentih (16.3)

241

15.4

Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje po tveganju (16.4)

241

15.5

Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, označenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po instrumentih (16.5)

242

15.6

Dobički ali izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem (16.6)

242

15.7

Oslabitev finančnih in nefinančnih sredstev (16.7)

242

16.

Uskladitev med računovodskim obsegom konsolidacije in obsegom konsolidacije v skladu s crr (17)

242

17.

Geografska razčlenitev (20)

242

18.

Opredmetena in neopredmetena sredstva: sredstva, ki so predmet poslovnega najema (21)

243

19.

Upravljanje premoženja, skrbništvo in druge storitve (22)

243

19.1

Prihodki in odhodki iz naslova provizij in opravnin po dejavnosti (22.1)

243

19.2

Sredstva, vključena v opravljene storitve (22.2)

244

20.

Deleži v nekonsolidiranih strukturiranih subjektih (30)

245

21.

Povezane stranke (31)

245

21.1

Povezane stranke: obveznosti za plačilo in zneski terjatev (31.1)

245

21.2

Povezane stranke: ustvarjeni odhodki in prihodki (31.2)

245

22.

Struktura skupine (40)

246

22.1

Struktura skupine: ‚po subjektih‘ (40.1)

246

22.2

Struktura skupine: ‚po instrumentih‘ (40.2)

247

23.

Poštena vrednost (41)

247

23.1

Hierarhija poštene vrednosti: finančni instrumenti po odplačni vrednosti (41.1)

247

23.2

Uporaba možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti (41.2)

247

23.3

Hibridni finančni instrumenti, ki niso označeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (41.3)

247

24.

Opredmetena in neopredmetena sredstva: knjigovodska vrednost po načinu merjenja (42)

247

25.

Rezervacije (43)

247

26.

Programi z določenimi zaslužki in zaslužki zaposlencev (44)

248

26.1

Sestavine neto sredstev in obveznosti za programe z določenimi zaslužki (44.1)

248

26.2

Gibanja obveznosti za določene zaslužke (44.2)

248

26.3

Pojasnjevalne postavke [povezane z odhodki za zaposlene] (44.3)

248

27.

Razčlenitev izbranih postavk izkaza poslovnega izida (45)

248

27.1

Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev, ki niso sredstva v posesti za prodajo (45.2)

248

27.2

Drugi poslovni prihodki in odhodki (45.3)

248

28.

Izkaz sprememb lastniškega kapitala (46)

249

29.

Nedonosne izpostavljenosti (18)

249

30.

Restrukturirane izpostavljenosti (19)

251

VZPOREJANJE KATEGORIJ IZPOSTAVLJENOSTI IN SEKTORJEV NASPROTNIH STRANK

255

DEL 1

SPLOŠNA NAVODILA

1. SKLICEVANJA

Ta priloga vsebuje dodatna navodila v zvezi s predlogami za poročanje o finančnih informacijah (FINREP) iz Priloge III in Priloge IV k tej uredbi. Ta priloga dopolnjuje navodila, vključena v obliki sklicevanj v predlogah iz Priloge III in Priloge IV.

Podatkovne točke, opredeljene v predlogah, se pripravijo v skladu s pravili za pripoznavanje, pobot in vrednotenje ustreznega računovodskega okvira iz člena 4(1)(77) Uredbe (EU) št. 575/2013 (CRR).

Institucije predložijo le dele predlog, ki se nanašajo na:

(a)	sredstva, obveznosti, lastniški kapital, prihodke in odhodke, ki jih pripozna institucija;

(b)	zunajbilančne izpostavljenosti in dejavnosti, v katerih sodeluje institucija;

(c)	posle, ki jih izvaja institucija;

(d)	pravila za vrednotenje, vključno z metodami za ocenjevanje popravkov vrednosti za kreditno tveganje, ki jih uporablja institucija.

V Prilogi III in Prilogi IV ter v tej prilogi se uporabljajo naslednje okrajšave:

(a)	‚uredba o MRS‘ pomeni Uredbo (ES) št. 1606/2002;

(b)	‚MRS‘ ali ‚MSRP‘ pomeni ‚mednarodne računovodske standarde‘, kot so opredeljeni v členu 2 uredbe o MRS in ki jih je sprejela Komisija;

(c)	‚uredba ECB o statističnih postavkah bilance stanja‘ ali ‚ECB/2008/32‘ pomeni Uredbo (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke (1);

(d)	‚uredba NACE‘ pomeni Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (2);

(e)	‚direktiva o računovodskih izkazih bank‘ pomeni Direktivo Sveta 86/635/EGS (3);

(f)	‚četrta direktiva‘ pomeni Četrto direktivo Sveta 78/660/EGS (4);

(g)	‚nacionalna splošno sprejeta računovodska načela (GAAP)‘ pomeni nacionalna splošno sprejeta računovodska načela, razvita v skladu z direktivo o računovodskih izkazih bank;

(h)

‚MSP‘ pomeni mikro, mala in srednja podjetja, opredeljena v Priporočilu Komisije C(2003) 1422 (5); ‚koda ISIN‘ pomeni mednarodno identifikacijsko številko vrednostnega papirja, dodeljeno vrednostnim papirjem, ki je sestavljena iz 12 alfanumeričnih znakov in enoznačno označuje izdajo vrednostnih papirjev;

(i)	‚koda LEI‘ pomeni kodo mednarodnega identifikatorja pravnih subjektov, dodeljeno subjektom, ki enoznačno označuje stranko v finančnem poslu.

2. DOGOVOR

V Prilogi III in Prilogi IV podatkovna točka, označena s sivo, pomeni, da ta podatkovna točka ni nujna ali da o njej ni mogoče poročati. V Prilogi IV vrstica ali stolpec s sklicevanji, označen s črno, pomeni, da zadevnih podatkovnih točk ne smejo predložiti institucije, ki navedena sklicevanja upoštevajo v zadevni vrstici ali stolpcu.

Predloge v Prilogi III in Prilogi IV vključujejo implicitna validacijska pravila, ki so določena v samih predlogah z uporabo dogovorov.

Uporaba oklepajev pri oznaki postavke v predlogi pomeni, da je treba to postavko odšteti za izračun končne vrednosti, kar pa ne pomeni, da se jo sporoči kot negativno postavko.

Postavke, ki se sporočijo kot negativne vrednosti, so v sestavljenih predlogah označene s predznakom ‚(–)‘ na začetku njihove oznake, na primer ‚(–) lastne delnice‘.

V ‚modelu podatkovne točke‘ pri predlogah za poročanje o finančnih informacijah iz Priloge III in Priloge IV ima vsaka podatkovna točka (celica) ‚osnovno postavko‘, ki se ji dodeli atribut ‚v dobro/v breme‘. Takšna dodelitev zagotavlja, da vsi subjekti, ki poročajo podatkovne točke, upoštevajo ‚dogovor glede predznaka‘, in omogoča poznavanje atributa ‚v dobro/v breme‘, ki ustreza posamezni podatkovni točki.

10.

Delovanje dogovora je shematsko prikazano v razpredelnici 1.

Razpredelnica 1

Dogovor o atributu v dobro/v breme, pozitivni in negativni predznaki

Element	V dobro/v breme	Stanje/gibanje	Sporočena vrednost
Sredstva	v breme	stanje sredstev	pozitivna ((‚običajna‘, predznak ni potreben)
		povečanje sredstev	pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)
		negativno stanje sredstev	negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)
		zmanjšanje sredstev	negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)
Odhodki		stanje odhodkov	pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)
		povečanje odhodkov	pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)
		negativno stanje (vključno z razveljavitvami) odhodkov	negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)
		zmanjšanje odhodkov	negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)
Obveznosti	v dobro	stanje obveznosti	pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)
		povečanje obveznosti	pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)
		negativno stanje obveznosti	negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)
		zmanjšanje obveznosti	negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)
Lastniški kapital		stanje lastniškega kapitala	pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)
		povečanje lastniškega kapitala	pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)
		negativno stanje lastniškega kapitala	negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)
		zmanjšanje lastniškega kapitala	negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)
Prihodki		stanje prihodkov	pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)
		povečanje prihodkov	pozitivna (‚običajna‘, predznak ni potreben)
		negativno stanje (vključno z razveljavitvami) prihodkov	negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)
		zmanjšanje prihodkov	negativna (potreben je predznak minus ‚–‘)

3. KONSOLIDACIJA

11.

Če v tej prilogi ni določeno drugače, se predloge FINREP pripravijo z uporabo bonitetnega obsega konsolidacije v skladu oddelkom 2 poglavja 2 naslova II dela 1 CRR. Institucije prikažejo svoje odvisne družbe in skupne podvige na podlagi enakih metod kot pri bonitetni konsolidaciji:

(a)	institucijam se lahko dovoli ali se od njih zahteva uporaba kapitalske metode za naložbe v zavarovalniške in nefinančne odvisne družbe v skladu s členom 18(5) CRR;

(b)	institucijam se lahko dovoli uporaba metode sorazmerne konsolidacije za finančne odvisne družbe v skladu s členom 18(2) CRR;

(c)	od institucije se lahko zahteva uporaba metode sorazmerne konsolidacije za naložbe v skupne podvige v skladu s členom 18(4) CRR.

4. RAČUNOVODSKI PORTFELJI

4.1 Sredstva

12.

‚Računovodski portfelji‘ pomenijo finančne instrumente, združene glede na pravila za vrednotenje. Ta združevanja ne vključujejo naložb v kapital odvisnih družb, skupnih podvigov in pridruženih družb, stanj sredstev na vpogled, ki so razvrščena kot ‚denarna sredstva, stanja denarnih sredstev v centralnih bankah in druge vloge na vpogled‘, ter finančnih instrumentov, ki so razvrščeni kot ‚v posesti za prodajo‘ in prikazani v postavkah ‚nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene kot sredstva v posesti za prodajo‘ in ‚obveznosti, vključene v skupine za odtujitev, razvrščene kot sredstva v posesti za prodajo‘.

13.

Za finančna sredstva se uporabijo naslednji računovodski portfelji na podlagi MSRP:

(a)	‚finančna sredstva v posesti za trgovanje‘;

(b)	‚finančna sredstva, označena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘;

(c)	‚za prodajo razpoložljiva finančna sredstva‘;

(d)	‚krediti in terjatve‘;

(e)	‚finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo‘.

14.

Za finančna sredstva se uporabljajo naslednji računovodski portfelji na podlagi nacionalnih splošno sprejetih računovodskih načel (GAAP):

(a)	‚trgovalna finančna sredstva‘;

(b)	‚netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘;

(c)	‚netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala‘;

(d)	‚netrgovalni dolžniški instrumenti, merjeni z metodo na podlagi nabavne vrednosti‘; in

(e)	‚druga netrgovalna neizvedena finančna sredstva‘.

15.

Izraz ‚trgovalna finančna sredstva‘ ima enak pomen kot v ustreznih nacionalnih splošno sprejetih računovodskih načelih na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank. V skladu z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se izvedeni finančni instrumenti, ki niso v posesti za obračunavanje varovanja pred tveganjem, sporočijo v tej postavki ne glede na metodo, ki se uporablja za merjenje teh pogodb. Institucije vključijo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih v bilanco stanja le, če so te pogodbe pripoznane v skladu z ustreznim računovodskim okvirom.

16.

Pri finančnih sredstvih metode ‚na podlagi nabavne vrednosti‘ vključujejo pravila za vrednotenje, po katerih se finančno sredstvo izmeri po nabavni vrednosti, ki se ji prištejejo že obračunane obresti, temu pa se odštejejo izgube zaradi oslabitve.

17.

V skladu z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank ‚druga netrgovalna neizvedena finančna sredstva‘ vključujejo finančna sredstva, ki niso primerna za vključitev v druge računovodske portfelje. Ta računovodski portfelj med drugim vključuje finančna sredstva, ki se izmerijo po nižjem od njihovih zneskov ob začetnem pripoznanju ali po njihovi pošteni vrednosti (t. i. ‚nižja izmed nabavne ali tržne vrednosti‘ ali ‚LOCOM‘).

18.

V skladu z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank institucije, ki se jim lahko dovoli ali se od njih zahteva uporaba nekaterih pravil za vrednotenje finančnih instrumentov v MSRP, predložijo ustrezne računovodske portfelje, v obsegu, v kakršnem se ta pravila uporabljajo.

19.

‚Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem‘ vključujejo izvedene finančne instrumente v posesti za obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z ustreznim računovodskim okvirom.

4.2 Obveznosti

20.

Za finančne obveznosti se uporabljajo naslednji računovodski portfelji na podlagi MSRP:

(a)	‚finančne obveznosti v posesti za trgovanje‘;

(b)	‚finančne obveznosti, označene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘;

(c)	‚finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti‘.

21.

Za finančne obveznosti se uporabljajo naslednji računovodski portfelji na podlagi nacionalnih splošno sprejetih računovodskih načel:

(a)	‚trgovalne finančne obveznosti‘ in

(b)	‚netrgovalne neizvedene finančne obveznosti, merjene z metodo na podlagi nabavne vrednosti‘.

22.

V skladu z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli institucije, ki se jim lahko dovoli ali se od njih zahteva uporaba nekaterih pravil za vrednotenje finančnih instrumentov v MSRP, predložijo ustrezne računovodske portfelje, če se ti uporabljajo.

23.

V skladu z MSRP in nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli ‚izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem‘ vključujejo izvedene finančne instrumente v posesti za obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z ustreznim računovodskim okvirom.

5. FINANČNI INSTRUMENTI

5.1 Finančna sredstva

24.

Knjigovodska vrednost pomeni vrednost, ki se sporoči na strani sredstev v bilanci stanja. Knjigovodska vrednost finančnih sredstev vključuje obračunane obresti.

25.

Finančna sredstva se razporedijo med naslednje vrste instrumentov: ‚denar v blagajni‘, ‚izvedeni finančni instrumenti‘, ‚lastniški instrumenti‘, dolžniški vred‚nostni papirji‘ ter ‚krediti in druga finančna sredstva‘.

26.

‚Dolžniški vrednostni papirji‘ so dolžniški instrumenti, ki jih imajo institucije in so izdani kot vrednostni papirji, ki niso krediti v skladu z uredbo ECB o statističnih postavkah bilance stanja.

27.

‚Krediti in druga finančna sredstva‘ so dolžniški instrumenti, ki jih imajo institucije in niso vrednostni papirji; ta postavka vključuje ‚kredite‘ v skladu z uredbo ECB o statističnih postavkah bilance stanja in druga finančna sredstva, ki niso ‚krediti‘ v skladu z navedeno uredbo. ‚Druga finančna sredstva, ki niso krediti‘ so dodatno opredeljena v odstavku 41(g) dela 1 te priloge. Zato ‚dolžniški instrumenti‘ vključujejo ‚kredite in druga finančna sredstva‘ ter ‚dolžniške vrednostne papirje‘.

5.2 Finančne obveznosti

28.

Knjigovodska vrednost pomeni vrednost, ki se sporoči na strani obveznosti v bilanci stanja. Knjigovodska vrednost finančnih obveznosti vključuje obračunane obresti.

29.

Finančne obveznosti se razporedijo med naslednje vrste instrumentov: ‚izvedeni finančni instrumenti‘, ‚kratke pozicije‘, ‚vloge‘, ‚izdani dolžniški vrednostni papirji‘ in ‚druge finančne obveznosti‘.

30.

‚Vloge‘ so opredeljene enako kot v uredbi ECB o statističnih postavkah bilance stanja.

31.

‚Izdani dolžniški vrednostni papirji‘ so dolžniški instrumenti, ki jih institucije izdajo kot vrednostne papirje, ki niso vloge v skladu z uredbo ECB o statističnih postavkah bilance stanja.

32.

‚Druge finančne obveznosti‘ vključujejo vse finančne obveznosti, ki niso izvedeni finančni instrumenti, kratke pozicije, vloge in izdani dolžniški vrednostni papirji.

33.

V skladu z MSRP ali združljivimi nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli lahko ‚druge finančne obveznosti‘ vključujejo finančna poroštva, če so merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida [MRS 39, 47.(a) člen] ali po prvotno pripoznanem znesku, od katerega se odšteje kumulativna amortizacija [MRS 39, 47.(c)(ii) člen]. Zaveze iz kreditov se sporočajo kot ‚druge finančne obveznosti‘, če so označene kot finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida [MRS 39, 47.(a) člen] ali so zaveze za zagotovitev kredita po obrestni meri, ki je nižja od tržne obrestne mere [MRS 39, 47.(b) člen, 47.(d) člen]. Rezervacije, ki izhajajo iz teh pogodb [MRS 39, 47.(c)(i) člen, (d)(i) člen], se sporočajo kot rezervacije za ‚prevzete obveznosti in poroštva‘.

34.

‚Druge finančne obveznosti‘ lahko vključujejo tudi dividende, ki jih je treba plačati, obveznosti v zvezi s pasivnimi časovnimi razmejitvami in tranzitnimi postavkami ter obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami poslov z vrednostnimi papirji ali poslov v tuji valuti (obveznosti za posle, pripoznane pred rokom plačila).

6. RAZČLENITEV NASPROTNIH STRANK

35.

Kadar je zahtevana razčlenitev po nasprotnih strankah, se uporabijo naslednji sektorji nasprotnih strank:

(a)	centralne banke;

(b)

država: centralna, državna ali regionalna ter lokalna raven države, ki vključuje upravne organe in nekomercialna podjetja, izključuje pa javne družbe in zasebne družbe, ki so v lasti teh sektorjev države in opravljajo komercialno dejavnost (o čemer se poroča pod postavko ‚nefinančne družbe‘), skladi socialne varnosti in mednarodne organizacije, kot so Evropska skupnost, Mednarodni denarni sklad in Banka za mednarodne poravnave;

(c)	kreditne institucije: vse institucije, ki jih zajema opredelitev v členu 4(1)(1) CRR (‚družba, katere dejavnost je sprejemanje vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti in dajanje kreditov za svoj račun‘), in multilateralne razvojne banke;

(d)	druge finančne družbe: vse finančne družbe in neprave družbe razen kreditnih institucij, kot so investicijska podjetja, investicijski skladi, zavarovalnice, pokojninski skladi, kolektivni naložbeni podjemi, klirinške hiše ter drugi finančni posredniki in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti;

(e)	nefinančne družbe: družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem, ampak predvsem s proizvodnjo tržnega blaga in opravljanjem nefinančnih storitev v skladu z uredbo ECB o statističnih postavkah bilance stanja;

(f)

gospodinjstva: posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki ter proizvajalci blaga in izvajalci nefinančnih storitev izključno za svojo lastno končno potrošnjo ter kot proizvajalci tržnega blaga ter izvajalci nefinančnih in finančnih storitev, če ne gre za dejavnosti nepravih družb. Vključene so nepridobitne družbe, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, ki se ukvarjajo zlasti s proizvodnjo netržnega blaga in storitev, namenjenih posebnim skupinam gospodinjstev.

36.

Dodelitev sektorja nasprotni stranki temelji izključno na naravi neposredne nasprotne stranke. Razvrstitev izpostavljenosti, nastalih skupaj pri več kot enem dolžniku, se pripravi na podlagi značilnosti dolžnika, ki je bil pomembnejši ali odločilnejši za to, da je institucija odobrila izpostavljenost. Pri drugih razvrstitvah morajo biti porazdelitev skupno nastalih izpostavljenosti sektorja nasprotne stranke, država sedeža in oznake NACE določene na podlagi značilnosti pomembnejšega ali odločilnejšega dolžnika.

DEL 2

NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI

1. BILANCA STANJA

1.1 Sredstva (1.1)

‚Denar v blagajni‘ vključuje imetje domačih in tujih bankovcev in kovancev v obtoku, ki se splošno uporabljajo za izvajanje plačil.

‚Stanja denarnih sredstev v centralnih bankah‘ vključujejo stanja sredstev na vpogled v centralnih bankah.

‚Druge vloge na vpogled‘ vključujejo stanja sredstev na vpogled v kreditnih institucijah.

‚Naložbe v kapital odvisnih družb, skupnih podvigov podjetja in pridruženih družb‘ vključujejo naložbe v kapital pridruženih družb, skupnih podvigov in odvisnih družb, ki niso polno ali sorazmerno konsolidirane. Knjigovodska vrednost naložb v kapital, obračunana z uporabo kapitalske metode, vključuje z njimi povezano dobro ime.

O sredstvih, ki niso finančna sredstva in zaradi svoje narave ne morejo biti razvrščena v posamezne bilančne postavke, se poroča pod postavko ‚druga sredstva‘. Druga sredstva lahko vključujejo zlato, srebro in drugo blago, tudi če so namenjena trgovanju.

‚Nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene med sredstva v posesti za prodajo‘ imajo enak pomen kot v MSRP 5.

1.2 Obveznosti (1.2)

Rezervacije za ‚Pokojnine in druge pozaposlitvene obveznosti za določene zaslužke‘ vključujejo znesek neto obveznosti za določene zaslužke.

V skladu z MSRP ali združljivimi nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli rezervacije za ‚druge dolgoročne zaslužke zaposlencev‘ vključujejo vrednosti primanjkljajev v programih dolgoročnih zaslužkov zaposlencev iz MRS 19, 153. člen. Vnaprej vračunani odhodki iz kratkoročnih zaslužkov zaposlencev [MRS 19, 11.(a) člen], programi z določenimi prispevki [MRS 19, 51.(a) člen] in odpravnine [MRS 19, 169.(a) člen] se vključijo v ‚druge obveznosti‘.

‚Delniški kapital, vračljiv na zahtevo‘ vključuje kapitalske instrumente, ki jih izda institucija in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev v lastniški kapital. Institucije pod to postavko vključijo delnice zadrug, ki ne izpolnjujejo meril za razvrstitev v lastniški kapital.

10.

O obveznostih, ki niso finančne obveznosti in zaradi svoje narave ne morejo biti razvrščene v posamezne bilančne postavke, se poroča pod postavko ‚druge obveznosti‘.

11.

‚Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev, razvrščene med sredstva v posesti za prodajo‘ imajo enak pomen kot v MSRP 5.

12.

‚Rezervacije za splošna bančna tveganja‘ so zneski, ki so bili dodeljeni v skladu s členom 38 direktive o računovodskih izkazih bank. Kadar so pripoznane, se prikažejo ločeno kot obveznosti pod postavko ‚rezervacije‘ ali med lastniškim kapitalom pod postavko ‚druge rezerve‘.

1.3 Lastniški kapital (1.3)

13.

Lastniški instrumenti, ki so finančni instrumenti, v skladu z MSRP ali združljivimi nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli vključujejo pogodbe, ki spadajo na področje uporabe MRS 32.

14.

‚Nevplačani kapital, ki je bil vpoklican‘ vključuje knjigovodsko vrednost kapitala, ki ga izda institucija in je bil vpoklican za vlagatelje, vendar ni bil plačan na referenčni datum.

15.

‚Sestavina lastniškega kapitala sestavljenih finančnih instrumentov‘ vključuje sestavino lastniškega kapitala sestavljenih finančnih instrumentov (tj. finančnih instrumentov, ki vsebujejo sestavino obveznosti in sestavino lastniškega kapitala), ki jih izda institucija, če so ločeni v skladu z ustreznim računovodskim okvirom (vključno s sestavljenimi finančnimi instrumenti z več vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih vrednosti so medsebojno odvisne).

16.

‚Drugi izdani lastniški instrumenti‘ vključujejo lastniške instrumente, ki so finančni instrumenti razen ‚kapitala‘ in ‚sestavine lastniškega kapitala sestavljenih finančnih instrumentov‘.

17.

‚Drug lastniški kapital‘ zajema vse lastniške instrumente, ki niso finančni instrumenti, med drugim z lastniškim kapitalom poravnane plačilne transakcije na podlagi delnic [MSRP 2, 10. člen].

18.

‚Rezerve prevrednotenja‘ v skladu z MSRP ali združljivimi nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli vključujejo znesek rezerv, nastalih na podlagi prve uporabe MRS ali združljivih nacionalnih splošno sprejetih računovodskih načel, ki niso bile evidentirane kot druge vrste rezerv.

19.

‚Druge rezerve‘ se delijo na ‚rezerve ali prenesene izgube iz naložb v kapital odvisnih družb, skupnih podvigov in pridruženih družb‘ ter ‚drugo‘. ‚Rezerve ali prenesene izgube iz naložb v kapital odvisnih družb, skupnih podvigov in pridruženih družb‘ vključujejo nabran znesek prihodkov in odhodkov, ki jih ustvarijo navedene naložbe z dobičkom ali izgubo v preteklih letih. ‚Drugo‘ vključuje rezerve, ki niso vključene že v drugih postavkah rezerv, lahko vključuje zakonske rezerve in statutarne rezerve.

20.

‚Lastne delnice‘ zajemajo vse finančne instrumente z značilnostmi lastnih lastniških instrumentov, ki jih je institucija ponovno pridobila.

2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (2)

21.

Prihodki in odhodki iz naslova obresti od finančnih instrumentov v posesti za trgovanje ter od finančnih instrumentov, označenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se sporočajo ločeno od drugih dobičkov in izgub iz postavk ‚prihodki iz naslova obresti‘ in ‚odhodki iz naslova obresti‘ (‚čista cena‘) ali kot del dobičkov ali izgub iz teh kategorij instrumentov (‚polna cena‘).

22.

Institucije sporočajo naslednje postavke, razčlenjene po računovodskih portfeljih:

(a)	‚prihodki iz naslova obresti‘;

(b)	‚odhodki iz naslova obresti‘;

(c)	‚prihodki od dividend‘;

(d)	‚dobički ali izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, neto‘;

(e)	‚oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘.

23.

Postavki ‚Prihodki iz naslova obresti. Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem, obrestno tveganje‘ in ‚Odhodki iz naslova obresti. Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem, obrestno tveganje‘ vključujeta zneske v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, razvrščenimi v kategorijo ‚obračunavanje varovanja pred tveganjem‘, ki zajema obrestno tveganje. Poroča se jih kot prihodke in odhodke iz naslova obresti na bruto osnovi, da se pravilno prikažejo prihodki in odhodki iz naslova obresti iz postavk, varovanih pred tveganjem, s katerimi so povezani.

24.

Zneski v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, razvrščenimi v kategorijo ‚v posesti za trgovanje‘, ki so instrumenti za varovanje pred tveganji z ekonomskega, ne pa z računovodskega vidika, se lahko sporočijo kot prihodki in odhodki iz naslova obresti, da se pravilno prikažejo prihodki in odhodki iz naslova obresti iz finančnih instrumentov, ki so varovani pred tveganji. Ti zneski se vključijo kot del postavk ‚Prihodki iz naslova obresti. Finančna sredstva v posesti za trgovanje‘ in ‚Odhodki iz naslova obresti. Finančne obveznosti v posesti za trgovanje‘.

25.

‚Prihodki iz naslova obresti. Druga sredstva‘ vključujejo zneske prihodkov iz naslova obresti, ki niso vključeni v druge postavke. Ta postavka lahko vključuje prihodke iz naslova obresti v zvezi z denarnimi sredstvi, stanji denarnih sredstev v centralnih bankah in drugimi vlogami na vpogled ter nekratkoročnimi sredstvi in skupinami za odtujitev, razvrščenimi med sredstva v posesti za prodajo, ter neto prihodke iz naslova obresti od neto sredstev za določene zaslužke.

26.

‚Odhodki iz naslova obresti. Druge obveznosti‘ vključujejo zneske odhodkov iz naslova obresti, ki niso vključeni v druge postavke. Ta postavka lahko vključuje odhodke iz naslova obresti v zvezi z obveznostmi, vključenimi v skupine za odtujitev, razvrščene med sredstva v posesti za prodajo, odhodke, ki nastanejo zaradi povečanja knjigovodske vrednosti rezervacije, ki izraža minevanje časa, ali neto odhodke iz naslova obresti od neto obveznosti za določene zaslužke.

27.

‚Dobiček ali izguba iz nekratkoročnih sredstev in skupin za odtujitev, razvrščenih med sredstva v posesti za prodajo, ki jih ni mogoče razvrstiti kot ustavljeno poslovanje‘ vključuje dobiček ali izgubo, ki je bila ustvarjena z nekratkoročnimi sredstvi in skupinami za odtujitev, razvrščenimi med sredstva v posesti za prodajo, ki jih ni mogoče razvrstiti kot ustavljeno poslovanje.

28.

Prihodki od dividend iz naslova finančnih sredstev v posesti za trgovanje in iz naslova finančnih sredstev, označenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se sporočajo kot ‚prihodki od dividend‘ ločeno od drugih dobičkov in izgub iz teh kategorij ali kot del dobičkov ali izgub iz teh kategorij instrumentov. Prihodki od dividend iz odvisnih družb, skupnih podvigov in pridruženih družb, ki ne spadajo v obseg konsolidacije, se sporočijo pod postavko ‚delež dobička ali (–) izgub iz naložb v kapital odvisnih družb, skupnih podvigov in pridruženih družb‘ in knjigovodska vrednost naložbe se skladno z 10. členom MRS 28 zmanjša za tiste, ki so obračunani po kapitalski metodi. V skladu z MSRP se dobički ali izgube iz odprave pripoznanja naložb v odvisne družbe, skupne podvige in pridružene družbe sporočijo pod postavko ‚delež dobička ali (–) izgub iz naložb v kapital odvisnih družb, skupnih podvigov in pridruženih družb‘.

29.

V skladu z MSRP ali združljivimi nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli oslabitev ‚finančnih sredstev, merjenih po nabavni vrednosti‘ vključuje izgube zaradi oslabitve, ki nastanejo zaradi uporabe pravil o oslabitvah v MRS 39, 66. člen.

30.

Institucije za postavko ‚dobički ali (–) izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem, neto‘ sporočijo spremembe poštene vrednosti pri instrumentih varovanja in pred tveganjem varovanih postavkah, vključno s posledicami neučinkovitosti varovanja denarnih tokov in varovanja neto naložb v poslovanje v tujini.

3. IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA (3)

31.

V skladu z MSRP ali združljivimi nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli se ‚davek iz dobička v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvrščene‘ in ‚davek iz dobička v zvezi s postavkami, ki se lahko prerazvrstijo k dobičku ali (–) izgubi‘ [MRS 1, člen 91(b), IG6] sporočata kot ločeni vrstični postavki.

4. RAZČLENITEV FINANČNIH SREDSTEV PO INSTRUMENTIH IN PO SEKTORJU NASPROTNE STRANKE (4)

32.

Finančna sredstva se razčlenijo po instrumentih in, če se tako zahteva, po nasprotnih strankah.

33.

V skladu z MSRP ali združljivimi nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli se lastniški instrumenti sporočajo po posebni razčlenitvi (‚od tega‘), da se opredelijo le instrumenti, merjeni po nabavni vrednosti, in določeni sektorji nasprotnih strank. V skladu z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se lastniški instrumenti sporočajo po posebni razčlenitvi (‚od tega‘), da se opredelijo le sektorji nasprotni strank, ki ne kotirajo na borzi, in določeni sektorji nasprotnih strank.

34.

Kar zadeva za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, institucije sporočajo pošteno vrednost oslabljenih sredstev in neoslabljenih sredstev ter kumulativni znesek izgub zaradi oslabitve, pripoznan v poslovnem izidu na datum poročanja. Vsota poštene vrednosti neoslabljenih sredstev in poštene vrednosti oslabljenih sredstev je knjigovodska vrednost teh sredstev.

35.

V skladu z MSRP ali združljivimi nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli se za finančna sredstva, razvrščena kot ‚krediti in terjatve‘ ali kot ‚v posesti do zapadlosti v plačilo‘, sporočita bruto knjigovodska vrednost neoslabljenih sredstev in bruto knjigovodska vrednost oslabljenih sredstev. Popravki vrednosti se razčlenijo na postavke ‚posebni popravki vrednosti za finančna sredstva, ocenjena posamično‘, ‚posebni popravki vrednosti za finančna sredstva, ocenjena skupinsko‘ in ‚skupinski popravki vrednosti za nastale izgube, ki niso bile poročane‘. V skladu z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se za finančna sredstva, razvrščena kot ‚netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena z metodo na podlagi nabavne vrednosti‘, sporočita bruto knjigovodska vrednost neoslabljenih sredstev in bruto knjigovodska vrednost oslabljenih sredstev.

36.

‚Posebni popravki vrednosti za finančna sredstva, ocenjena posamično‘ vključujejo kumulativni znesek oslabitev v zvezi s finančnimi sredstvi, ki so bile ocenjene posamično.

37.

‚Posebni popravki vrednosti za finančna sredstva, ocenjena skupinsko‘ vključujejo kumulativni znesek skupinskih oslabitev, izračunan na podlagi nepomembnih kreditov, ki so oslabljeni posamično in za katere institucija uporabi statistični pristop (na podlagi portfelja). Ta pristop ne izključuje ocene posamičnih oslabitev kreditov, ki so posamično nepomembni, pri čemer se jih nato sporoči kot posebne popravke vrednosti za finančna sredstva, ocenjena posamično.

38.

‚Skupinski popravki vrednosti za nastale izgube, ki niso bile poročane,‘ vključujejo kumulativni znesek skupinskih oslabitev, določenih za finančna sredstva, ki niso oslabljena posamično. Pri ‚popravkih vrednosti za nastale izgube, ki niso bile poročane‘ se lahko upoštevajo MRS 39, 59.(f) člen, AG87 in AG90.

39.

Vsota neoslabljenih sredstev in oslabljenih sredstev, zmanjšana za vse popravke vrednosti, je enaka knjigovodski vrednosti.

40.

Predloga 4.5 vključuje knjigovodsko vrednost za ‚kredite in druga finančna sredstva‘ ter ‚dolžniške vrednostne papirje‘, ki spadajo v opredelitev ‚podrejenega dolga‘ iz odstavka 54 tega dela.

5. RAZČLENITEV KREDITOV IN DRUGIH FINANČNIH SREDSTEV PO PRODUKTIH (5)

41.

‚Knjigovodska vrednost‘ kreditov in drugih finančnih sredstev se sporoči po vrsti produkta, zmanjšano za popravke vrednosti zaradi oslabitev. Stanja sredstev na vpogled, ki so razvrščena kot ‚denarna sredstva, stanja denarnih sredstev v centralnih bankah in druge vloge na vpogled‘, se prav tako sporočijo v tej predlogi neodvisno od ‚računovodskega portfelja‘, v katerega so vključeni, in se dodelijo naslednjim produktom:

(a)

‚na vpogled (zahtevo) in s kratkim odpovednim rokom (transakcijski račun)‘ vključuje stanja sredstev na vpogled (zahtevo), sredstev s kratkim odpovednim rokom, transakcijske račune in podobna stanja sredstev, ki lahko vključujejo kredite, ki za kreditojemalca ne glede na njihovo pravno obliko predstavljajo vloge čez noč. Prav tako vključuje ‚prekoračitve stanja‘, ki so negativna stanja na transakcijskih računih;

(b)	‚dolg po kreditnih karticah‘ vključuje kredit, odobren prek kartic z odloženim plačilom ali prek kreditnih kartic [uredba ECB o statističnih postavkah bilance stanja];

(c)	‚odkupljene terjatve‘ vključujejo kredite drugim dolžnikom, odobrene na podlagi računov ali drugih dokumentov, ki dajejo pravico do prejetja izkupička od poslov za prodajo blaga ali opravljanje storitev. Ta postavka vključuje vse posle odkupa terjatev (z regresom ali brez);

(d)	‚finančni najem‘ vključuje knjigovodsko vrednost denarnih terjatev iz naslova finančnega najema. V skladu z MSRP ali združljivimi nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli so ‚terjatve iz naslova finančnega najema‘ terjatve, kot so opredeljene v MRS 17;

(e)	‚krediti z začasnim odkupom‘ vključujejo finančna sredstva, zagotovljena v zameno za vrednostne papirje, kupljene na podlagi pogodb o začasni prodaji ali izposojene na podlagi pogodb o izposoji vrednostnih papirjev;

(f)	‚drugi krediti‘ vključujejo negativna stanja s pogodbeno določenimi zapadlostmi ali roki, ki niso vključeni v druge postavke;

(g)

‚druga finančna sredstva, ki niso krediti‘ vključujejo druga finančna sredstva, ki ne morejo biti razvrščena kot ‚krediti‘ v skladu z uredbo ECB o statističnih postavkah bilance stanja. Ta postavka med drugim vključuje bruto terjatve v zvezi z aktivnimi časovnimi razmejitvami (kot so sredstva, ki čakajo na naložbo, prenos ali poravnavo) ter tranzitne postavke (kot so čeki in druge oblike plačila, ki so poslani na izterjavo);

(h)	‚hipotekarni krediti [krediti, zavarovani z nepremičninami]‘ vključujejo kredite, ki so formalno zavarovani z nepremičninami, neodvisno od njihovega razmerja med kreditom in zavarovanjem (tj. razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja);

(i)

‚drugi zavarovani krediti‘ vključujejo kredite, ki so formalno kriti z zavarovanjem, neodvisno od njihovega razmerja med kreditom in zavarovanjem (tj. razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja), ki niso ‚krediti, zavarovani z nepremičninami‘, ‚finančni najem‘ in ‚krediti z začasnim odkupom‘. To zavarovanje vključuje zastavo vrednostnih papirjev, denarnih sredstev in drugih zavarovanj;

(j)	‚potrošniški krediti‘ vključujejo kredite, odobrene predvsem za namene osebne potrošnje blaga in storitev [uredba ECB o statističnih postavkah bilance stanja];

(k)	‚stanovanjski krediti‘ vključujejo kredite, odobrene gospodinjstvom za namene vlaganja v hiše za osebno rabo ali oddajo, vključno z gradnjo in prenavljanjem [uredba ECB o statističnih postavkah bilance stanja];

(l)	‚krediti za financiranje projektov‘ vključujejo kredite, ki se poplačajo izključno iz prihodkov od projektov, ki se z njimi financirajo.

6. RAZČLENITEV KREDITOV IN DRUGIH FINANČNIH SREDSTEV ZA NEFINANČNE DRUŽBE PO OZNAKAH NACE (6)

42.

Bruto knjigovodska vrednost kreditov in drugih finančnih sredstev za nefinančne družbe se razvrsti po sektorju gospodarskih dejavnosti z uporabo oznak iz uredbe NACE (‚oznake NACE‘) na podlagi glavne dejavnosti nasprotne stranke.

43.

Razvrstitev izpostavljenosti, nastalih skupno s strani več kot enega dolžnika, se izvede v skladu z odstavkom 36 dela 1.

44.

Poročanje oznak NACE se izvede na podlagi prve ravni razčlenjevanja (po ‚področjih‘).

45.

Pri dolžniških instrumentih po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa pomeni ‚bruto knjigovodska vrednost‘ knjigovodsko vrednost brez ‚akumuliranih oslabitev‘. Pri dolžniških instrumentih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida pomeni ‚bruto knjigovodska vrednost‘ knjigovodsko vrednost brez ‚akumuliranih sprememb poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja‘.

46.

‚Akumulirane oslabitve‘ se sporočijo za finančna sredstva po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Podatki o ‚akumuliranih spremembah poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja‘ se sporočijo za finančna sredstva po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. ‚Akumulirane oslabitve‘ vključujejo posebne popravke vrednosti za finančna sredstva, ocenjena posamično in skupinsko, kot so opredeljeni v odstavkih 36 in 37, ter ‚skupinske popravke vrednosti za nastale izgube, ki niso bile poročane‘, kot so opredeljeni v odstavku 38, ne vključujejo pa zneskov ‚akumuliranih odpisov‘, kot so opredeljeni v odstavku 49.

7. FINANČNA SREDSTVA, KI SO PREDMET OSLABITVE IN SO PREKORAČILA ZAPADLOST V PLAČILO ALI SO OSLABLJENA (7)

47.

Dolžniški instrumenti, ki so na referenčni datum poročanja prekoračili zapadlost v plačilo, vendar niso oslabljeni, se sporočijo v računovodskih portfeljih, ki so predmet oslabitve. V skladu z MSRP ali združljivimi nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli ti računovodski portfelji zajemajo kategorije ‚razpoložljiv za prodajo‘, ‚krediti in terjatve‘ in ‚v posesti do zapadlosti v plačilo‘. V skladu z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank ti računovodski portfelji zajemajo tudi ‚netrgovalne dolžniške instrumente, merjene z metodo na podlagi nabavne vrednosti‘ in ‚druga netrgovalna neizvedena finančna sredstva‘.

48.

Sredstva so štejejo kot zapadla, kadar nasprotne stranke niso izvedle plačil v pogodbeno določenem roku. Celotni zneski takšnih sredstev se sporočijo in razčlenijo glede na število dni najstarejšega zapadlega obroka. Analiza zapadlosti ne vključuje slabih terjatev. Knjigovodska vrednost oslabljenih finančnih sredstev se sporoči ločeno od zapadlih sredstev.

49.

Stolpec ‚akumulirani odpisi‘ vključuje kumulativni znesek glavnice in zapadlih obresti katerega koli instrumenta, ki ga institucija več ne pripoznava, ker se šteje za neizterljivega, neodvisno od portfelja, v katerega je vključen. Ti zneski se poročajo do popolnega prenehanja vseh pravic institucije (zaradi izteka roka zastaranja, odpisa ali drugih vzrokov) ali do poplačila.

50.

‚Odpisi‘ lahko nastanejo z znižanjem knjigovodske vrednosti finančnih sredstev, pripoznanih neposredno v dobičku ali izgubi, ter znižanjem zneskov kontov popravka vrednosti za kreditne izgube, in sicer na podlagi knjigovodske vrednosti finančnih sredstev.

8. RAZČLENITEV FINANČNIH OBVEZNOSTI (8)

51.

Ker so ‚vloge‘ opredeljene enako kot v uredbi ECB o statističnih postavkah bilance stanja, se regulirane varčevalne vloge razvrstijo v skladu z navedeno uredbo in razporedijo glede na nasprotno stranko. Predvsem neprenosljive varčevalne vloge na vpogled, ki so kljub pravni možnosti dviga na zahtevo predmet znatnih kazni in omejitev ter imajo podobne značilnosti kot vloge čez noč, se razvrstijo kot vloge na odpoklic.

52.

‚Izdani dolžniški vrednostni papirji‘ se razčlenijo v naslednje vrste produktov:

(a)	‚potrdila o vlogah‘ so vrednostni papirji, ki imetnikom omogočajo, da dvignejo sredstva z računa;

(b)	‚vrednostni papirji s premoženjskim kritjem‘ v skladu s členom 4(1)(61) CRR;

(c)	‚krite obveznice‘ v skladu s členom 129(1) CRR;

(d)	‚hibridne pogodbe‘ zajemajo pogodbe z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti;

(e)	‚drugi izdani dolžniški vrednostni papirji‘ vključujejo dolžniške vrednostne papirje, ki niso evidentirani v predhodnih vrsticah, pri čemer se delijo na konvertibilne in nekonvertibilne instrumente.

53.

Izdane ‚podrejene obveznosti‘ se obravnavajo enako kot druge nastale finančne obveznosti. ‚Podrejene obveznosti‘, izdane v obliki vrednostnih papirjev, se razvrstijo kot ‚izdani dolžniški vrednostni papirji‘, medtem ko se podrejene obveznosti v obliki vlog razvrstijo kot ‚vloge‘.

54.

Predloga 8.2 vključuje knjigovodsko vrednost za ‚vloge‘ in ‚izdane dolžniške vrednostne papirje‘, ki so skladni z opredelitvijo podrejenega dolga, razvrščenega po računovodskih portfeljih. Instrumenti ‚podrejenega dolga‘ predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi le po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom poravnane [uredba ECB o statističnih postavkah bilance stanja].

9. ZAVEZE IZ KREDITOV, FINANČNA POROŠTVA IN DRUGE ZAVEZE (9)

55.

Zunajbilančne izpostavljenosti vključujejo zunajbilančne postavke iz Priloge I k CRR. Zunajbilančne izpostavljenosti se razčlenijo v prevzete obveznosti iz kreditov, dana finančna poroštva in druge prevzete obveznosti.

56.

Informacije o prevzetih obveznostih iz kreditov, prejetih obvezah iz kreditov, danih in prejetih finančnih poroštvih in drugih obveznostih vključujejo preklicne in nepreklicne obveznosti.

57.

‚Zaveze iz kreditov‘ so trdne zaveze glede zagotovitve kredita pod vnaprej določenimi pogoji, razen v primeru izvedenih finančnih instrumentov, ker se ti lahko poravnajo z denarnimi sredstvi ali z izročitvijo ali izdajo drugega finančnega instrumenta. Kot ‚zaveze iz kreditov‘ se razvrstijo naslednje postavke iz Priloge I k CRR:

(a)	‚terminski dogovori o obrestni meri vloge‘;

(b)	‚nečrpane kreditne obveznosti (undrawn credit facilities)‘, ki zajemajo pogodbe o ‚kreditiranju‘ ali zagotavljajo ‚akceptiranje menic‘ v skladu s predhodno določenimi pogoji.

58.

‚Finančna poroštva‘ so pogodbe, v skladu s katerimi mora izdajatelj opraviti določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila v prvotnem ali spremenjenem roku dolžniškega instrumenta. V skladu z MSRP ali združljivimi nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli te pogodbe ustrezajo opredelitvi pogodb o finančnih poroštvih iz MRS 39, 9. člen in MSRP 4, Priloga A. Kot ‚finančna poroštva‘ se razvrstijo naslednje postavke iz Priloge I k CRR:

(a)	‚poroštva, ki imajo lastnosti kreditnih nadomestkov‘;

(b)	‚kreditni izvedeni finančni instrumenti‘, ki so skladni z opredelitvijo finančnega poroštva;

(c)	‚nepreklicni ‚stand-by‘ akreditivi, ki imajo lastnosti kreditnih nadomestkov‘.

59.

‚Druge zaveze‘ vključujejo naslednje postavke iz Priloge I k CRR:

(a)	‚neplačani del vrednostnih papirjev oz. deleža v kapitalu‘;

(b)	‚odprti ali potrjeni dokumentarni akreditivi‘;

(c)	zunajbilančne postavke iz naslova trgovinskega financiranja;

(d)	‚dokumentarni akreditivi, pri katerih blago, ki je predmet akreditiva, služi kot zavarovanje, in drugi posli, pri katerih obstoji možnost samoporavnave‘;

(e)	‚garancije in zavarovanja odgovornosti‘ (vključno z garancijami za resnost ponudbe in garancijami za dobro izvedbo del) ter ‚poroštva, ki nimajo lastnosti kreditnih nadomestkov‘;

(f)	‚garancije za plačilo dobavljenega blaga, garancije za plačilo carinskega dolga in garancije za plačilo davka‘;

(g)	prevzete obveznosti iz naslova odkupa neprodanih kratkoročnih in srednjeročnih evrozapisov (NIF) in obnavljajoče se prevzete obveznosti iz naslova kreditiranja poslovanja na trgu kratkoročnih in srednjeročnih evrozapisov (RUF);

(h)	‚nečrpane kreditne obveznosti (undrawn credit facilities)‘, ki zajemajo pogodbe o ‚kreditiranju‘ ali zagotavljajo ‚akceptiranje menic‘, kadar pogoji niso predhodno določeni;

(i)	‚nečrpane kreditne obveznosti (undrawn credit facilities)‘, ki zajemajo pogodbe o ‚nakupu vrednostnih papirjev‘ ali ‚zagotavljanju jamstev‘;

(j)	‚nečrpane kreditne obveznosti (undrawn credit facilities) za garancije za resnost ponudbe in garancije za dobro izvedbo del‘;

(k)	‚druge zunajbilančne postavke‘ iz Priloge I k CRR.

60.

V skladu z MSRP ali združljivimi nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli se v bilanci stanja pripoznajo naslednje postavke, ki se zato ne smejo poročati kot zunajbilančne izpostavljenosti:

(a)	‚kreditni izvedeni finančni instrumenti‘, ki niso skladni z opredelitvijo finančnega poroštva, so ‚izpeljani finančni instrumenti‘ v skladu z MRS 39;

(b)	‚akcepti‘ so obveznosti institucije, da ob zapadlosti plača nominalno vrednost menice, ki običajno zajema prodajo blaga. Zato so v bilanci stanja razvrščeni kot ‚odkupljene terjatve‘;

(c)	‚indosamenti menic‘, ki ne izpolnjujejo meril za odpravljanje pripoznavanja v skladu z MRS 39;

(d)	‚posli z regresom‘, ki ne izpolnjujejo meril za odpravljanje pripoznavanja v skladu z MRS 39;

(e)	‚dogovori o terminskem nakupu sredstev‘ so ‚izpeljani finančni instrumenti‘ v skladu z MRS 39;

(f)

‚pogodbe o prodaji in povratnem nakupu sredstev, kot se opredeljene v členu 12(3) in (5) Direktive 86/635/EGS‘. V teh pogodbah ima prevzemnik možnost, vendar ne obveznosti, da vrne sredstva po vnaprej dogovorjeni ceni na določen datum (ali datum, ki ga je še treba določiti). Zato te pogodbe ustrezajo opredelitvi izpeljanih finančnih instrumentov v skladu z MRS 39.9.

61.

Postavka ‚od tega: neplačano‘ vključuje nominalni znesek prevzetih obveznosti iz kreditov, danih finančnih poroštev in drugih prevzetih obveznosti, pri katerih s strani nasprotne stranke pride do neplačila v skladu s členom 178 CRR.

62.

Pri zunajbilančnih izpostavljenostih je ‚nominalni znesek‘ znesek, ki najbolje predstavlja največjo izpostavljenost institucije kreditnemu tveganju, pri čemer se ne upoštevajo prejeta zavarovanja ali druge kreditne izboljšave. Zlasti pri danih finančnih poroštvih je nominalni znesek najvišji znesek, ki bi ga morda moral plačati subjekt, če bi bilo poroštvo unovčeno. Pri zavezah iz kreditov je nominalni znesek neizkoriščeni znesek, za katerega se je institucija zavezala, da ga bo posodila. Nominalni zneski so vrednosti izpostavljenosti, preden se uporabijo konverzijski faktorji in tehnike zmanjševanja kreditnega tveganja.

63.

V predlogi 9.2 je pri prejetih obvezah iz kreditov nominalni znesek celoten neizkoriščeni znesek, za katerega se je nasprotna stranka zavezala, da ga bo posodila instituciji. Pri drugih prejetih obvezah je nominalni znesek celoten znesek, za katerega se je zavezala druga stranka v poslu. Pri prejetih finančnih poroštvih je ‚najvišji znesek poroštva, ki se lahko upošteva‘, najvišji znesek, ki bi ga nasprotna stran morda morala plačati, če bi bilo poroštvo unovčeno. Če je prejeto finančno poroštvo izdal več kot en dajalec poroštva, se zajamčeni znesek v tej predlogi poroča le enkrat; zajamčeni znesek se dodeli tistemu dajalcu poroštva, ki je pomembnejši za zmanjševanje kreditnega tveganja.

10. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI (10 IN 11)

64.

Knjigovodska vrednost in hipotetični znesek izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje in izvedenih finančnih instrumentov v posesti za obračunavanje varovanja pred tveganjem se poročajo razčlenjeni po vrsti z njimi povezanih tveganj, vrsti trga (prosti trg ali organizirani trg) in vrsti produkta.

65.

Institucije izvedene finančne instrumente v posesti za obračunavanje varovanja pred tveganjem sporočijo razčlenjene po vrsti varovanja.

66.

Izvedeni finančni instrumenti, vključeni v hibridne instrumente, ki so ločeni od gostiteljske pogodbe, se sporočijo v predlogah 10 in 11 glede na značilnosti izvedenega finančnega instrumenta. Znesek gostiteljske pogodbe ni vključen v te predloge. Če pa je hibridni instrument merjen po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se pogodba kot celota vključi v kategorijo instrumentov v posesti za trgovanje ali finančnih instrumentov, označenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (in tako se vgrajeni izvedeni finančni instrumenti ne sporočijo v predlogah 10 in 11).

10.1 Razčlenitev izvedenih finančnih instrumentov po vrsti tveganja

67.

Vsi izvedeni finančni instrumenti se razvrstijo v naslednje kategorije tveganja:

(a) obrestna mera: obrestni izvedeni finančni instrumenti so pogodbe, povezane z obrestonosnim finančnim instrumentom, katerega denarni tokovi so določeni z referenčnimi obrestnimi merami, ali druge pogodbe na obrestno mero, kot je možnost terminske pogodbe za nakup zakladne menice. Ta kategorija je omejena na posle, pri katerih so vse strani izpostavljene obrestni meri le ene valute. Izključuje torej pogodbe, ki vključujejo izmenjavo ene ali več tujih valut, kot so medvalutne zamenjave in valutne opcije, ter druge pogodbe, katerih glavna značilnost tveganja je valutno tveganje, pri čemer jih je treba sporočiti kot pogodbe na tujo valuto. Pogodbe na obrestno mero vključujejo terminske dogovore o obrestni meri, enovalutne zamenjave obrestnih mer, terminske pogodbe na obrestno mero, obrestne opcije (vključno z obrestnimi kapicami (caps), obrestnim dnom (floor), obrestnimi ovratnicami (collars) in obrestnimi koridorji (corridors)), opcije na zamenjavo obrestnih mer (swaptions) in nakupne bone na obrestne mere;

(b) lastniški kapital: izvedeni lastniški finančni instrumenti so pogodbe, pri katerih je donos ali del donosa povezan s ceno določenega lastniškega kapitala ali indeksom cen lastniškega kapitala;

(c) tuja valuta in zlato: ti izvedeni finančni instrumenti zajemajo pogodbe, ki vključujejo izmenjavo valut na terminskem trgu in izpostavljenost zlatu. Zajemajo torej terminske posle, devizne zamenjave, valutne zamenjave (vključno z medvalutnimi zamenjavami obrestnih mer), terminske pogodbe na tujo valuto, valutne opcije, valutne opcije na zamenjavo obrestnih mer (swaptions) in valutne nakupne bone. Valutni izvedeni finančni instrumenti zajemajo vse posle, ki vključujejo izpostavljenost več kot eni valuti pri obrestnih merah ali menjalnih tečajih. Pogodbe o zlatu zajemajo vse posle, ki vključujejo izpostavljenost tej vrsti blaga;

(d) kredit: kreditni izvedeni finančni instrumenti so pogodbe, ki ne ustrezajo opredelitvi finančnih poroštev in pri katerih je izplačilo povezano predvsem s stopnjo kreditne sposobnosti posameznega referenčnega kredita. Pogodbe določajo izmenjavo plačil, pri katerih je vsaj ena od obeh strani določena na podlagi uspešnosti referenčnega kredita. Izplačila se lahko sprožijo na podlagi številnih dogodkov, vključno z neplačilom, znižanjem ocene ali določeno spremembo kreditnega razmika referenčnega sredstva;

(e) blago: ti izvedeni finančni instrumenti so pogodbe, pri katerih je donos ali del donosa povezan s ceno ali indeksom cen blaga, kot so plemenite kovine (razen zlata), nafta, les ali kmetijski proizvodi;

(f) drugo: ti izvedeni finančni instrumenti so katere koli druge pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki ne vključujejo izpostavljenosti tveganju zaradi tuje valute, obrestne mere, lastniškega kapitala, blaga ali kredita, kot so podnebni ali zavarovalniški izvedeni finančni instrumenti.

68.

Če na izvedeni finančni instrument vpliva več kot ena vrsta osnovnega tveganja, se instrument razvrsti v najbolj občutljivo vrsto tveganja. Pri izvedenih finančnih instrumentih, ki so izpostavljeni več vrstam tveganja, se v primeru negotovosti posli razvrstijo po naslednjem vrstnem redu:

(a) blago: v tej kategoriji se sporočijo vsi posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki vključujejo izpostavljenost blagu ali indeksu na blago, ne glede na to, ali vključujejo skupno izpostavljenost blagu in kateri koli drugi kategoriji tveganja, ki lahko vključuje tujo valuto, obrestno mero ali lastniški kapital;

(b) lastniški kapital: razen pogodb s skupno izpostavljenostjo blagu in lastniškemu kapitalu, ki se jih sporoči kot blago, se vsi posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so povezani z uspešnostjo lastniškega kapitala ali delniškimi indeksi, sporočijo v kategoriji lastniškega kapitala. Posli z lastniškim kapitalom, ki so izpostavljeni tuji valuti ali obrestnim meram, morajo biti vključeni v to kategorijo;

(c) tuja valuta in zlato: ta kategorija vključuje vse posle z izvedenimi finančnimi instrumenti (razen poslov, ki so že sporočeni v kategoriji blaga ali lastniškega kapitala), ki so izpostavljeni več kot eni valuti, pri čemer lahko gre za obrestonosne finančne instrumente ali menjalne tečaje.

10.2 Zneski, ki se sporočajo za izvedene finančne instrumente

69.

‚Knjigovodska vrednost‘ za vse izvedene finančne instrumente (instrumente varovanja ali instrumente trgovanja) je poštena vrednost. Izvedeni finančni instrumenti s pozitivno pošteno vrednostjo (več kot nič) so ‚finančna sredstva‘, izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo (manj kot nič) pa so ‚finančne obveznosti‘. ‚Knjigovodska vrednost‘ se sporoči ločeno za izvedene finančne instrumente s pozitivno pošteno vrednostjo (‚finančna sredstva‘) in za izvedene finančne instrumente z negativno pošteno vrednostjo (‚finančne obveznosti‘). Na datum začetnega pripoznanja je izveden finančni instrument glede na svojo začetno pošteno vrednost razvrščen kot ‚finančno sredstvo‘ ali ‚finančna obveznost‘. Po začetnem pripoznanju, ko se poštena vrednost izvedenega finančnega instrumenta poveča ali zmanjša, lahko pogoji zadevne borze postanejo za institucijo ugodni (izveden finančni instrument se tako razvrsti kot ‚finančno sredstvo‘) ali neugodni (izveden finančni instrument se razvrsti kot ‚finančna obveznost‘).

70.

‚Hipotetični znesek‘ je bruto nominalni znesek vseh poslov, ki so bili sklenjeni in na referenčni datum še niso bili poravnani. Pri določanju hipotetičnega zneska se upošteva naslednje:

(a)	pri pogodbah z variabilnimi nominalnimi ali hipotetičnimi zneski so osnova za poročanje nominalni ali hipotetični zneski na referenčni datum;

(b)	vrednost hipotetičnega zneska, ki jo je treba sporočiti za pogodbo o kreditnem izvedenem finančnem instrumentu, ki vključuje multiplikator, je efektivni hipotetični znesek ali nominalna vrednost;

(c)	zamenjave: hipotetični znesek zamenjave je osnovna glavnica, na kateri temelji zamenjava obresti, valutna zamenjava ali drugi prihodki ali odhodki;

(d)

pogodbe o lastniškem kapitalu ali v zvezi z blagom: hipotetični znesek, ki ga je treba sporočiti za pogodbo o lastniškem kapitalu ali blagu, je količina blaga ali produkta lastniškega kapitala, v zvezi s katerim je sklenjena pogodba o nakupu ali prodaji, pomnožena s pogodbeno ceno enote. Hipotetični znesek, ki ga je treba sporočiti za pogodbe o blagu z večkratnimi zamenjavami glavnice, je pogodbeni znesek, pomnožen s številom preostalih zamenjav glavnice v pogodbi;

(e)	kreditni izvedeni finančni instrumenti: pogodbeni znesek, ki ga je treba sporočiti za kreditne izvedene finančne instrumente, je nominalna vrednost zadevnega referenčnega kredita;

(f)	digitalne opcije imajo vnaprej določeno izravnalno plačilo, ki ima lahko obliko denarnega zneska ali različnih pogodb osnove. Hipotetični znesek za digitalne opcije je opredeljen kot vnaprej določen denarni znesek ali poštena vrednost osnove na referenčni datum.

71.

Stolpec ‚hipotetični znesek‘ izvedenih finančnih instrumentov vključuje za vsako vrstično postavko vsoto hipotetičnih zneskov vseh pogodb, v katerih je institucija nasprotna stranka, neodvisno od tega, ali se izvedeni finančni instrumenti štejejo za sredstva ali obveznosti v obrazcu bilance stanja. Vsi hipotetični zneski se sporočijo ne glede na to, ali je poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov pozitivna, negativna ali enaka nič. Pobot med hipotetičnimi zneski ni dovoljen.

72.

‚Hipotetični znesek‘ se sporoči razčlenjen na ‚skupaj‘ in ‚od tega: prodano‘ za vrstične postavke: ‚opcije OTC‘, ‚opcije organiziranega trga‘, ‚blago‘ in ‚drugo‘. Postavka ‚od tega: prodano‘ vključuje hipotetične zneske (izvršilna cena) pogodb, v katerih imajo nasprotne stranke (imetniki opcij) institucije (prodajalec opcije) pravico do uveljavitve opcije, in, za postavke v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti s kreditnim tveganjem, hipotetične zneske pogodb, v katerih institucija (prodajalec zavarovanja) proda (daje) zavarovanje nasprotnim strankam (kupcem zavarovanja).

10.3 Izvedeni finančni instrumenti, razvrščeni kot ‚ekonomska varovanja‘

73.

Izvedene finančne instrumente, ki niso dejanski instrumenti varovanja v skladu z MRS 39, je treba vključiti v portfelj ‚v posesti za trgovanje‘. To velja tudi za izvedene finančne instrumente v posesti za namene varovanja, ki ne izpolnjujejo zahtev iz MRS 39 glede dejanskih instrumentov za varovanje pred tveganjem, in za izvedene finančne instrumente, povezane z lastniškimi instrumenti, ki ne kotirajo na borzi in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti.

74.

Izvedeni finančni instrumenti ‚v posesti za trgovanje‘, ki ustrezajo opredelitvi ‚ekonomskih varovanj‘, se sporočijo ločeno za vsako vrsto tveganja. Postavka ‚ekonomska varovanja‘ vključuje izvedene finančne instrumente, ki so razvrščeni kot ‚v posesti za trgovanje‘, vendar niso del trgovalne knjige, kot je opredeljena v členu 4(1)(86) CRR. Ta postavka ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje za lastni račun.

10.4 Razčlenitev izvedenih finančnih instrumentov po sektorju nasprotne stranke

75.

Knjigovodska vrednost in skupni hipotetični znesek izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje in tudi izvedenih finančnih instrumentov v posesti za obračunavanje varovanja pred tveganjem, s katerimi se trguje na trgu OTC, se sporočita razčlenjena po nasprotnih strankah z uporabo naslednjih kategorij:

(a)	‚kreditne institucije‘;

(b)	‚druge finančne družbe‘ in

(c)	‚drugo‘, kjer so zajete vse druge nasprotne stranke.

76.

Vsi izvedeni finančni instrumenti OTC, ne glede na to, s katero vrsto tveganja so povezani, se razčlenijo po teh nasprotnih strankah. Razčlenitev nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih s kreditnim tveganjem se nanaša na sektor, v katerega je razvrščena nasprotna stranka institucije v pogodbi (kupec ali prodajalec zavarovanja).

11. GIBANJA POPRAVKOV VREDNOSTI ZA KREDITNE IZGUBE IN OSLABITVE LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV (12)

77.

‚Znesek povečanja oslabitev za ocenjene kreditne izgube v zadevnem obdobju‘ se poroča, če za glavno kategorijo sredstev ali nasprotno stranko ocena oslabitve v zadevnem obdobju povzroči pripoznanje neto odhodkov, tj. pri dani kategoriji ali nasprotni stranki povečanja oslabitev v zadevnem obdobju presegajo njihova zmanjšanja. ‚Zmanjšanja zaradi zneskov, razveljavljenih za ocenjene kreditne izgube v zadevnem obdobju‘ se sporočijo, če za glavno kategorijo sredstev ali nasprotno stranko ocena oslabitve v zadevnem obdobju povzroči pripoznanje neto prihodkov, tj. pri dani kategoriji ali nasprotni stranki zmanjšanja oslabitev v zadevnem obdobju presegajo njihova povečanja.

78.

Kot je pojasnjeno v odstavku 50 tega dela, se lahko ‚odpisi‘ izvedejo tako, da se neposredno v izkazu poslovnega izida pripozna zmanjšanje zneska finančnih sredstev (brez uporabe konta popravka vrednosti) ali da se zniža znesek kontov popravka vrednosti v zvezi s finančnim sredstvom. ‚Znesek odpisov, zmanjšanih prek popravka vrednosti‘ pomeni zmanjšanja nabranega zneska popravkov vrednosti zaradi ‚odpisov‘, izvedenih v zadevnem obdobju, ker se zadevni dolžniški instrumenti štejejo za neizterljive. ‚Prilagoditve vrednosti, evidentirane neposredno v izkazu poslovnega izida‘ so ‚odpisi‘, izvedeni v obdobju neposredno glede na znesek zadevnega finančnega sredstva.

12. PREJETA ZAVAROVANJA IN POROŠTVA (13)

12.1 Razčlenitev kreditov in drugih finančnih sredstev po zavarovanjih in poroštvih (13.1)

79.

Zastave in poroštva za kritje kreditov in drugih finančnih sredstev se sporočijo glede na vrsto zastav (hipotekarni krediti in drugi zavarovani krediti) ter glede na finančna poroštva. Krediti in druga finančna sredstva se razčlenijo po nasprotnih strankah.

80.

V predlogi 13.1 se sporoči ‚najvišji znesek zavarovanja ali poroštva, ki se lahko upošteva‘. Vsota zneskov finančnega poroštva in/ali zavarovanja, prikazanih v ustreznih stolpcih predloge 13.1, ne sme presegati knjigovodske vrednosti zadevnega kredita.

81.

Za poročanje kreditov in drugih finančnih sredstev glede na vrsto zastave se uporabijo naslednje opredelitve:

(a)	‚stanovanjski‘ krediti v okviru postavke ‚hipotekarni krediti [krediti, zavarovani z nepremičninami]‘, vključujejo kredite, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ‚poslovni‘ krediti pa kredite, zavarovane z zastavo poslovnih nepremičnin; v obeh primerih v skladu z opredelitvijo iz CRR;

(b)

‚denarna sredstva [izdani dolžniški instrumenti]‘ v okviru postavke ‚drugi zavarovani krediti‘, vključujejo zastave vlog v instituciji ali dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda institucija, ‚drugo‘ pa vključuje zastave drugih vrednostnih papirjev ali sredstev. Izraz institucija je tukaj treba razumeti kot institucijo, ki zagotovi dolžniški vrednostni papir, ki se bo uporabil kot zavarovanje s premoženjem (ki ga dejansko izda), in ki prejme kredit in druga finančna sredstva, in ne institucijo poročevalko, ki je tista, ki prejme zavarovanje s premoženjem ter zagotovi kredit in druga finančna sredstva;

(c)	‚prejeta finančna poroštva‘ vključujejo pogodbe, v skladu s katerimi mora izdajatelj opraviti določena plačila, s katerimi se instituciji povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila ob dospelosti v skladu s prvotnimi ali spremenjenimi pogoji dolžniškega instrumenta.

82.

Za kredite in druga finančna sredstva, ki imajo hkrati več kot eno vrsto zavarovanja ali poroštva, se ‚najvišji znesek zavarovanja ali poroštva, ki se lahko upošteva‘ razvrsti v skladu z njegovo kakovostjo, pri čemer se začne s tistim z najboljšo kakovostjo.

12.2 Zavarovanje, pridobljeno s priposestvovanjem v zadevnem obdobju [v posesti na datum poročanja] (13.2)

83.

Ta predloga vključuje knjigovodsko vrednost zavarovanja, ki je bilo pridobljeno od začetka do konca referenčnega obdobja ter ostane pripoznano v bilanci stanja na referenčni datum.

12.3 Zavarovanje, pridobljeno s priposestvovanjem [opredmetena sredstva], akumulirano (13.3)

84.

‚Zasežena [opredmetena sredstva]‘ pomenijo kumulativno knjigovodsko vrednost opredmetenih sredstev, pridobljenih tako, da se v posest pridobi zavarovanje, ki ostane pripoznano v bilanci stanja na referenčni datum, razen sredstev, razvrščenih kot ‚opredmetena osnovna sredstva‘.

13. HIERARHIJA POŠTENE VREDNOSTI: FINANČNI INSTRUMENTI PO POŠTENI VREDNOSTI (14)

85.

Institucije sporočijo vrednost finančnih instrumentov, merjeno po pošteni vrednosti v skladu s hierarhijo iz MSRP 13, 72. člen.

86.

‚Sprememba poštene vrednosti v zadevnem obdobju‘ vključuje dobičke ali izgube iz ponovnega merjenja instrumentov v zadevnem obdobju, ki na poročevalski datum še vedno obstajajo. Ti dobički in izgube se sporočijo tako kot za vključitev v izkaz poslovnega izida, torej se sporočijo zneski pred davki.

87.

‚Akumulirana sprememba poštene vrednosti pred davki‘ vključuje znesek dobičkov ali izgub iz ponovnega merjenja instrumentov, akumuliran od začetnega pripoznanja do referenčnega datuma.

14. ODPRAVA PRIPOZNANJA IN FINANČNE OBVEZNOSTI, POVEZANE S PRENESENIMI FINANČNIMI SREDSTVI (15)

88.

Predloga 15 vključuje informacije o prenesenih finančnih sredstvih, ki delno ali v celoti niso primerna za odpravo pripoznanja, ter finančna sredstva, katerih pripoznanje se v celoti odpravi in za katere institucija ohrani pravice servisiranja.

89.

S tem povezane obveznosti se sporočijo v skladu s portfeljem, v katerem so bila zadevna prenesena finančna sredstva vključena na strani sredstev, in ne v skladu s portfeljem, v katerem so bila vključena na strani obveznosti.

90.

Stolpec ‚Sredstva, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno za kapitalske namene‘ vključuje knjigovodsko vrednost finančnih sredstev, ki so bila pripoznana za računovodske namene, vendar je bilo njihovo pripoznanje odpravljeno za bonitetne namene, ker jih institucija obravnava kot pozicije v listinjenju za kapitalske namene v skladu s členom 109 CRR, saj je prišlo do prenosa pomembnega kreditnega tveganja v skladu s členoma 243 in 244 CRR.

91.

‚Pogodbe o začasni prodaji‘ (‚repo posli‘) so posli, v katerih institucija prejme denarna sredstva v zameno za finančna sredstva, prodana po dani ceni, pri čemer se zaveže, da bo ponovno kupila ista (ali enaka) sredstva po fiksni ceni na dogovorjen datum v prihodnosti. Posli, ki vključujejo začasen prenos zlata v zameno za zavarovanje z denarnimi sredstvi, se prav tako štejejo za ‚pogodbe o začasni prodaji‘ (‚repo posle‘). Zneski, ki jih prejme institucija v zameno za finančna sredstva, prenesena na tretjo osebo (‚začasni pridobitelj‘), se razvrstijo pod ‚pogodbe o začasni prodaji‘, kadar pri tem obstaja obveznost povratnosti posla in ne le možnost takšne povratnosti. Pogodbe o začasni prodaji vključujejo tudi posle, podobne repo poslom, ki lahko vključujejo:

(a)	zneske, prejete v zameno za vrednostne papirje, ki se začasno prenesejo na tretjo osebo, v obliki posojanja vrednostnih papirjev v zameno za zavarovanje z denarnimi sredstvi;

(b)	zneske, prejete v zameno za vrednostne papirje, ki se začasno prenesejo na tretjo osebo, v obliki dogovora o prodaji/povratnem odkupu.

92.

‚Pogodbe o začasni prodaji‘ (‚repo posli‘) in ‚krediti z začasnim odkupom‘ (‚povratni repo posli‘) vključujejo denarna sredstva, ki jih je prejela ali posodila institucija.

93.

Če je za prenesena finančna sredstva odpravljeno pripoznanje, institucije v poslu listinjenja navedejo dobiček (ali izgubo), ustvarjen na podlagi postavke v izkazu poslovnega izida, ki ustreza ‚računovodskim portfeljem‘, v katere so bila finančna sredstva vključena pred njihovo odpravo pripoznanja.

15. RAZČLENITEV IZBRANIH POSTAVK IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA (16)

94.

Za izbrane postavke izkaza poslovnega izida se sporočijo dodatne razčlenitve dobičkov (ali prihodkov) in izgub (ali odhodkov).

15.1 Prihodki in odhodki iz naslova obresti po instrumentih in sektorju nasprotne stranke (16.1)

95.

Obresti se razčlenijo po prihodkih iz naslova obresti od finančnih in drugih sredstev ter odhodkih iz naslova obresti od finančnih in drugih obveznosti. Prihodki iz naslova obresti od finančnih sredstev vključujejo prihodke iz naslova obresti od izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje, dolžniških vrednostnih papirjev ter kreditov in drugih finančnih sredstev. Odhodki iz naslova obresti od finančnih obveznosti vključujejo odhodke iz naslova obresti od izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje, vlog, izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in drugih finančnih obveznosti. Za namene predloge 16.1 se kratke pozicije upoštevajo v drugih finančnih obveznostih. Upoštevajo se vsi instrumenti v različnih portfeljih, razen instrumentov, vključenih v postavko ‚izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem‘, ki se ne uporabljajo za varovanje obrestnega tveganja.

96.

Obresti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje vključujejo zneske v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti v posesti za trgovanje, ki se štejejo za ‚ekonomska varovanja‘, ki so vključena kot prihodki ali odhodki iz naslova obresti, da se popravijo prihodki in odhodki iz naslova pred tveganjem varovanih finančnih instrumentov z ekonomskega, ne pa z računovodskega vidika.

15.2 Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po instrumentih (16.2)

97.

Dobički in izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se razčlenijo po vrsti finančnega instrumenta in po računovodskem portfelju. Za vsako postavko se sporoči neto realizirani dobiček ali izguba iz posla, za katerega je bilo odpravljeno pripoznanje. Neto znesek pomeni razliko med realiziranimi dobički in realiziranimi izgubami.

15.3 Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje po instrumentih (16.3)

98.

Dobički in izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje se razčlenijo po vrsti instrumenta, pri čemer je vsaka postavka razčlenitve neto realizirani in nerealizirani znesek (dobički minus izgube) finančnega instrumenta.

15.4 Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje po tveganju (16.4)

99.

Dobički in izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje se razčlenijo tudi po vrsti tveganja, pri čemer je vsaka postavka razčlenitve neto realizirani in nerealizirani znesek (dobički minus izgube) osnovnega tveganja (obrestna mera, lastniški kapital, tuja valuta, kredit, blago in drugo), povezanega z izpostavljenostjo, vključno z zadevnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Dobički in izgube iz naslova tečajnih razlik se vključijo v postavko, v katero so vključeni preostali dobički in izgube, nastali na podlagi pretvorjenega instrumenta. Dobički in izgube iz naslova sredstev in obveznosti, ki niso izvedeni finančni instrumenti, se vključijo na naslednji način:

(a)	obrestni instrumenti: vključuje trgovanje s krediti in drugimi finančnimi sredstvi, vlogami in dolžniškimi vrednostnimi papirji (v posesti ali izdanimi);

(b)	lastniški instrumenti: vključuje trgovanje z delnicami, kvotami KNPVP in drugimi lastniškimi instrumenti;

(c)	trgovanje v tuji valuti: vključuje izključno trgovanje v tujih valutah;

(d)	instrumenti kreditnega tveganja: vključuje trgovanje s kreditnimi zapisi;

(e)	izvedeni finančni instrumenti, povezani z blagom: ta postavka vključuje le izvedene finančne instrumente, ker se blago, namenjeno trgovanju, sporoča pod postavko ‚druga sredstva‘, in ne pod postavko ‚finančna sredstva v posesti za trgovanje‘;

(f)	drugo: vključuje trgovanje s finančnimi instrumenti, ki jih ni mogoče razvrstiti v druge razčlenitve.

15.5 Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, označenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po instrumentih (16.5)

100.

Dobički in izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, označenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se razčlenijo po vrsti instrumenta. Institucije sporočijo neto realizirani in nerealizirani znesek ter znesek spremembe poštene vrednosti v zadevnem obdobju zaradi sprememb kreditnega tveganja (lastnega kreditnega tveganja kreditojemalca ali izdajatelja).

15.6 Dobički ali izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem (16.6)

101.

Dobički in izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem se razčlenijo po vrsti obračunavanja varovanja pred tveganjem: varovanje poštene vrednosti pred tveganjem, varovanje denarnega toka in varovanje neto naložb v poslovanje v tujini. Dobički in izgube v zvezi z varovanjem poštene vrednosti pred tveganjem se razčlenijo na instrument varovanja in na pred tveganjem varovano postavko.

15.7 Oslabitev finančnih in nefinančnih sredstev (16.7)

102.

‚Povečanja‘ se sporočijo, kadar za računovodski portfelj ali glavno kategorijo sredstev ocena oslabitve v zadevnem obdobju povzroči pripoznanje neto odhodkov. ‚Razveljavitve‘ se sporočijo, kadar za računovodski portfelj ali glavno kategorijo sredstev ocena oslabitve v zadevnem obdobju povzroči pripoznanje neto prihodkov.

16. USKLADITEV MED RAČUNOVODSKIM OBSEGOM KONSOLIDACIJE IN OBSEGOM KONSOLIDACIJE V SKLADU S CRR (17)

103.

‚Računovodski obseg konsolidacije‘ vključuje knjigovodsko vrednost sredstev, obveznosti in lastniškega kapitala ter nominalne zneske zunajbilančnih izpostavljenosti, ki se izračunajo z uporabo računovodskega obsega konsolidacije, kar pomeni, da se v konsolidacijo vključijo zavarovalnice in nefinančne družbe.

104.

V tej predlogi postavka ‚naložbe v kapital odvisnih družb, skupnih podvigov in pridruženih družb‘ ne vključuje odvisnih družb, ker so pri računovodskem obsegu konsolidacije vse odvisne družbe polno konsolidirane.

105.

‚Sredstva na podlagi pozavarovalnih in zavarovalnih pogodb‘ vključujejo sredstva v okviru cediranega pozavarovanja ter, če obstajajo, sredstva v zvezi z izdanimi zavarovalnimi in pozavarovalnimi pogodbami.

106.

‚Obveznosti na podlagi zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb‘ vključujejo obveznosti na podlagi izdanih zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb.

17. GEOGRAFSKA RAZČLENITEV (20)

107.

Predloga 20 se izpolni, če institucija preseže prag iz člena 5.1(a)(iv). Pri geografski razčlenitvi po lokaciji dejavnosti v predlogah 20.1 do 20.3 gre za razlikovanje med ‚domačimi dejavnostmi‘ in ‚nedomačimi dejavnostmi‘. ‚Lokacija‘ pomeni državo registracije pravnega subjekta, ki je pripoznal ustrezno sredstvo ali obveznost; pri podružnicah pomeni državo njihovega sedeža. V ta namen ‚domače‘ dejavnosti vključujejo dejavnosti, pripoznane v državi članici, v kateri je institucija.

108.

Predloge 20.4 do 20.7 vsebujejo informacije ‚po državah‘ na podlagi sedeža neposredne nasprotne stranke. Predložena razčlenitev vključuje izpostavljenosti ali obveznosti v zvezi z rezidenti v vsaki tuji državi, v kateri ima institucija izpostavljenosti. Izpostavljenosti ali obveznosti pri nadnacionalnih organizacijah se ne dodelijo državi sedeža institucije, ampak geografskemu področju ‚druge države‘.

109.

V predlogi 20.4 se ‚bruto knjigovodska vrednost‘ za dolžniške instrumente sporoči v skladu z odstavkom 45 dela 2. Za izvedene finančne instrumente in lastniške instrumente je znesek, ki ga je treba sporočiti, knjigovodska vrednost. ‚Od tega: nedonosni‘ krediti in druga finančna sredstva se poročajo, kot je opredeljeno v odstavkih 145 do 157 te priloge. Restrukturiranje dolgov vključuje vse ‚dolžniške‘ pogodbe za namene predloge 19, ki so predmet ukrepov prestrukturiranja, kot so opredeljeni v odstavkih 163 do 179 te priloge. Predloga 20.7 se sporoči z razvrstitvijo po oznakah NACE, in sicer ‚po državah‘. Oznake NACE se sporočijo na podlagi prve ravni razčlenjevanja (po ‚področjih‘).

18. OPREDMETENA IN NEOPREDMETENA SREDSTVA: SREDSTVA, KI SO PREDMET POSLOVNEGA NAJEMA (21)

110.

Za namene izračuna praga iz člena 9(e) se opredmetena sredstva, ki jih je institucija (najemodajalec) dala v najem tretjim osebam na podlagi sporazumov, ki se v skladu z ustreznim računovodskim okvirom štejejo za poslovne najeme, delijo s celotnimi opredmetenimi sredstvi.

111.

V skladu z MSRP ali združljivimi nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli se sredstva, ki jih je institucija (najemodajalec) dala v najem tretjim osebam v okviru poslovnih najemov, sporočijo razčlenjena po načinu merjenja.

19. UPRAVLJANJE PREMOŽENJA, SKRBNIŠTVO IN DRUGE STORITVE (22)

112.

Za namene izračuna praga iz člena 9(f) je znesek ‚neto prihodka iz naslova provizij in opravnin‘ absolutna vrednost razlike med ‚prihodkom iz naslova provizij in opravnin‘ ter ‚odhodkom iz naslova provizij in opravnin‘. Za enake namene je znesek ‚neto obresti‘ absolutna vrednost razlike med ‚prihodki iz naslova obresti‘ in ‚odhodki iz naslova obresti‘.

19.1 Prihodki in odhodki iz naslova provizij in opravnin po dejavnosti (22.1)

113.

Prihodki in odhodki iz naslova provizij in opravnin se sporočijo po vrsti dejavnosti. V skladu z MSRP ali združljivimi nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli ta predloga vključuje prihodke in odhodke iz naslova provizij in opravnin, razen:

(a)	zneskov, upoštevanih pri izračunu efektivnih obresti finančnih instrumentov [MSRP 7, 20.(c) člen]; in

(b)	zneskov, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida [MSRP 7, 20.(c).(i) člen].

114.

Stroški posla, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi ali izdaji finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se ne vključijo; ti stroški so del začetne vrednosti pridobitve/izdaje teh instrumentov in se amortizirajo v dobiček ali izgubo do svoje preostale zapadlosti z uporabo efektivne obrestne mere [glej MRS 39, 43. člen].

115.

Stroški posla, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi ali izdaji finančnih instrumentov, ki so merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se vključijo kot del postavke ‚dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje, neto‘ ali postavke ‚dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, označenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, neto‘. Ti stroški niso del začetne vrednosti pridobitve ali izdaje teh instrumentov in se takoj pripoznajo v dobičku ali izgubi.

116.

Institucije sporočijo prihodke in odhodke iz naslova provizij in opravnin v skladu z naslednjimi merili:

(a)	‚vrednostni papirji. Izdaje‘ vključujejo provizije in opravnine, prejete za sodelovanje pri uvedbi ali izdaji vrednostnih papirjev, ki ne izvirajo iz institucije ali jih ni izdala institucija;

(b)	‚vrednostni papirji. Naročila za prenos‘ vključujejo provizije in opravnine, ustvarjene s sprejemanjem, prenosom in izvrševanjem naročil za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev v imenu strank;

(c)	‚vrednostni papirji. Drugo‘ vključuje provizije in opravnine, ki jih institucija ustvari z opravljanjem drugih storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, ki ne izvirajo iz institucije ali jih ni izdala institucija;

(d)	‚kliring in poravnava‘ vključuje prihodke (odhodke) iz naslova provizij in opravnin, ki jih je ustvarila institucija (so bile zaračunane instituciji) v okviru sodelovanja pri instrumentih v zvezi z nasprotno stranko, kliringom in poravnavo;

(e)

‚upravljanje premoženja‘, ‚skrbništvo‘, ‚osrednje upravne storitve za kolektivne naložbene podjeme‘, ‚fiduciarni posli‘ ter ‚plačilne storitve‘ vključujejo prihodke (odhodke) iz naslova provizij in opravnin, ki jih je ustvarila institucija (so bile zaračunane instituciji) pri opravljanju teh storitev;

(f)	‚strukturirani finančni instrumenti‘ vključujejo provizije in opravnine, prejete za sodelovanje pri uvedbi ali izdaji finančnih instrumentov, razen vrednostnih papirjev, ki izvirajo iz institucije ali jih je izdala institucija;

(g)

‚servisiranje dejavnosti listinjenja‘ na strani prihodkov vključuje prihodke iz naslova provizij in opravnin, ki jih institucija ustvari z opravljanjem storitev servisiranja kreditov, na strani odhodkov pa odhodke iz naslova provizij in opravnin, ki so jih instituciji zaračunali ponudniki storitev kreditiranja;

(h)	‚prevzete obveznosti iz kreditov‘ in ‚dana finančna poroštva‘ vključujejo znesek, ki je bil pripoznan kot prihodek v zadevnem obdobju ter zajema odplačilo provizij in opravnin za navedene dejavnosti, ki so bile prvotno pripoznane kot ‚druge finančne obveznosti‘;

(i)	‚prejete obveze iz kreditov‘ in ‚prejeta finančna poroštva‘ vključujejo odhodek iz naslova provizij in opravnin, ki ga je institucija pripoznala kot posledico zahteve nasprotne stranke, ki je prevzela obveznost iz kreditov ali dala finančno poroštvo;

(j)

‚drugo‘ vključuje preostale prihodke (odhodke) iz naslova provizij in opravnin, ki jih je ustvarila institucija (so bile zaračunane instituciji), kot so prihodki (odhodki), ki izhajajo iz ‚drugih obveznosti‘, storitev v zvezi s tujo valuto (kot je zamenjava tujih bankovcev ali kovancev) ali opravljanja (sprejemanja) drugih vrst svetovanj in storitev na podlagi plačila.

19.2 Sredstva, vključena v opravljene storitve (22.2)

117.

Poslovanje v zvezi z upravljanjem premoženja, funkcijami skrbništva in drugimi storitvami, ki jih opravi institucija, se sporoča na podlagi naslednjih opredelitev:

(a)

‚upravljanje premoženja‘ pomeni sredstva, ki pripadajo neposredno strankam, za katere institucija izvaja upravljanje. ‚Upravljanje premoženja‘ se sporoča po vrsti stranke: kolektivni naložbeni podjemi, pokojninski skladi, portfelji strank, ki se upravljajo na podlagi diskrecijske odločitve, in drugi naložbeni nosilci;

(b)

‚skrbniška sredstva‘ pomenijo storitve hrambe in administrativne storitve v zvezi s finančnimi instrumenti za račun strank, ki jih opravlja institucija, ter storitve, povezane s skrbništvom, kot je upravljanje denarnih sredstev in zavarovanj. ‚Skrbniška sredstva‘ se sporočajo po vrsti stranke, za katero ima institucija sredstva, pri čemer se razlikuje med kolektivnimi naložbenimi podjemi in drugimi; postavka ‚od tega: zaupano drugim subjektom‘ pomeni znesek sredstev, vključenih v skrbniška sredstva, za katera je institucija zagotovila učinkovito skrbništvo drugim subjektom;

(c)

‚osrednje upravne storitve za kolektivne naložbe‘ pomenijo administrativne storitve, ki jih institucija opravlja za kolektivne naložbene podjeme. Te med drugim vključujejo storitve osebe, pristojne za prenos, pripravo računovodskih dokumentov, pripravo prospektov, finančnih poročil in vseh drugih dokumentov za investitorje, zagotavljanje skladnosti z razdelitvijo finančnih poročil in vseh drugih dokumentov za investitorje, izvajanje izdaj in odkupov, vodenje evidence investitorjev ter izračunavanje neto vrednosti sredstev;

(d)

‚fiduciarni posli‘ pomenijo dejavnosti, pri katerih institucija deluje v svojem imenu, vendar za račun in na tveganje svojih strank. Pri fiduciranih poslih institucija pogosto opravlja storitve, kot so storitve upravljanja skrbniških sredstev za strukturirane subjekte ali upravljanje portfeljev po lastni presoji. Vsi fiduciarni posli se sporočijo izključno v tej postavki, ne glede na to, ali institucija dodatno zagotavlja še druge storitve;

(e)	‚plačilne storitve‘ pomenijo izterjavo plačil v imenu stranke na podlagi dolžniških instrumentov, ki niso pripoznana v bilanci stanja institucije in iz nje ne izvirajo;

(f)	‚viri strank, ki se razdelijo, ne pa upravljajo‘ pomenijo produkte, ki jih izdajo subjekti zunaj skupine in jih institucija razdeli svojim trenutnim strankam. Ta postavka se sporoča po vrsti produkta;

(g)

‚znesek sredstev, vključenih v opravljene storitve‘ pomeni znesek sredstev, v zvezi s katerimi institucija deluje, pri čemer se uporabi poštena vrednost. Če poštena vrednost ni na voljo, se lahko uporabijo druge osnove za merjenje, vključno z nominalno vrednostjo. Kadar institucija opravlja storitve za subjekte, kot so kolektivni naložbeni podjemi in pokojninski skladi, se lahko zadevna sredstva prikažejo po vrednosti, po kateri ti subjekti sporočajo sredstva v svoji bilanci stanja. Sporočeni zneski po potrebi vključujejo obračunane obresti.

20. DELEŽI V NEKONSOLIDIRANIH STRUKTURIRANIH SUBJEKTIH (30)

118.

‚Izkoriščena likvidnostna podpora‘ pomeni vsoto knjigovodske vrednosti kreditov in drugih finančnih sredstev, odobrenih nekonsolidiranim strukturiranim subjektom, in knjigovodske vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev v posesti, ki so jih izdali nekonsolidirani strukturirani subjekti.

21. POVEZANE STRANKE (31)

119.

Institucije sporočijo zneske in/ali posle v zvezi z bilančnimi in zunajbilančnimi izpostavljenostmi, kadar je nasprotna stranka povezana stranka.

120.

Posli znotraj skupine in neporavnani zneski znotraj skupine se izključijo. Institucije pod postavko ‚odvisne družbe in drugi subjekti v isti skupini‘ vključijo stanja in posle z odvisnimi družbami, ki niso bili izključene, ker odvisne družbe niso polno konsolidirane z bonitetnim obsegom konsolidacije ali ker so v skladu s členom 19 CRR odvisne družbe zaradi nepomembnosti izključene iz obsega bonitetne konsolidacije ali ker v primeru institucij, ki so del večje skupine, odvisne družbe spadajo pod končni obvladujoči subjekt, in ne pod institucijo. Pod postavko ‚pridružene družbe in skupni podvigi‘ pa institucije vključijo deleže stanj in poslov s skupnimi podvigi in pridruženimi družbami skupine, ki ji pripada subjekt, in sicer deleže, ki niso bili izključeni z uporabo metode sorazmerne konsolidacije ali kapitalske metode.

21.1 Povezane stranke: obveznosti za plačilo in zneski terjatev (31.1)

121.

Kot ‚prejete obveze iz kreditov, prejeta finančna poroštva in druge prejete obveze‘ se poroča znesek, ki je vsota ‚nominalnega‘ zneska prejetih obvez iz kreditov, ‚najvišjega zavarovanja/finančnega poroštva, ki se lahko upošteva‘ kot prejeto finančno poroštvo, in ‚nominalnega‘ zneska drugih prejetih obvez.

21.2 Povezane stranke: ustvarjeni odhodki in prihodki (31.2)

122.

‚Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev‘ vključujejo vse dobičke in izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev, ki se ustvarijo v poslih s povezanimi strankami. Ta postavka vključuje dobičke in izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev, ki so bili ustvarjeni v poslih s povezanimi strankami ter so del naslednjih vrstičnih postavk ‚izkaza poslovnega izida‘:

(a)	‚dobički ali izgube iz odprave pripoznanja naložb v kapital odvisnih družb, skupnih podvigov in pridruženih družb‘;

(b)	‚dobički ali izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev, ki niso sredstva v posesti za prodajo‘;

(c)	‚dobički ali izgube iz nekratkoročnih sredstev in skupin za odtujitev, razvrščenih med sredstva v posesti za prodajo, ki jih ni mogoče razvrstiti kot ustavljeno poslovanje‘, in

(d)	‚dobički ali izgube po davku iz ustavljenega poslovanja‘.

22. STRUKTURA SKUPINE (40)

123.

Institucije predložijo natančne informacije o odvisnih družbah, skupnih podvigih in pridruženih družbah na datum poročanja. Sporočijo se vse odvisne družbe, ne glede na dejavnost, ki jo opravljajo. Vrednostni papirji, razvrščeni kot‚finančna sredstva v posesti za trgovanje‘, ‚finančna sredstva, označena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida‘, ‚za prodajo razpoložljiva finančna sredstva‘ in lastne delnice, tj. delnice same institucije poročevalke, ki jih ima ta v lasti, se izključijo iz obsega te predloge.

22.1 Struktura skupine: ‚po subjektih‘ (40.1)

124.

Naslednje informacije se sporočijo ‚po subjektih‘:

(a)	‚koda LEI‘ pomeni kodo LEI podjetja, v katero se vlaga;

(b)	‚koda subjekta‘ pomeni identifikacijsko kodo podjetja, v katero se vlaga. Koda subjekta je identifikator vrstice in je enoznačna za vsako vrstico v predlogi 40.1;

(c)	‚ime subjekta‘ pomeni ime podjetja, v katero se vlaga;

(d)	‚vstopni datum‘ pomeni datum, na katerega je podjetje, v katero se vlaga, vstopilo v ‚obseg skupine‘;

(e)	‚delniški kapital‘ pomeni celoten znesek kapitala, ki ga izda podjetje, v katero se vlaga, na referenčni datum;

(f)	‚lastniški kapital podjetja, v katero se vlaga‘, ‚bilančna vsota podjetja, v katero se vlaga‘ in ‚dobiček (ali izguba) podjetja, v katero se vlaga‘ vključujejo zneske navedenih postavk iz zadnjih računovodskih izkazov podjetja, v katero se vlaga;

(g)	‚sedež podjetja, v katero se vlaga‘ pomeni državo sedeža podjetja, v katero se vlaga;

(h)	‚sektor podjetja, v katero se vlaga‘ pomeni sektor nasprotne stranke v skladu z odstavkom 35 dela 1;

(i)	‚oznaka NACE‘ se določi na podlagi glavne dejavnosti podjetja, v katero se vlaga. Za nefinančne družbe se oznake NACE sporočijo na podlagi prve ravni razčlenjevanja (po ‚področjih‘), za finančne družbe pa se oznake NACE sporočijo s podrobnostmi na dveh ravneh (po ‚oddelkih‘);

(j)	‚akumulirani lastniški delež ( %)‘ pomeni delež lastniških instrumentov, ki jih ima institucija v lasti na referenčni datum;

(k)	‚glasovalne pravice ( %)‘ pomenijo delež glasovalnih pravic v zvezi z lastniškimi instrumenti, ki jih ima institucija v lasti na referenčni datum;

(l)	‚struktura skupine [razmerje]‘ pomeni razmerje med obvladujočim subjektom in podjetjem, v katero se vlaga (odvisno družbo, skupnim podvigom ali pridruženo družbo);

(m)	‚računovodska obravnava [računovodska skupina]‘ pomeni računovodsko obravnavo z računovodskim obsegom konsolidacije (polna konsolidacija, sorazmerna konsolidacija, kapitalska metoda ali drugo);

(n)	‚računovodska obravnava [skupina v skladu s CRR]‘ pomeni računovodsko obravnavo z obsegom konsolidacije v skladu s CRR (polna konsolidacija, sorazmerna konsolidacija, kapitalska metoda ali drugo);

(o)	‚knjigovodska vrednost‘ pomeni zneske, sporočene v okviru bilance stanja institucije za podjetja, v katera se vlaga, ki niso niti polno niti sorazmerno konsolidirana;

(p)	‚strošek pridobitve‘ pomeni znesek, ki ga plačajo investitorji;

(q)	‚dobro ime, povezano s podjetjem, v katero se vlaga‘ pomeni znesek dobrega imena, sporočen v okviru konsolidirane bilance stanja institucije za podjetje, v katero se vlaga, pod postavko ‚dobro ime‘ ali ‚naložbe v kapital odvisnih družb, skupnih podvigov in pridruženih družb‘;

(r)	‚poštena vrednost naložb, za katere so objavljene cene‘ pomeni ceno na referenčni datum; predloži se le, če instrumenti kotirajo na borzi.

22.2 Struktura skupine: ‚po instrumentih‘ (40.2)

125.

‚Po instrumentih‘ se sporočijo naslednje informacije:

(a)

‚koda vrednostnega papirja‘ pomeni kodo ISIN za vrednostni papir. Če vrednostni papirji nimajo dodeljene kode ISIN, vključuje drugo kodo, ki enoznačno označuje vrednostni papir. ‚Koda vrednostnega papirja‘ in ‚koda holdinga‘ tvorita identifikator vrstice in sta skupaj enoznačni za vsako vrstico v predlogi 40.2;

(b)	‚koda holdinga‘ pomeni identifikacijsko kodo subjekta znotraj skupine, ki ima v lasti naložbo;

(c)	‚koda subjekta‘, ‚akumulirani lastniški delež ( %)‘, ‚knjigovodska vrednost‘ in ‚strošek pridobitve‘ so opredeljeni zgoraj. Zneski ustrezajo vrednostnemu papirju, ki ga ima v lasti zadevni holding.

23. POŠTENA VREDNOST (41)

23.1 Hierarhija poštene vrednosti: finančni instrumenti po odplačni vrednosti (41.1)

126.

V tej predlogi se sporočijo informacije o pošteni vrednosti finančnih instrumentov, merjeni po odplačni vrednosti z uporabo hierarhije iz MSRP 7, 27A. člen.

23.2 Uporaba možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti (41.2)

127.

V tej predlogi se sporočijo informacije o uporabi možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti za finančna sredstva in obveznosti, označene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. ‚Hibridne pogodbe‘ vključujejo knjigovodsko vrednost hibridnih finančnih instrumentov, ki se kot celota razvrstijo v navedene računovodske portfelje, tj. vključujejo neločene hibridne instrumente kot celoto.

23.3 Hibridni finančni instrumenti, ki niso označeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (41.3)

128.

V tej predlogi se sporočijo informacije o hibridnih finančnih instrumentih, razen o hibridnih pogodbah, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida pod ‚možnostjo vrednotenja po pošteni vrednosti‘, ki se sporočijo v predlogi 41.2.

129.

Postavka ‚v posesti za trgovanje‘ vključuje knjigovodsko vrednost hibridnih finančnih instrumentov, ki se kot celota razvrstijo med ‚finančna sredstva v posesti za trgovanje‘ ali ‚finančne obveznosti v posesti za trgovanje‘, tj. vključuje neločene hibridne instrumente kot celoto.

130.

Druge vrstice vključujejo knjigovodsko vrednost gostiteljskih pogodb, ki so bile ločene od vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov v skladu z ustreznim računovodskim okvirom. Knjigovodske vrednosti vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov, ločenih od teh gostiteljskih pogodb v skladu z ustreznim računovodskim okvirom, se sporočijo v predlogah 10 in 11.

24. OPREDMETENA IN NEOPREDMETENA SREDSTVA: KNJIGOVODSKA VREDNOST PO NAČINU MERJENJA (42)

131.

‚Opredmetena osnovna sredstva‘, ‚naložbene nepremičnine‘ ter ‚druga neopredmetena sredstva‘ se poročajo po merilih, uporabljenih pri njihovem merjenju.

132.

‚Druga neopredmetena sredstva‘ vključujejo vsa druga neopredmetena sredstva, razen dobrega imena.

25. REZERVACIJE (43)

133.

Ta predloga vključuje uskladitev knjigovodske vrednosti postavke ‚rezervacije‘ na začetku in koncu zadevnega obdobja glede na naravo gibanj.

26. PROGRAMI Z DOLOČENIMI ZASLUŽKI IN ZASLUŽKI ZAPOSLENCEV (44)

134.

Te predloge vključujejo zbrane informacije o vseh programih z določenimi zaslužki, ki jih izvaja institucija. Če se izvaja več kot en program z določenimi zaslužki, se sporoči zbirni znesek vseh programov.

26.1 Sestavine neto sredstev in obveznosti za programe z določenimi zaslužki (44.1)

135.

Postavka ‚sestavine neto sredstev in obveznosti za programe z določenimi zaslužki‘ prikazuje uskladitev akumulirane sedanje vrednosti vseh neto obveznosti (sredstev) za določene zaslužke ter pravice do povračila [MRS 19, 140.(a) in (b) člen].

136.

Postavka ‚neto sredstva za določene zaslužke‘ vključuje v primeru presežka zneske presežka, ki se pripoznajo v bilanci stanja, ker nanje ne vplivajo omejitve iz MRS 19, 63. člen. Znesek te postavke in znesek, pripoznan v pojasnjevalni postavki ‚poštena vrednost katere koli pravice do poplačila, pripoznane kot sredstvo‘, sta vključena v postavko‚druga sredstva‘ bilance stanja.

26.2 Gibanja obveznosti za določene zaslužke (44.2)

137.

Postavka ‚gibanja obveznosti za določene zaslužke‘ prikazuje uskladitev začetnih in končnih stanj akumulirane sedanje vrednosti vseh obveznosti za določene zaslužke, ki jih ima institucija. Učinki različnih elementov iz MRS 19, 141. člen, v zadevnem obdobju se prikažejo ločeno.

138.

Znesek ‚končnega stanja [sedanja vrednost]‘ v predlogi za gibanja pri obveznostih za določene zaslužke je enak ‚sedanji vrednosti obveznosti za določene zaslužke‘.

26.3 Pojasnjevalne postavke [povezane z odhodki za zaposlene] (44.3)

139.

Za poročanje pojasnjevalnih postavk, povezanih z odhodki za zaposlene, se uporabijo naslednje opredelitve:

(a)	‚pokojnine in podobni odhodki‘ vključujejo znesek, pripoznan v zadevnem obdobju kot odhodek za zaposlene za katere koli pozaposlitvene obveznosti (programe z določenimi prispevki in programe z določenimi zaslužki) ter prispevke v sklade socialne varnosti;

(b)	‚plačila na podlagi delnic‘ vključujejo znesek, pripoznan v zadevnem obdobju kot odhodki za zaposlene za plačila na podlagi delnic.

27. RAZČLENITEV IZBRANIH POSTAVK IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA (45)

27.1 Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev, ki niso sredstva v posesti za prodajo (45.2)

140.

Dobički in izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev, ki niso sredstva v posesti za prodajo, se razčlenijo po vrsti sredstva; vsaka vrstična postavka vključuje dobiček ali izgubo v zvezi s sredstvom (kot je nepremičnina, programska oprema, strojna oprema, zlato ali naložba), za katerega je bilo odpravljeno pripoznanje.

27.2 Drugi poslovni prihodki in odhodki (45.3)

141.

Drugi poslovni prihodki in odhodki se razčlenijo po naslednjih postavkah: prilagoditve poštene vrednosti za opredmetena sredstva, merjene z uporabo modela poštene vrednosti; prihodek od najemnin in neposredni poslovni odhodki iz naložbenih nepremičnin; prihodki in odhodki iz poslovnih najemov, ki niso naložbene nepremičnine, ter preostali poslovni prihodki in odhodki.

142.

Postavka ‚poslovni najemi, ki niso naložbene nepremičnine‘ vključuje v stolpcu ‚prihodki‘ prejete donose, v stolpcu ‚odhodki‘ pa stroške, ki jih je imela institucija kot najemodajalec v okviru svojih dejavnosti poslovnega najema, razen dejavnosti, ki vključujejo sredstva, razvrščena kot naložbene nepremičnine. Stroški institucije kot najemnika se vključijo pod postavko ‚drugi administrativni odhodki‘.

143.

Dobički ali izgube iz ponovnega merjenja deležev plemenitih kovin in drugih vrst blaga, merjenih po pošteni vrednosti in z odštetimi stroški prodaje, se sporočijo v postavkah, vključenih v postavko ‚drugi poslovni prihodki. Drugo‘ ali ‚drugi poslovni odhodki. Drugo‘.

28. IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA (46)

144.

Izkaz sprememb lastniškega kapitala razkriva uskladitev med knjigovodsko vrednostjo na začetku obdobja (začetno stanje) in na koncu obdobja (končno stanje) za vsako sestavino lastniškega kapitala.

29. NEDONOSNE IZPOSTAVLJENOSTI (18)

145.

Za namene predloge 18 so nedonosne izpostavljenosti tiste, ki izpolnjujejo katero koli od naslednjih meril:

(a)	pomembne izpostavljenosti, pri katerih prihaja do zamude pri odplačevanju več kot 90 dni;

(b)	za dolžnika se ocenjuje, da je malo verjetno, da bo v celoti poplačal svoje kreditne obveznosti brez unovčenja zavarovanja s premoženjem, ne glede na obstoj katerega koli zapadlega zneska ali število dni zamude pri odplačevanju.

146.

Navedena razvrstitev kot nedonosne izpostavljenosti se uporablja ne glede na to, ali je izpostavljenost razvrščena kot neplačana za regulativne namene v skladu s členom 178 CRR ali kot oslabljena za računovodske namene v skladu z veljavnim računovodskim okvirom.

147.

Izpostavljenosti, v zvezi s katerimi se šteje, da je prišlo do neplačila v skladu s členom 178 CRR, in izpostavljenosti, za katere se je v skladu z veljavnim računovodskim okvirom ugotovilo, da so oslabljene, se vedno štejejo za nedonosne izpostavljenosti. Izpostavljenosti s ‚skupinskimi popravki vrednosti za nastale izgube, ki niso bile poročane,‘ iz odstavka 38 te priloge se ne štejejo za nedonosne izpostavljenosti, razen če izpolnjujejo merila, v skladu s katerimi se lahko štejejo za nedonosne izpostavljenosti.

148.

Izpostavljenosti se razvrstijo v celotnem znesku in brez upoštevanja obstoja kakršnega koli zavarovanja s premoženjem. Pomembnost se oceni v skladu s členom 178 CRR.

149.

Za namene predloge 18 ‚izpostavljenosti‘ vključujejo vse dolžniške instrumente (kredite in druga finančna sredstva, ki vključujejo tudi stanja denarnih sredstev v centralnih bankah in druge vloge na vpogled ter dolžniške vrednostne papirje) in zunajbilančne izpostavljenosti, razen izpostavljenosti v posesti za trgovanje. Zunajbilančne izpostavljenosti so sestavljene iz naslednjih preklicnih in nepreklicnih postavk:

(a)	prevzete obveznosti iz kreditov;

(b)	dana finančna poroštva;

(c)	druge prevzete obveznosti.

Izpostavljenosti vključujejo nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5.

150.

Za namene predloge 18 je izpostavljenost ‚zapadla‘, kadar kateri koli znesek glavnice, obresti ali nadomestila na datum zapadlosti izpostavljenosti ni bil plačan.

151.

Za namene predloge 18 ‚dolžnik‘ pomeni dolžnika v smislu člena 178 CRR.

152.

Prevzeta obveznost se šteje za nedonosno izpostavljenost v njenem nominalnem znesku, če v primeru črpanja ali druge uporabe privede do izpostavljenosti, ki predstavljajo tveganje, da ne bo prišlo do polnega poplačila brez unovčenja zavarovanja s premoženjem.

153.

Dana finančna poroštva se štejejo za nedonosne izpostavljenosti v njihovem nominalnem znesku, kadar obstaja tveganje, da bo finančno poroštvo unovčila nasprotna stranka (‚zajamčena stranka‘), med drugim zlasti, kadar osnovna zajamčena izpostavljenost izpolnjuje merila, da se šteje kot nedonosna, iz člena 145. Če zajamčena stranka zamuja s plačilom zneska, zapadlega po pogodbi o finančnem poroštvu, institucija poročevalka oceni, ali izhajajoča terjatev izpolnjuje merila za obravnavo kot nedonosna izpostavljenost.

154.

Izpostavljenosti, ki se opredelijo kot nedonosne v skladu z odstavkom 145, se razvrstijo kot nedonosne na posamični podlagi (‚na ravni posla‘) ali upoštevaje celotno izpostavljenost do določenega dolžnika (‚na ravni dolžnika‘). Pri razvrstitvi nedonosnih izpostavljenosti na posamični podlagi oziroma izpostavljenosti na ravni določenega dolžnika se za različne tipe nedonosnih izpostavljenosti uporabijo naslednji pristopi razvrščanja:

(a)	za nedonosne izpostavljenosti, razvrščene kot neplačane v skladu s členom 178 CRR, se uporabi pristop razvrščanja iz člena 178;

(b)	za izpostavljenosti, razvrščene kot nedonosne zaradi oslabitve v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, se uporabijo merila za pripoznanje oslabitve iz veljavnega računovodskega okvira;

(c)	za druge nedonosne izpostavljenosti, ki niso razvrščene kot neplačane ali oslabljene, se uporabljajo določbe člena 178 CRR za neplačane izpostavljenosti.

155.

Če ima institucija bilančne izpostavljenosti do dolžnika, ki so zapadle več kot 90 dni in bruto knjigovodska vrednost zapadlih izpostavljenosti predstavlja več kot 20 % bruto knjigovodske vrednosti vseh bilančnih izpostavljenosti do tega dolžnika, se vse bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti do tega dolžnika štejejo za nedonosne. Če dolžnik pripada skupini, se oceni, ali je potrebno, da se kot nedonosne štejejo tudi izpostavljenosti do drugih subjektov v skupini, če se že ne štejejo za oslabljene ali neplačane v skladu s členom 178 CRR, razen pri izpostavljenostih, na katere vplivajo individualni spori, ki niso povezani s kapitalsko ustreznostjo nasprotne stranke.

156.

Za izpostavljenosti se šteje, da niso več nedonosne, ko so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	izpostavljenost izpolnjuje izstopna merila, ki jih institucija poročevalka uporablja za prenehanje razvrstitve izpostavljenosti kot oslabljene ali neplačane;

(b)	položaj dolžnika se je izboljšal v taki meri, da je verjetno polno poplačilo v skladu s prvotnimi ali po potrebi spremenjenimi pogoji;

(c)	dolžnik nima nobenega zneska z zamudo pri odplačevanju več kot 90 dni.

Izpostavljenost ostane razvrščena kot nedonosna, vse dokler navedeni pogoji niso izpolnjeni, tudi če že izpolnjuje uporabljena merila s strani institucije za prenehanje razvrstitve kot oslabljene izpostavljenosti in izpostavljenosti v neplačilu v skladu z veljavnim računovodskim okvirom oziroma členom 178 CRR.

Z razvrstitvijo nedonosnih izpostavljenosti kot nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5 se ne preneha njihova razvrstitev kot nedonosna izpostavljenost, saj so nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo zajeta v opredelitvi nedonosnih izpostavljenosti.

157.

V primeru nedonosnih izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja (6) se za navedene izpostavljenosti šteje, da niso več nedonosne, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	za izpostavljenosti se ne šteje, da so oslabljene ali da je pri njih prišlo do neplačila;

(b)	od uporabe ukrepov restrukturiranja je preteklo eno leto;

(c)

po uporabi ukrepov restrukturiranja ni več nobenih zapadlih zneskov ali pomislekov v zvezi s polnim poplačilom izpostavljenosti v skladu s pogoji, ki veljajo za obdobje po restrukturiranju. Te pomisleke institucija ovrže na podlagi analize finančnega položaja dolžnika. Lahko se šteje, da ti pomisleki več ne obstajajo, če je dolžnik z rednimi plačili v skladu s pogoji za obdobje po restrukturiranju skupaj odplačal znesek, enak zapadlemu znesku pred restrukturiranjem (če so zapadli zneski obstajali) oziroma znesku, ki se je odpisal (če ni bilo zapadlih zneskov) v skladu z ukrepi restrukturiranja, oziroma če je dolžnik kako drugače dokazal sposobnost izpolnjevanja pogojev za obdobje po restrukturiranju.

Navedeni posebni izstopni pogoji se uporabljajo poleg meril, ki jih uporablja institucija poročevalka za oslabljene in neplačane izpostavljenosti v skladu z veljavnim računovodskim okvirom oziroma členom 178 CRR.

158.

Zapadle izpostavljenosti se poročajo ločeno znotraj kategorij donosnih in nedonosnih izpostavljenosti v celotnem znesku. Donosne izpostavljenosti z zamudo pri odplačevanju z manj kot 90 dni se poročajo ločeno v celotnem znesku.

159.

Nedonosne izpostavljenosti se poročajo razčlenjeno na časovne razrede zapadlosti. Izpostavljenosti, ki niso zapadle ali so zapadle 90 dni ali manj, vendar so kljub temu opredeljene kot nedonosne zaradi verjetnosti, da ne bodo poplačane v celoti, se poročajo v za to namenjenem stolpcu. Izpostavljenosti, ki predstavljajo tako zapadle zneske kot tudi zneske, ki verjetno ne bodo poplačani v celoti, se razporedijo v časovne razrede zapadlosti skladno s številom dni zamude pri odplačevanju.

Stanja denarnih sredstev v centralnih bankah in druge vloge na vpogled se poročajo v vrstici 070 ter v vrsticah 080 in 100 predloge 18.

Nedonosne izpostavljenosti, razvrščene kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5, se ne poročajo v predlogi 18.

160.

Naslednje izpostavljenosti se opredelijo v ločenih stolpcih:

(a)	izpostavljenosti, ki se štejejo za oslabljene v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, razen če gre za izpostavljenosti z nastalimi izgubami, ki niso bile poročane;

(b)	izpostavljenosti, v zvezi s katerimi se šteje, da je prišlo do neplačila v skladu s členom 178 CRR.

161.

‚Akumulirane oslabitve‘ in ‚akumulirane spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja‘ se poročajo v skladu z odstavkom 46. ‚Akumulirane oslabitve‘ pomenijo zmanjšanje knjigovodske vrednosti izpostavljenosti, in sicer neposredno ali prek uporabe kontov popravka vrednosti. Poročane akumulirane oslabitve nedonosnih izpostavljenosti ne vključujejo nastalih izgub, ki niso bile poročane. Nastale izgube, ki niso bile poročane, se poročajo v akumuliranih oslabitvah donosnih izpostavljenosti. ‚Akumulirane spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja‘ se poročajo za izpostavljenosti, označene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, v skladu z veljavnim računovodskim okvirom.

162.

Informacije o prejetem zavarovanju s premoženjem in prejetih finančnih poroštvih za nedonosne izpostavljenosti se poročajo ločeno. Zneski, ki se poročajo za prejeto zavarovanje s premoženjem in prejeta finančna poroštva, se izračunajo v skladu z odstavki 79 do 82. Zato je zgornja meja vsote poročanih zneskov za zavarovanje s premoženjem in finančna poroštva knjigovodska vrednost izpostavljenosti, na katero se ta zavarovanja nanašajo.

30. RESTRUKTURIRANE IZPOSTAVLJENOSTI (19)

163.

Za namene predloge 19 so restrukturirane izpostavljenosti dolžniške pogodbe, v zvezi s katerimi so se uporabili ukrepi restrukturiranja. Ukrepi restrukturiranja so sestavljeni iz koncesij dolžniku, ki ima ali je na tem, da bo imel težave pri izpolnjevanju finančnih obveznosti (‚finančne težave‘).

164.

Za namene predloge 19 se koncesija nanaša na eno od naslednjih dejanj:

(a)	spremembo prejšnjih pogojev pogodbe, za katere se šteje, da jih dolžnik ne bi mogel izpolniti zaradi finančnih težav (‚problematičen dolg‘), kar bi privedlo do nezadostne sposobnosti odplačevanja dolga, ki ne bi bila odobrena, če dolžnik ne bi imel finančnih težav;

(b)	popolno ali delno refinanciranje problematične kreditne pogodbe, ki ne bi bilo odobreno, če dolžnik ne bi imel finančnih težav.

Koncesija lahko povzroči izgubo za kreditodajalca.

165.

Dokazi o koncesiji vključujejo naslednje:

(a)	razliko med spremenjenimi pogodbenimi pogoji in prejšnjimi pogodbenimi pogoji v korist dolžnika;

(b)	vključitev ugodnejših pogojev v spremenjeno pogodbo, kot bi jih v tistem trenutku od iste institucije lahko prejeli drugi dolžniki s podobnim profilom tveganja.

166.

Izvajanje klavzul, ki po diskrecijski presoji omogočajo dolžniku spremembo pogojev pogodbe (‚vgrajene klavzule o restrukturiranju‘), se obravnava kot koncesija, kadar institucija odobri izvajanje navedenih klavzul in sklene, da ima dolžnik finančne težave.

167.

‚Refinanciranje‘ pomeni uporabo dolžniške pogodbe, s katero se zagotovi popolno ali delno poplačilo drugih dolžniških pogodb, katerih trenutni pogoji so takšni, da jih dolžnik ne more izpolnjevati.

168.

Za namene predloge 19 pojem ‚dolžnik‘ vključuje vse fizične osebe in pravne osebe v dolžnikovi skupini, ki spadajo v računovodski obseg konsolidacije.

169.

Za namene predloge 19 pojem ‚dolg‘ vključuje kredite in druga finančna sredstva (ki vključujejo tudi stanja denarnih sredstev v centralnih bankah in druge vloge na vpogled), dolžniške vrednostne papirje ter preklicne in nepreklicne prevzete obveznosti iz kreditov, vendar izključuje izpostavljenosti v posesti za trgovanje. Pojem ‚dolg‘ vključuje tudi nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5.

170.

Za namene predloge 19 ima pojem ‚izpostavljenost‘ isti pomen kot pojem ‚dolg‘ v odstavku 169.

171.

Za namene predloge 19 pojem ‚institucija‘ pomeni institucijo, ki je uporabila ukrepe prestrukturiranja.

172.

Izpostavljenosti se štejejo za restrukturirane, kadar je bila odobrena koncesija, ne glede na to, ali je kateri koli znesek zapadel oziroma ali so izpostavljenosti razvrščene kot oslabljene v skladu z veljavnim računovodskim standardom ali kot neplačane v skladu s členom 178 CRR. Izpostavljenosti se ne obravnavajo kot restrukturirane, kadar dolžnik nima finančnih težav. Kljub temu se za ukrepe restrukturiranja šteje naslednje:

(a)	spremenjena pogodba, ki je bila pred spremembo razvrščena kot nedonosna oziroma bi bila razvrščena kot taka, če do te spremembe ne bi prišlo;

(b)	sprememba pogodbe, ki vključuje popolni ali delni odpis dolga;

(c)	institucija odobri izvršitev vgrajenih klavzul o restrukturiranju za dolžnika, ki je nedonosen oziroma bi se smatral kot nedonosen, če se te klavzule ne bi izvršile;

(d)	dolžnik je hkrati ali blizu času odobritve dodatnega dolga s koncesijo odplačal glavnico ali obresti po drugi pogodbi z institucijo, ki je bila razvrščena kot nedonosna oziroma bi bila razvrščena kot nedonosna, če ne bi prišlo do tega refinanciranja.

173.

Sprememba, ki vključuje poplačila, ki se izvedejo s priposestvovanjem zavarovanja s premoženjem, se obravnava kot ukrep restrukturiranja, če taka sprememba predstavlja koncesijo.

174.

Obstaja izpodbojna predpostavka, da je do restrukturiranja prišlo v naslednjih okoliščinah:

(a)	spremenjena pogodba je bila v celoti ali delno zapadla z zamudo pri odplačevanju več kot 30 dni vsaj enkrat v treh mesecih pred njeno spremembo (ne da bi bila nedonosna) oziroma bi bila v celoti ali delno zapadla z zamudo pri odplačevanju več kot 30 dni, če ta pogodba ne bi bila spremenjena;

(b)	dolžnik je hkrati ali blizu času odobritve dodatnega dolga s strani institucije odplačal glavnico ali obresti po drugi pogodbi z institucijo, ki je bila vsaj enkrat v treh mesecih pred njenim refinanciranjem v celoti ali delno zapadla z zamudo pri odplačevanju več kot 30 dni;

(c)	institucija odobri uporabo vgrajenih klavzul o restrukturiranju za dolžnike, ki zamujajo z odplačevanjem več kot 30 dni oziroma bi zamujali z odplačevanjem več kot 30 dni, če se navedene klavzule ne bi izvršile.

175.

Finančne težave se ocenijo na ravni dolžnika, kot je opredeljen v odstavku 168. Kot restrukturirane izpostavljenosti se opredelijo samo izpostavljenosti, za katere so se uporabili ukrepi restrukturiranja.

176.

Restrukturirane izpostavljenosti se vključijo v kategorijo nedonosnih izpostavljenosti ali kategorijo donosnih izpostavljenosti v skladu z odstavki 145 do 162 in 177 do 179. Razvrstitev med restrukturirane izpostavljenosti se preneha, ko so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	restrukturirana izpostavljenost se šteje kot donosna, tudi če je bila prerazvrščena iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti po tem, ko je analiza finančnega položaja dolžnika pokazala, da ne izpolnjuje več pogojev za obravnavo kot nedonosna izpostavljenost;

(b)	od datuma, ko se je restrukturirana izpostavljenost začela šteti za donosno, je pretekla vsaj dveletna poskusna doba;

(c)	vsaj v polovici poskusne dobe so se izvajala redna odplačila, večja od nepomembnega skupnega zneska glavnice ali obresti;

(d)	nobena od izpostavljenosti do dolžnika na koncu poskusne dobe ni zapadla z zamudo pri odplačilu za več kot 30 dni.

177.

Če pogoji iz odstavka 176 na koncu poskusne dobe niso izpolnjeni, se izpostavljenost še naprej obravnava kot donosna restrukturirana izpostavljenost v poskusni dobi, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji. Ti pogoji se ocenjujejo vsaj četrtletno. Restrukturirane izpostavljenosti, ki so razvrščene kot nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5, ostanejo razvrščene kot restrukturirane izpostavljenosti, saj so nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo zajeta v opredelitvi restrukturiranih izpostavljenosti.

178.

Restrukturirana izpostavljenost se lahko šteje za donosno od datuma, ko so se uporabili ukrepi restrukturiranja, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)	izvedeni ukrepi niso privedli do razvrstitve izpostavljenosti kot nedonosne;

(b)	izpostavljenost se ni štela za nedonosno izpostavljenost na datum, ko so bili izvedeni ukrepi restrukturiranja.

179.

Če se za donosno restrukturirano izpostavljenost s poskusno dobo, ki je bila prerazvrščena iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti, uporabijo dodatni ukrepi restrukturiranja ali pride do zamude pri odplačevanju za več kot 30 dni, se izpostavljenost razvrsti kot nedonosna.

180.

‚Donosne izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja‘ (donosne restrukturirane izpostavljenosti) so sestavljene iz restrukturiranih izpostavljenosti, ki ne izpolnjujejo meril za obravnavo kot nedonosne in so vključene v kategorijo donosnih izpostavljenosti. Donosne restrukturirane izpostavljenosti so v poskusni dobi v skladu z odstavkom 176, tudi kadar se uporablja odstavek 178. Restrukturirane izpostavljenosti v poskusni dobi, ki so bile prerazvrščene iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti, se poročajo ločeno znotraj donosnih izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja v stolpcu ‚od tega: donosne restrukturirane izpostavljenosti v poskusni dobi‘.

‚Nedonosne izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja‘ (nedonosne restrukturirane izpostavljenosti) so sestavljene iz restrukturiranih izpostavljenosti, ki izpolnjujejo merila za obravnavo kot nedonosne in so vključene v kategorijo nedonosnih izpostavljenosti. Navedene nedonosne restrukturirane izpostavljenosti vključujejo naslednje:

(a)	izpostavljenosti, ki so postale nedonosne zaradi uporabe ukrepov restrukturiranja;

(b)	izpostavljenosti, ki so bile nedonosne pred izvedbo ukrepov restrukturiranja;

(c)	restrukturirane izpostavljenosti, ki so bile prerazvrščene iz kategorije donosnih, vključno z izpostavljenostmi, prerazvrščenimi ob uporabi odstavka 179.

Če se ukrepi restrukturiranja razširijo na nedonosne izpostavljenosti, se znesek navedenih restrukturiranih izpostavljenosti opredeli ločeno v stolpcu ‚od tega: restrukturiranje nedonosnih izpostavljenosti‘.

Restrukturirane izpostavljenosti, razvrščene kot stanja denarnih sredstev v centralnih bankah in druge vloge na vpogled, se poročajo v vrstici 070 ter v vrsticah 080 in 100 predloge 19.

Restrukturirane izpostavljenosti, razvrščene kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5, se ne poročajo v predlogi 19.

181.

Stolpec ‚refinanciranje‘ obsega bruto knjigovodsko vrednost nove pogodbe (‚refinancirani dolg‘), odobrene v okviru posla refinanciranja, ki izpolnjuje pogoje za opredelitev kot ukrep restrukturiranja, ter bruto knjigovodsko vrednost prejšnje odplačane pogodbe, ki je še vedno neporavnana.

182.

Restrukturirane izpostavljenosti, ki združujejo spremembe in refinanciranje, se razvrstijo v stolpec ‚instrumenti s spremenjenimi pogoji‘ ali v stolpec ‚refinanciranje‘, odvisno od ukrepa, ki ima največji vpliv na denarne tokove. Refinanciranje s strani skupine bank se poroča v stolpcu ‚refinanciranje‘ za celoten znesek refinanciranega dolga, ki ga zagotovi institucija poročevalka, oziroma refinanciranega dolga, ki je pri instituciji poročevalki še neporavnan. Prepakiranje več dolgov v nov dolg se poroča kot sprememba, razen če je prisoten tudi posel refinanciranja, ki ima večji vpliv na denarne tokove. Če restrukturiranje s spremembo pogojev problematične izpostavljenosti privede do odprave njenega pripoznanja in pripoznanja nove izpostavljenosti, se taka nova izpostavljenost šteje za restrukturiran dolg.

183.

Akumulirane oslabitve in akumulirane spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja se poročajo v skladu z odstavkom 46. ‚Akumulirane oslabitve‘ pomenijo zmanjšanje knjigovodske vrednosti izpostavljenosti, in sicer neposredno ali prek uporabe kontov popravka vrednosti. Znesek ‚akumuliranih oslabitev‘, ki se mora poročati v stolpcu ‚za nedonosne izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja‘ za nedonosne izpostavljenosti, ne vključuje nastalih izgub, ki niso bile poročane. Nastale izgube, ki niso bile poročane, se poročajo v stolpcu ‚za donosne izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja‘. ‚Akumulirane spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja‘ se poročajo za izpostavljenosti, označene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, v skladu z veljavnim računovodskim okvirom.

DEL 3

VZPOREJANJE KATEGORIJ IZPOSTAVLJENOSTI IN SEKTORJEV NASPROTNIH STRANK

Naslednji razpredelnici vzporejata kategorije izpostavljenosti, uporabljenih za izračun kapitalskih zahtev v skladu s CRR, in sektorje nasprotnih strank, uporabljenih v razpredelnicah FINREP.

Razpredelnica 2

Standardizirani pristop

Kategorije izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa (člen 112 CRR)

Sektorji nasprotnih strank na podlagi FINREP

Opombe

(a)	enote centralne ravni držav ali centralne banke

(1)	centralne banke

(2)

država

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(b)	enote regionalne ali lokalne ravni držav

(2)

država

(c)	subjekti javnega sektorja

(2)

država

(d)	multilateralne razvojne banke

(3)	kreditne institucije

(e)	mednarodne organizacije

(2)

država

(f)	institucije (tj. kreditne institucije in investicijska podjetja)

(3)	kreditne institucije

(4)	druge finančne družbe

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(g)

podjetja

(2)

država

(4)	druge finančne družbe

(5)	nefinančne družbe

(6)	gospodinjstva

(h)	izpostavljenosti na drobno

(4)	druge finančne družbe

(5)	nefinančne družbe

(6)	gospodinjstva

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(i)	zavarovano s hipotekami na nepremičnine

(2)

država

(3)	kreditne institucije

(4)	druge finančne družbe

(5)	nefinančne družbe

(6)	gospodinjstva

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(j)	neplačane izpostavljenosti

(1)	centralne banke

(2)

država

(3)	kreditne institucije

(4)	druge finančne družbe

(5)	nefinančne družbe

(6)	gospodinjstva

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(ja)	postavke, povezane z zelo visokim tveganjem

(1)	centralne banke

(2)

država

(3)	kreditne institucije

(4)	druge finančne družbe

(5)	nefinančne družbe

(6)	gospodinjstva

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(k)	krite obveznice

(3)	kreditne institucije

(4)	druge finančne družbe

(5)	nefinančne družbe

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(l)	pozicije v listinjenju

(2)

država

(3)	kreditne institucije

(4)	druge finančne družbe

(5)	nefinančne družbe

(6)	gospodinjstva

Te izpostavljenosti je treba dodeliti sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na tveganje v zvezi z listinjenjem. Kadar listinjene pozicije ostanejo pripoznane v bilanci stanja, so v FINREP sektorji nasprotnih strank sektorji neposrednih nasprotnih strank teh pozicij.

(m)	institucije in podjetja s kratkoročno bonitetno oceno

(3)	kreditne institucije

(4)	druge finančne družbe

(5)	nefinančne družbe

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(n)	kolektivni naložbeni podjemi

lastniški instrumenti

Naložbe v kolektivne naložbene podjeme (KNP) se v FINREP razvrstijo kot lastniški instrumenti, ne glede na to, ali CRR dovoljuje vpogled.

(o)	lastniški kapital

lastniški instrumenti

V FINREP so vrste lastniškega kapitala ločene kot instrumenti v različnih kategorijah finančnih sredstev.

(p)	druge postavke

različne postavke bilance stanja

V FINREP se lahko druge postavke vključijo v različne kategorije sredstev.

Razpredelnica 3

Pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB)

Kategorije izpostavljenosti na podlagi pristopa IRB (člen 147 CRR)

Sektorji nasprotnih strank na podlagi FINREP

Opombe

(a)	enote centralne ravni držav in centralne banke

(1)	centralne banke

(2)

država

(3)	kreditne institucije

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(b)	institucije (tj. kreditne institucije in investicijska podjetja ter nekateri sektorji države in multilateralne banke)

(2)

država

(3)	kreditne institucije

(4)	druge finančne družbe

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(c)

podjetja

(4)	druge finančne družbe

(5)	nefinančne družbe

(6)	gospodinjstva

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(d)	izpostavljenosti na drobno

(4)	druge finančne družbe

(5)	nefinančne družbe

(6)	gospodinjstva

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na naravo neposredne nasprotne stranke.

(e)	lastniški kapital

lastniški instrumenti

V FINREP so vrste lastniškega kapitala ločene kot instrumenti v različnih kategorijah finančnih sredstev.

(f)	pozicije v listinjenju

(2)

država

(3)	kreditne institucije

(4)	druge finančne družbe

(5)	nefinančne družbe

(6)	gospodinjstva

Te izpostavljenosti se dodelijo sektorjem nasprotnih strank na podlagi FINREP glede na tveganje pozicij v listinjenju. Kadar listinjene pozicije ostanejo pripoznane v bilanci stanja, so v FINREP sektorji nasprotnih strank sektorji neposrednih nasprotnih strank teh pozicij.

(g)	druge nekreditne obveznosti

različne postavke bilance stanja

V FINREP se lahko druge postavke vključijo v različne kategorije sredstev.“

(1) Uredba (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano) (ECB/2008/32) (UL L 15, 20.1.2009, str. 14).

(2) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90, kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

(3) Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).

(4) Četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L 222, 14.8.1978, str. 11).

(5) Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (C(2003) 1422) (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(6) Nedonosne izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja se nanašajo na izpostavljenosti, navedene v odstavku 180.

PRILOGA VI

„PRILOGA IX

NAVODILA ZA POROČANJE O VELIKIH IZPOSTAVLJENOSTIH IN TVEGANJU KONCENTRACIJE

Kazalo

DEL I: SPLOŠNA NAVODILA

259

Struktura in dogovori

259

DEL II: NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI

259

Obseg in raven poročanja o velikih izpostavljenostih

259

Struktura predloge za poročanje o velikih izpostavljenostih (predloga LE)

260

Opredelitve pojmov in splošna navodila za namene poročanja o velikih izpostavljenostih

260

C 26.00 – Predloga za poročanje o omejitvah velikih izpostavljenosti

261

4.1

Navodila za posamezne vrstice

261

C 27.00 – Opredelitev nasprotne stranke (predloga LE1)

262

5.1

Navodila za posamezne stolpce

262

C 28.00 – Izpostavljenosti v netrgovalni in trgovalni knjigi (predloga LE2)

264

6.1

Navodila za posamezne stolpce

264

C 29.00 – Podrobnosti o izpostavljenostih do posameznih strank znotraj skupine povezanih strank (predloga LE3)

269

7.1

Navodila za posamezne stolpce

269

C 30.00 – Žepki zapadlosti deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja (predloga LE4)

270

8.1

Navodila za posamezne stolpce

270

C 31.00 – Žepki zapadlosti deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja: podrobnosti o izpostavljenostih do posameznih strank znotraj skupin povezanih strank (predloga LE5)

271

9.1

Navodila za posamezne stolpce

271

DEL I: SPLOŠNA NAVODILA

1. Struktura in dogovori

Okvir poročanja o velikih izpostavljenostih (v nadaljnjem besedilu: LE) je sestavljen iz šestih predlog, ki vključujejo naslednje informacije:

(a)	omejitve velikih izpostavljenosti;

(b)	opredelitev nasprotne stranke (predloga LE1);

(c)	izpostavljenosti v netrgovalni in trgovalni knjigi (predloga LE2);

(d)	podrobnosti o izpostavljenostih do posameznih strank znotraj skupine povezanih strank (predloga LE3);

(e)	žepki zapadlosti za deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja (predloga LE4);

(f)	žepki zapadlosti za deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja: podrobnosti o izpostavljenostih do posameznih strank znotraj skupin povezanih strank (predloga LE5).

Navodila vključujejo sklice na pravno podlago in podrobne informacije v zvezi s podatki, ki se poročajo v posamezni predlogi.

Pri sklicevanju na stolpce, vrstice in polja predlog se v navodilih in validacijskih pravilih upošteva dogovor glede označevanja iz naslednjih odstavkov.

V navodilih in validacijskih pravilih se običajno uporablja naslednji dogovor: {predloga;vrstica;stolpec}. Če je validacija opravljena za vse poročane vrstice, se to označi z zvezdico.

V primeru validacij znotraj predloge, pri katerih se uporabijo samo podatkovne točke zadevne predloge, v zapisih predloga ni navedena: {vrstica;stolpec}.

ABS (vrednost): absolutna vrednost brez predznaka. Vsak znesek, za katerega se izpostavljenosti povečajo, se poroča kot pozitivna vrednost. Na drugi strani se vsak znesek, za katerega se izpostavljenosti zmanjšajo, poroča kot negativna vrednost. Če je pred oznako za postavko negativni predznak (–), se za zadevno postavko ne poroča pozitivni znesek.

DEL II: NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI

V tej prilogi se navodila, ki se nanašajo na poročanje o velikih izpostavljenostih, uporabljajo tudi za poročanje o pomembnih izpostavljenostih, ki se zahteva v členih 9 in 11, v skladu s področjem uporabe iz navedenih členov.

1. Obseg in raven poročanja o velikih izpostavljenostih

Institucije pri poročanju informacij o velikih izpostavljenostih do strank ali skupin povezanih strank v skladu s členom 394(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 (v nadaljnjem besedilu: CRR) na posamični podlagi uporabijo predloge LE1, LE2 in LE3.

Nadrejene institucije v državi članici pri poročanju informacij o velikih izpostavljenostih do strank ali skupin povezanih strank v skladu s členom 394(1) CRR na konsolidirani podlagi uporabijo predloge LE1, LE2 in LE3.

Poroča se vsaka velika izpostavljenost, opredeljena v skladu s členom 392 CRR, vključno z velikimi izpostavljenostmi, ki se jih ne upošteva pri ugotavljanju skladnosti z omejitvijo velike izpostavljenosti iz člena 395 CRR.

Nadrejene institucije v državi članici, za katere velja poglavje 3 naslova II dela 3 CRR, pri poročanju informacij o 20 največjih izpostavljenostih do strank ali skupin povezanih strank v skladu z zadnjim stavkom člena 394(1) CRR na konsolidirani podlagi uporabijo predloge LE1, LE2 in LE3. Znesek, ki se uporabi za določanje teh 20 največjih izpostavljenosti, je vrednost izpostavljenosti, ki se dobi tako, da se znesek iz stolpca 320 (‚Izvzeti zneski‘) predloge LE2 odšteje od zneska iz stolpca 210 (‚Skupaj‘) iste predloge.

Nadrejene institucije v državi članici pri poročanju informacij o desetih največjih izpostavljenostih do institucij in deset največjih izpostavljenostih do nereguliranih subjektov finančnega sektorja v skladu s točkami (a) do (d) člena 394(2) CRR na konsolidirani podlagi uporabijo predloge LE1, LE2 in LE3. Nadrejene institucije v državi članici pri poročanju strukture zapadlosti teh izpostavljenosti v skladu s členom 394(2)(e) CRR uporabijo predlogi LE4 in LE5. Vrednost izpostavljenosti, izračunana v stolpcu 210 (‚Skupaj‘) predloge LE2, je znesek, ki se uporabi za določanje teh 20 največjih izpostavljenosti.

Podatki o velikih izpostavljenostih in ustreznih največjih izpostavljenostih do skupin povezanih strank in posameznih strank, ki niso del skupine povezanih strank, se poročajo v predlogi LE2 (v kateri se skupina povezanih strank poroča kot ena izpostavljenost).

Institucije v predlogi LE3 poročajo podatke v zvezi z izpostavljenostmi do posameznih strank, ki so del skupin povezanih strank, ki se poročajo v predlogi LE2. Poročanje o izpostavljenosti do posamezne stranke v predlogi LE2 se ne podvaja v predlogi LE3.

2. Struktura predloge za poročanje o velikih izpostavljenostih (predloga LE)

V stolpcih predloge LE1 se navedejo informacije, povezane z identiteto posameznih strank ali skupin povezanih strank, do katerih ima institucija izpostavljenost.

V stolpcih predlog LE2 in LE3 se navedejo naslednji sklopi informacij:

(a)	vrednost izpostavljenosti pred uporabo izvzetij in pred upoštevanjem učinka zmanjševanja kreditnega tveganja, vključno z neposredno in posredno izpostavljenostjo ter dodatnimi izpostavljenostmi iz naslova poslov, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti;

(b)	učinek izvzetij in tehnik zmanjševanja kreditnega tveganja;

(c)	vrednost izpostavljenosti po uporabi izvzetij in po upoštevanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja, izračunanega za namen člena 395(1) CRR.

10.

V stolpcih predlog LE4 in LE5 se navedejo informacije o žepkih zapadlosti, v katere se razvrstijo pričakovani zapadli zneski za deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja.

3. Opredelitve pojmov in splošna navodila za namene poročanja o velikih izpostavljenostih

11.

‚Skupina povezanih strank‘ je opredeljena v členu 4(1)(39) CRR.

12.

‚Nereguliran subjekt finančnega sektorja‘ je opredeljen v členu 142(1)(5) CRR.

13.

‚Institucija‘ je opredeljena v členu 4(1)(3) CRR.

14.

Poroča se o izpostavljenostih do ‚civilnopravnih združenj‘. Poleg tega institucije k zadolženosti vsakega partnerja dodajo zneske kreditov civilnopravnega združenja. Izpostavljenosti do civilnopravnih združenj, ki zajemajo kvote, se razdelijo ali dodelijo partnerjem glede na njihove kvote. Nekatere konstrukcije (npr. skupni računi, skupnosti dedičev, krediti slamnatih podjetij), ki dejansko delujejo kot civilnopravna združenja, je treba kot take tudi navesti.

15.

Aktivne in zunajbilančne postavke se uporabijo brez uteži tveganja ali stopenj tveganja v skladu s členom 389 CRR. Zlasti se za zunajbilančne postavke ne uporabljajo kreditni konverzijski faktorji.

16.

‚Izpostavljenosti‘ so opredeljene v členu 389 CRR in pomenijo:

(a)	katero koli aktivno ali zunajbilančno postavko v netrgovalni in trgovalni knjigi, vključno s postavkami iz člena 400 CRR, vendar brez postavk, zajetih v točkah (a) do (d) člena 390(6) CRR;

(b)	‚posredne izpostavljenosti‘ so izpostavljenosti, ki se pripišejo dajalcu jamstva ali izdajatelju zavarovanja s premoženjem in ne neposrednemu kreditojemalcu v skladu s členom 403 CRR.

Izpostavljenosti skupinam povezanih strank se izračunajo v skladu s členom 390(5).

17.

‚Pogodbe o pobotu‘ se lahko upoštevajo pri učinkih vrednosti izpostavljenosti velikih izpostavljenosti iz člena 390(1), (2) in (3) CRR. Vrednost izpostavljenosti izvedenega finančnega instrumenta iz Priloge II k CRR se določi v skladu s poglavjem 6 naslova II dela 3 CRR, pri čemer se učinki pogodb o novaciji in drugih pogodb o pobotu upoštevajo za namene navedenih metod v skladu s poglavjem 6 naslova II dela 3 CRR. Vrednost izpostavljenosti repo poslov, poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, poslov z dolgim rokom poravnave in poslov kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja se lahko določi v skladu s poglavjem 4 ali poglavjem 6 naslova II dela 3 CRR. V skladu s členom 296 CRR se vrednost izpostavljenosti ene same pravne obveznosti iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov z nasprotno stranko institucije poročevalke, poroča v okviru ‚drugih obveznosti‘ v predlogah LE.

18.

‚Vrednost izpostavljenosti‘ se izračuna v skladu s členom 390 CRR.

19.

Učinek celotne ali delne uporabe izvzetij in primernih tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja (CRM) zaradi izračuna izpostavljenosti za namene člena 395(1) CRR je opisan v členih 399 do 403 CRR.

20.

O pogodbah o začasnem odkupu, ki so zajete v poročanje o velikih izpostavljenostih, se poroča v skladu s členom 402(3) CRR. Če so izpolnjena merila iz člena 402(3) CRR, zadevna institucija poroča o velikih izpostavljenostih do vsake tretje osebe v višini zneska terjatve, ki jo ima zadevna nasprotna stranka v poslu do te tretje osebe, in ne v višini zneska izpostavljenosti do zadevne nasprotne stranke.

4. C 26.00 – Predloga za poročanje o omejitvah velikih izpostavljenosti

4.1 Navodila za posamezne vrstice

Vrstice

Pravna podlaga in navodila

010

Neinstitucije

Člen 395(1), člen 458(2)(d)(ii), člen 458(10) in člen 459(b) CRR.

Poroča se znesek omejitve, ki se uporablja za nasprotne stranke, ki niso institucije. Ta znesek je 25 % sprejemljivega kapitala, ki se poroča v vrstici 226 predloge 4 iz Priloge I, razen če se uporablja strožji odstotek zaradi uporabe nacionalnih ukrepov v skladu s členom 458 CRR ali delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 459(b) CRR.

020

Institucije

Člen 395(1), člen 458(2)(d)(ii), člen 458(10) in člen 459(b) CRR.

Poroča se znesek omejitve, ki se uporablja za nasprotne stranke, ki so institucije. V skladu s členom 395(1) CRR je ta znesek naslednji:

—	če 25 % sprejemljivega kapitala presega 150 milijonov EUR (ali omejitev, ki je nižja od 150 milijonov EUR in jo določi pristojni organ v skladu s tretjim odstavkom člena 395(1) CRR), se poroča 25 % sprejemljivega kapitala;

—

če je 150 milijonov EUR (ali nižja omejitev, ki jo določi pristojni organ v skladu s tretjim odstavkom člena 395(1) CRR) več kot 25 % sprejemljivega kapitala institucije, se poroča 150 milijonov EUR (ali nižja omejitev, če jo je pristojni organ določil). Če je institucija določila nižjo omejitev v smislu sprejemljivega kapitala, kakor se zahteva v skladu z drugim pododstavkom člena 395(1) CRR, se poroča navedena omejitev.

Te omejitve so lahko strožje, če se uporabijo nacionalni ukrepi v skladu s členom 395(6) ali členom 458 CRR ali delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 459(b) CRR.

030

Institucije v %

Člen 395(1) in člen 459(a) CRR.

Znesek, ki se poroča, je absolutna omejitev (poročana v vrstici 020), izražena kot odstotek sprejemljivega kapitala.

5. C 27.00 – Opredelitev nasprotne stranke (predloga LE1)

5.1 Navodila za posamezne stolpce

Stolpec	Pravna podlaga in navodila
010–070	Opredelitev nasprotne stranke Institucije poročajo identifikacijske podatke vsake nasprotne stranke, za katero predložijo podatke v kateri koli od predlog C 28.00 do C 31.00. Identifikacijski podatki skupine povezanih strank se ne poročajo, razen če nacionalni sistem poročanja zagotavlja enoznačno kodo za skupino povezanih strank. V skladu s členom 394(1)(a) CRR institucije poročajo identifikacijske podatke nasprotne stranke, do katere imajo veliko izpostavljenost iz člena 392 CRR. V skladu s členom 394(2)(a) CRR institucije poročajo identifikacijske podatke nasprotne stranke, do katere imajo največje izpostavljenosti (kadar je nasprotna stranka institucija ali nereguliran subjekt finančnega sektorja).
010	Koda Koda je identifikator vrstice in mora biti enoznačna za vsako vrstico v tabeli. Koda se uporablja za identifikacijo posamezne nasprotne stranke. Vendar je namen tega stolpca povezati podatke o nasprotni stranki iz predloge C 27.00 z izpostavljenostmi, poročanimi v predlogah C 28.00 do C 31.00. Koda skupine povezanih strank se ne poroča, razen če nacionalni sistem poročanja zagotavlja enoznačno kodo za skupino povezanih strank. Kode se uporabljajo stalno in dosledno. Sestava kode je odvisna od nacionalnega sistema poročanja, razen če je v Uniji na voljo enotna kodifikacija.
020	Ime V primeru poročanja o skupini povezanih strank ime ustreza imenu skupine. V vseh drugih primerih ime ustreza posamezni nasprotni stranki. Pri skupini povezanih strank se poroča ime nadrejene družbe oziroma komercialno ime skupine, če skupina povezanih strank nima nadrejene družbe.
030	Koda LEI Koda identifikatorja pravnih subjektov nasprotne stranke.
040	Sedež nasprotne stranke Uporabi se koda ISO 3166-1-alfa-2 države registracije nasprotne stranke (vključno s psevdo kodami ISO za mednarodne organizacije, ki so na voljo v zadnji izdaji Eurostatovega ‚Vademekuma o plačilni bilanci‘). Pri skupinah povezanih strank se sedež ne poroča.
050	Sektor nasprotne stranke Vsaki nasprotni stranki se dodeli en sektor glede na razrede gospodarskega sektorja na podlagi FINREP: (i) centralne banke, (ii) država, (iii) kreditne institucije, (iv) druge finančne družbe, (v) nefinančne družbe in (vi) gospodinjstva. Pri skupinah povezanih strank se sektor ne poroča.
060	Oznaka NACE V gospodarskem sektorju se uporabljajo oznake NACE (Nomenclature statistique des activités économiques dans l'Union européenne = statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji). Ta stolpec se uporablja le za nasprotne stranke, ki so ‚druge finančne družbe‘ in ‚nefinančne družbe‘. Oznake NACE se uporabljajo za ‚nefinančne družbe‘ s podrobnostmi na eni ravni (npr. ‚F – gradbeništvo‘) in za ‚druge finančne družbe‘ s podrobnostmi na dveh ravneh, s čimer se zagotovijo ločeni podatki o zavarovalnih dejavnostih (npr. ‚K65 – zavarovalništvo, pozavarovalništvo in pokojninski skladi, razen dejavnosti obvezne socialne varnosti‘). Gospodarska sektorja ‚druge finančne družbe‘ in ‚nefinančne družbe‘ se razvrstita glede na razčlenitev nasprotnih strank na podlagi FINREP. Pri skupinah povezanih strank se oznaka NACE ne poroča.
070	Vrsta nasprotne stranke Člen 394(2) CRR. Za deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja se vrsta nasprotne stranke opredeli s črko ‚I‘ za institucije ali črko ‚N‘ za neregulirane subjekte finančnega sektorja.

6. C 28.00 – Izpostavljenosti v netrgovalni in trgovalni knjigi (predloga LE2)

6.1 Navodila za posamezne stolpce

Stolpec	Pravna podlaga in navodila
010	Koda Pri skupini povezanih strank se, če je na voljo enoznačna koda na nacionalni ravni, poroča ta koda kot koda skupine povezanih strank. Ob odsotnosti enoznačne kode na nacionalni ravni je koda, ki se sporoči, koda nadrejene družbe iz predloge C 27.00. Če skupina povezanih strank nima nadrejene družbe, se poroča koda posameznega subjekta, ki je po mnenju zadevne institucije najpomembnejši v skupini povezanih strank. V vseh drugih primerih koda ustreza posamezni nasprotni stranki. Kode se uporabljajo stalno in dosledno. Sestava kode je odvisna od nacionalnega sistema poročanja, razen če je v EU na voljo enotna kodifikacija.
020	Skupina ali posameznik Institucija navede ‚1‘ za poročanje o izpostavljenostih do posameznih strank ali ‚2‘ za poročanje o izpostavljenostih do skupin povezanih strank.
030	Posli, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti Člen 390(7) CRR. V skladu z dodatnimi tehničnimi specifikacijami nacionalnih pristojnih organov, kadar ima institucija izpostavljenosti do navedene nasprotne stranke na podlagi posla, pri katerem obstajajo osnovne izpostavljenosti, se navede ustreznica izrazu ‚da‘, sicer se navede ustreznica izrazu ‚ne‘.
040–180	Originalne izpostavljenosti Členi 24, 389, 390 in 392 CRR. Institucija v tem sklopu stolpcev poroča originalne izpostavljenosti neposrednih izpostavljenosti, posrednih izpostavljenosti in dodatnih izpostavljenosti iz naslova poslov, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti. V skladu s členom 389 CRR se aktivne in zunajbilančne postavke uporabijo brez uteži tveganja ali stopenj tveganja. Zlasti se za zunajbilančne postavke ne uporabljajo kreditni konverzijski faktorji. Ti stolpci vsebujejo originalno izpostavljenost, tj. vrednost izpostavljenosti, pri kateri se ne upoštevajo prilagoditve vrednosti in rezervacije, ki se odbijejo v stolpcu 210. Opredelitev in izračun vrednosti izpostavljenosti sta opredeljena v členih 389 in 390 CRR. Vrednotenje aktivnih in zunajbilančnih postavk se izvaja v skladu z računovodskim okvirom, ki velja za zadevno institucijo, v skladu s členom 24 CRR. Izpostavljenosti, odbite od kapitala, ki niso izpostavljenosti v skladu s členom 390(6)(e), se vključijo v te stolpce. Te izpostavljenosti se odbijejo v stolpcu 200. Izpostavljenosti, navedene v točkah (a) do (d) člena 390(6) CRR, se ne vključijo v te stolpce. Originalne izpostavljenosti vključujejo katere koli aktivne in zunajbilančne postavke v skladu s členom 400 CRR. Izvzetja se za namene člena 395(1) CRR odbijejo v stolpcu 320. Vključijo se izpostavljenosti iz netrgovalne in trgovalne knjige. Za razčlenitev izpostavljenosti v finančnih instrumentih, kadar različne izpostavljenosti iz naslova pogodb o pobotu predstavljajo eno samo izpostavljenost, se ta dodeli finančnemu instrumentu glede na osnovno premoženje, vključeno v pogodbo o pobotu (glej tudi uvodni oddelek).
040	Skupna originalna izpostavljenost Institucija poroča vsoto neposrednih in posrednih izpostavljenosti ter dodatnih izpostavljenosti, ki izhajajo iz izpostavljenosti iz naslova poslov, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti.
050	Od tega: neplačana Člen 178 CRR. Institucija poroča del skupne originalne izpostavljenosti, ki ustreza neplačanim izpostavljenostim.
060–110	Neposredne izpostavljenosti Neposredne izpostavljenosti pomenijo izpostavljenosti na podlagi ‚neposrednega kreditojemalca‘.
060	Dolžniški instrumenti Uredba (ES) št. 25/2009 (‚ECB/2008/32‘), Priloga II, del 2, razpredelnica, kategoriji 2 in 3. Dolžniški instrumenti vključujejo dolžniške vrednostne papirje ter kredite in druga finančna sredstva. V ta stolpec so vključeni instrumenti, ki so opredeljeni kot ‚posojila s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom do vključno petih let/nad petimi leti‘ ali kot ‚vrednostni papirji razen delnic‘ v skladu z uredbo ECB/2008/32. Repo posli, posli posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga (posli financiranja vrednostnih papirjev) in posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja se vključijo v ta stolpec.
070	Lastniški instrumenti ECB/2008/32, Priloga II, del 2, razpredelnica, kategoriji 4 in 5. V ta stolpec se vključijo instrumenti, opredeljeni kot ‚delnice in drugi lastniški kapital‘ ali kot ‚delnice/enote SDT‘ v skladu z uredbo ECB/2008/32.
080	Izvedeni finančni instrumenti Člen 272(2) CRR in Priloga II k CRR. Instrumenti, ki se poročajo v tem stolpcu, vključujejo izvedene finančne instrumente iz Priloge II k CRR in posle z dolgim rokom poravnave, kot so opredeljeni v členu 272(2) CRR. Kreditni izvedeni finančni instrumenti, izpostavljeni kreditnemu tveganju nasprotne stranke, se vključijo v ta stolpec.
090–110	Zunajbilančne postavke Priloga I k CRR. V teh stolpcih se poroča nominalna vrednost brez upoštevanja posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja in konverzijskih faktorjev.
090	Prevzete obveznosti iz kreditov Točke 1(c) in (h), 2(b)(ii), 3(b)(i) in 4(a) Priloge I k CRR. Prevzete obveznosti iz kreditov so trdne zaveze zagotovitve kredita pod vnaprej določenimi pogoji, razen v primeru izvedenih finančnih instrumentov, ker se lahko ti poravnajo z denarjem ali z izročitvijo ali izdajo drugega finančnega instrumenta.
100	Finančna poroštva Točke 1(a), (b) in (f) Priloge I k CRR. Finančna poroštva so pogodbe, v skladu s katerimi mora izdajatelj opraviti določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila ob zapadlosti v skladu s prvotnimi ali spremenjenimi pogoji dolžniškega instrumenta. Kreditni izvedeni finančni instrumenti, ki niso vključeni v stolpec ‚izvedeni finančni instrumenti‘, se poročajo v tem stolpcu.
110	Druge obveznosti Druge obveznosti so postavke v Prilogi I k CRR, ki niso vključene v prejšnje kategorije. V tem stolpcu se poroča vrednost izpostavljenosti ene same pravne obveznosti iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov z nasprotno stranko institucije.
120–180	Posredne izpostavljenosti Člen 403 CRR. V skladu s členom 403 CRR lahko institucija uporabi metodo substitucije, kadar je izpostavljenost do stranke zavarovana z jamstvom tretje osebe ali s premoženjem, ki ga izda tretja oseba. Institucija v tem sklopu stolpcev poroča zneske neposrednih izpostavljenosti, ki so predodeljene dajalcu jamstva ali izdajatelju zavarovanja s premoženjem, če bi se temu pripisala utež tveganja, ki je enaka ali nižja od uteži tveganja, ki bi se uporabila za tretjo osebo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 CRR. Zavarovana referenčna originalna izpostavljenost (neposredna izpostavljenost) se odbije od izpostavljenosti do prvotnega kreditojemalca v stolpcih ‚ustreznih tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja‘. Posredna izpostavljenost poveča izpostavljenost do dajalca jamstva ali izdajatelja zavarovanja s premoženjem prek učinka zamenjave. To velja tudi za jamstva, dana v skupini povezanih strank. Institucija poroča prvotni znesek posrednih izpostavljenosti v stolpcu, ki ustreza vrsti neposredne izpostavljenosti, zavarovane z jamstvom ali premoženjem. Npr. kadar je neposredna izpostavljenost, zavarovana z jamstvom, dolžniški instrument, se znesek ‚posredne izpostavljenosti‘, dodeljene dajalcu jamstva, poroča v stolpcu ‚dolžniški instrumenti‘. Izpostavljenosti iz naslova kreditnih zapisov se prav tako poročajo v tem sklopu stolpcev v skladu s členom 399 CRR.
120	Dolžniški instrumenti Glej stolpec 060.
130	Lastniški instrumenti Glej stolpec 070.
140	Izvedeni finančni instrumenti Glej stolpec 080.
150–170	Zunajbilančne postavke V teh stolpcih se navede nominalna vrednost brez upoštevanja posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja in konverzijskih faktorjev.
150	Obveznosti iz kreditov Glej stolpec 090.
160	Finančna poroštva Glej stolpec 100.
170	Druge obveznosti Glej stolpec 110.
180	Dodatne izpostavljenosti iz naslova poslov, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti Člen 390(7) CRR. Dodatne izpostavljenosti iz naslova poslov, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti.
190	(–) Prilagoditve vrednosti in rezervacije Členi 34, 24, 110 in 111 CRR. Prilagoditev vrednosti in rezervacije, ki so vključene v ustrezen računovodski okvir (Direktiva 86/635/EGS ali Uredba (ES) št. 1606/2002) ter vplivajo na vrednotenje izpostavljenosti v skladu s členoma 24 in 110 CRR. V tem stolpcu se poročajo prilagoditve vrednosti in rezervacije za bruto izpostavljenost iz stolpca 040.
200	(–) Izpostavljenosti, odbite od kapitala Člen 390(6)(e) CRR. Poročajo se izpostavljenosti, odbite od kapitala, ki se vključijo v različne stolpce ‚skupne originalne izpostavljenosti‘.
210–230	Vrednost izpostavljenosti pred uporabo izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja Člen 394(1)(b) CRR. Institucije poročajo vrednost izpostavljenosti pred upoštevanjem učinka zmanjševanja kreditnega tveganja, kadar je to primerno.
210	Skupaj V tem stolpcu se pri vrednosti izpostavljenosti poroča znesek, ki se uporabi pri določanju, ali je izpostavljenost velika izpostavljenost v skladu z opredelitvijo v členu 392 CRR. To vključuje originalno izpostavljenost po odbitku prilagoditev vrednosti in rezervacij ter znesek izpostavljenosti, odbitih od kapitala.
220	Od tega: netrgovalna knjiga Znesek netrgovalne knjige pri skupni izpostavljenosti pred uporabo izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja.
230	% sprejemljivega kapitala Člen 4(1)(71)(b) in člen 395 CRR. Znesek, ki se poroča, je odstotek vrednosti izpostavljenosti pred uporabo izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja, povezanega s sprejemljivim kapitalom institucije, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(71)(b) CRR.
240–310	(–) Ustrezne tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja Členi 399 in 401 do 403 CRR. Tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja iz člena 4(1)(57) CRR. Za namene tega poročanja se tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja, pripoznane v poglavjih 3 in 4 naslova II dela 3 CRR uporabijo v skladu s členi 401 do 403 CRR. Tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja imajo lahko tri različne učinke v ureditvi velikih izpostavljenosti: učinek zamenjave, stvarno kreditno zavarovanje razen učinka zamenjave in obravnava nepremičnin.
240–290	(–) Učinek zamenjave ustreznih tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja Člen 403 CRR. Znesek stvarnega in osebnega kreditnega zavarovanja, ki se poroča v teh stolpcih, ustreza izpostavljenostim, zavarovanim z jamstvom tretje osebe ali s premoženjem, ki ga izda tretja oseba, kadar se institucija odloči, da bo izpostavljenost obravnavala kot izpostavljenost, nastalo pri dajalcu jamstva ali izdajatelju zavarovanja s premoženjem.
240	(–) Dolžniški instrumenti Glej stolpec 060.
250	(–) Lastniški instrumenti Glej stolpec 070.
260	(–) Izvedeni finančni instrumenti Glej stolpec 080.
270–290	(–) Zunajbilančne postavke Pri vrednosti v teh stolpcih se ne uporabijo konverzijski faktorji.
270	(–) Obveznosti iz kreditov Glej stolpec 090.
280	(–) Finančna poroštva Glej stolpec 100.
290	(–) Druge obveznosti Glej stolpec 110.
300	(–) Stvarno kreditno zavarovanje razen učinka zamenjave Člen 401 CRR. Institucija poroča zneske stvarnega kreditnega zavarovanja iz člena 4(1)(58) CRR, ki se odbijejo od vrednosti izpostavljenosti v skladu s členom 401 CRR.
310	(–) Nepremičnine Člen 402 CRR. Institucija poroča zneske, odbite od vrednosti izpostavljenosti v skladu s členom 402 CRR.
320	(–) Izvzeti zneski Člen 400 CRR. Institucija poroča zneske, izvzete iz ureditve za velike izpostavljenosti.
330–350	Vrednost izpostavljenosti po uporabi izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja Člen 394(1)(d) CRR. Institucija poroča vrednost izpostavljenosti po upoštevanju učinka izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja, izračunano za namene člena 395(1) CRR.
330	Skupaj Ta stolpec zajema znesek, ki se upošteva zaradi skladnosti z omejitvijo največjih izpostavljenosti iz člena 395 CRR.
340	Od tega: netrgovalna knjiga Institucija poroča skupno izpostavljenost po uporabi izvzetij in po upoštevanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja, povezanega z netrgovalno knjigo.
350	% sprejemljivega kapitala Institucija poroča odstotek vrednosti izpostavljenosti po uporabi izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja, povezanega s sprejemljivim kapitalom institucije, kakor je opredeljen v členu 4(1)(71)(b) CRR.

7. C 29.00 – Podrobnosti o izpostavljenostih do posameznih strank znotraj skupine povezanih strank (predloga LE3)

7.1 Navodila za posamezne stolpce

Stolpec

Pravna podlaga in navodila

010–360

Institucija v predlogi LE3 poroča podatke o posameznih strankah, ki so del skupin povezanih strank, vključenih v vrstice predloge LE2.

010

Koda

Stolpca 010 in 020 sta sestavljeni identifikator vrstice in morata biti skupaj enoznačna za vsako vrstico v tabeli.

Poroča se koda posamezne nasprotne stranke, ki pripada skupinam povezanih strank.

020

Koda skupine

Stolpca 010 in 020 sta sestavljeni identifikator vrstice in morata biti skupaj enoznačna za vsako vrstico v tabeli.

Če je za skupino povezanih strank na voljo enoznačna koda na nacionalni ravni, se poroča ta koda. Ob odsotnosti enoznačne kode na nacionalni ravni je koda, ki se sporoči, koda, ki se uporablja za poročanje izpostavljenosti do skupine povezanih strank iz predloge C 28.00 (LE2).

Če je stranka del več skupin povezanih strank, se poroča kot članica vseh skupin povezanih strank.

030

Posli, pri katerih obstajajo osnovne izpostavljenosti

Glej stolpec 030 predloge LE2.

040

Vrsta povezave

Vrsta povezave med posameznim subjektom in skupino povezanih strank se opredeli z navedbo naslednjega:

‚a‘ v smislu člena 4(1)(39)(a) CRR (nadzor) ali

‚b‘ v smislu člena 4(1)(39)(b) CRR (medsebojna povezanost).

050–360

Kadar se finančni instrumenti v predlogi LE2 zagotovijo celotni skupini povezanih strank, se posameznim nasprotnim strankam v predlogi LE3 dodelijo v skladu s poslovnimi merili institucije.

Preostala navodila so enaka kot pri predlogi LE2.

8. C 30.00 – Žepki zapadlosti deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja (predloga LE4)

8.1 Navodila za posamezne stolpce

Stolpec

Pravna podlaga in navodila

010

Koda

Koda je identifikator vrstice in mora biti enoznačna za vsako vrstico v tabeli.

Glej stolpec 010 predloge LE1.

020–250

Žepki z izpostavljenostmi glede na zapadlost

Člen 394(2)(e) CRR.

Institucija te podatke poroča za deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja.

Žepki zapadlosti so opredeljeni v mesečnih intervalih za obdobje do enega leta, v kvartalnih intervalih za obdobje od enega do treh let in v daljših intervalih od treh let naprej.

Vsaka vrednost izpostavljenosti pred uporabo izvzetij in zmanjševanja kreditnega tveganja (stolpec 210 predloge LE2) se poroča v celotnem neporavnanem znesku v zadevnem žepku zapadlosti njene pričakovane preostale zapadlosti. V primeru več ločenih razmerij, ki sestavljajo izpostavljenost do stranke, se mora vsak tak del izpostavljenosti poročati v celotnem neporavnanem znesku v zadevnem žepku zapadlosti pričakovane preostale zapadlosti. Instrumenti, pri katerih zapadlost ni določena, kot je lastniški kapital, se vključijo v stolpec ‚neopredeljena zapadlost‘.

Pričakovana zapadlost izpostavljenosti se poroča tako za neposredne kot za posredne izpostavljenosti.

Pri neposrednih izpostavljenostih se pri razvrstitvi pričakovanih zneskov lastniških instrumentov, dolžniških instrumentov in izvedenih finančnih instrumentov v različne žepke zapadlosti v tej predlogi uporabijo navodila v zvezi z dodatno metriko za likvidnost iz predloge za lestvico zapadlosti (glej posvetovalni dokument CP18, objavljen 23. maja 2013).

V primeru zunajbilančnih postavk se pri razvrstitvi pričakovanih zneskov v žepke zapadlosti uporabi zapadlost osnovnega tveganja. Natančneje, pri terminskih dogovorih o obrestni meri depozita to pomeni strukturo zapadlosti depozita, pri finančnih poroštvih strukturo zapadlosti osnovnega finančnega sredstva, pri nečrpanih kreditnih obveznostih strukturo zapadlosti kredita in pri drugih obveznostih strukturo zapadlosti obveznosti.

V primeru posrednih izpostavljenosti razvrstitev v žepke zapadlosti temelji na zapadlosti zajamčenih poslov, iz katerih izhaja neposredna zapadlost.

9. C 31.00 – Žepki zapadlosti deset največjih izpostavljenosti do institucij in deset največjih izpostavljenosti do nereguliranih subjektov finančnega sektorja: podrobnosti o izpostavljenostih do posameznih strank znotraj skupin povezanih strank (predloga LE5)

9.1 Navodila za posamezne stolpce

Stolpec	Pravna podlaga in navodila
010–260	Institucije v predlogi LE5 poročajo podatke o posameznih nasprotnih strankah, ki so del skupin povezanih strank, vključenih v vrstice predloge LE4.
010	Koda Stolpca 010 in 020 sta sestavljeni identifikator vrstice in morata biti skupaj enoznačna za vsako vrstico v tabeli. Glej stolpec 010 predloge LE3.
020	Koda skupine Stolpca 010 in 020 sta sestavljeni identifikator vrstice in morata biti skupaj enoznačna za vsako vrstico v tabeli. Glej stolpec 020 predloge LE3.
030–260	Žepki z izpostavljenostmi glede na zapadlost Glej stolpce 020–250 predloge LE4.“

PRILOGA VII

„PRILOGA XVII

POROČANJE O OBREMENITVI SREDSTEV

Kazalo

SPLOŠNA NAVODILA

273

STRUKTURA IN DOGOVORI

273

1.1

STRUKTURA

273

1.2

RAČUNOVODSKI STANDARD

274

1.3

DOGOVOR GLEDE OŠTEVILČENJA

274

1.4

DOGOVOR GLEDE PREDZNAKA

274

1.5

RAVEN UPORABE

274

1.6

SORAZMERNOST

274

1.7

OPREDELITEV OBREMENITVE

275

NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI

275

DEL A: PREGLED OBREMENITVE

275

2.1

PREDLOGA: AE-ASS. SREDSTVA POROČEVALSKE INSTITUCIJE

276

2.1.1

SPLOŠNE OPOMBE

276

2.1.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE VRSTICE

278

2.1.3

NAVODILA ZA POSAMEZNE STOLPCE

279

2.2

PREDLOGA: AE-COL. ZAVAROVANJE S PREMOŽENJEM, KI GA PREJME POROČEVALSKA INSTITUCIJA

281

2.2.1

SPLOŠNE OPOMBE

281

2.2.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE VRSTICE

281

2.2.3

NAVODILA ZA POSAMEZNE STOLPCE

283

2.3

PREDLOGA AE-NPL. LASTNE KRITE OBVEZNICE IN IZDANI FINANČNI INSTRUMENTI, ZAVAROVANI Z ZASTAVO PREMOŽENJA, KI ŠE NISO BILI ZASTAVLJENI

284

2.3.1

SPLOŠNE OPOMBE

284

2.3.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE VRSTICE

284

2.3.3

NAVODILA ZA POSAMEZNE STOLPCE

285

2.4

PREDLOGA AE-SOU. VIRI OBREMENITVE

285

2.4.1

SPLOŠNE OPOMBE

285

2.4.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE VRSTICE

285

2.4.3

NAVODILA ZA POSAMEZNE STOLPCE

287

DEL B: PODATKI O ZAPADLOSTI

288

3.1

SPLOŠNE OPOMBE

288

3.2

PREDLOGA: AE-MAT. PODATKI O ZAPADLOSTI

288

3.2.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE VRSTICE

288

3.2.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE STOLPCE

289

DEL C: OBREMENITEV V IZREDNIH RAZMERAH

290

4.1

SPLOŠNE OPOMBE

290

4.1.1

SCENARIJ A: 30-ODSTOTNO ZMANJŠANJE OBREMENJENIH SREDSTEV

290

4.1.2

SCENARIJ B: 10-ODSTOTNO ZMANJŠANJE VREDNOSTI POMEMBNIH VALUT

290

4.2

PREDLOGA: AE-CONT. OBREMENITEV V IZREDNIH RAZMERAH

291

4.2.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE VRSTICE

291

4.2.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE STOLPCE

291

DEL D: KRITE OBVEZNICE

291

5.1

SPLOŠNE OPOMBE

291

5.2

PREDLOGA: AE-CB. IZDAJA KRITIH OBVEZNIC

292

5.2.1

NAVODILA ZA OS Z

292

5.2.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE VRSTICE

292

5.2.3

NAVODILA ZA POSAMEZNE STOLPCE

292

DEL E: NAPREDNI PODATKI

295

6.1

SPLOŠNE OPOMBE

295

6.2

PREDLOGA: AE-ADV1. NAPREDNA PREDLOGA ZA SREDSTVA POROČEVALSKE INSTITUCIJE

295

6.2.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE VRSTICE

295

6.2.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE STOLPCE

297

6.3

PREDLOGA: AE-ADV2. NAPREDNA PREDLOGA ZA ZAVAROVANJE S PREMOŽENJEM, KI GA PREJME POROČEVALSKA INSTITUCIJA

298

6.3.1

NAVODILA ZA POSAMEZNE VRSTICE

298

6.3.2

NAVODILA ZA POSAMEZNE STOLPCE

299

SPLOŠNA NAVODILA

1. STRUKTURA IN DOGOVORI

1.1 Struktura

Okvir zajema pet sklopov predlog, ki skupaj vsebujejo devet predlog, in ima naslednjo strukturo:

(a)

Del A: pregled obremenitve:

—	predloga AE-ASS. Sredstva institucije poročevalke

—	predloga AE-COL. Zavarovanje s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka

—	AE-NPL. Lastne krite obveznice in izdani finančni instrumenti, zavarovani z zastavo premoženja, ki še niso zastavljeni

—	AE-SOU. Viri obremenitve

(b)

Del B: podatki o zapadlosti:

—	predloga AE-MAT. Podatki o zapadlosti

(c)

Del C: obremenitev v izrednih razmerah

—	predloga AE-CONT. Obremenitev v izrednih razmerah

(d)

Del D: krite obveznice

—	predloga AE-CB. Izdaja kritih obveznic

(e)

Part E: napredni podatki:

—	predloga AE-ADV-1. Napredna predloga za sredstva institucije poročevalke

—	predloga AE-ADV-2. Napredna predloga za zavarovanje s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka

Za vsako predlogo so na voljo pravna podlaga in dodatne podrobne informacije v zvezi s splošnejšimi vidiki poročanja.

1.2 Računovodski standard

Institucije sporočijo knjigovodske vrednosti na podlagi računovodskega okvira, ki ga uporabljajo za sporočanje finančnih informacij v skladu s členi 9 do 11. Institucije, ki jim ni treba sporočati finančnih informacij, uporabijo svoj računovodski okvir.

Za namene te priloge kratici ‚MRS‘ in ‚MSRP‘ pomenita mednarodne računovodske standarde, kot so opredeljeni v členu 2 Uredbe (ES) št. 1606/2002. Institucije, ki poročajo v skladu s standardi MSRP, morajo navesti sklicevanja na ustrezne standarde MSRP.

1.3 Dogovor glede številčenja

Pri sklicevanju na stolpce, vrstice in polja predloge se v teh navodilih uporablja naslednji splošni zapis: {predloga; vrstica; stolpec}. Če validacija velja za celotno vrstico ali stolpec, se to označi z zvezdico. Na primer {AE-ASS; *; 2} se nanaša na podatkovno točko katere koli vrstice stolpca 2 predloge AE-ASS.

V primeru validacij znotraj predloge se za podatkovne točke zadevne predloge uporablja naslednji zapis: {vrstica; stolpec}.

1.4 Dogovor glede predznaka

Pri predlogah iz Priloge XVI se upošteva dogovor glede predznaka, ki je opisan v odstavkih 9 in 10 dela I Priloge V.

1.5 Raven uporabe

Raven poročanja o obremenitvi sredstev ustreza ravni poročanja o kapitalskih zahtevah v skladu s prvim pododstavkom člena 99(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 (CRR). Zato institucijam, za katere ne veljajo bonitetne zahteve v skladu s členom 7 CRR, ni treba sporočati informacij o obremenitvi sredstev.

1.6 Sorazmernost

Za namene člena 16a(2)(b) so ravni obremenitve sredstev izračunajo takole:

—	knjigovodska vrednost obremenjenih sredstev in zavarovanja s premoženjem = {AE-ASS; 010; 010} + {AE-COL; 130; 010},

—	vsa sredstva in zavarovanje s premoženjem = {AE-ASS; 010; 010} + {AE-ASS; 010; 060} + {AE-COL; 130; 010} + {AE-COL; 130; 040},

—	količnik obremenitve sredstev = (knjigovodska vrednost obremenjenih sredstev in zavarovanja s premoženjem)/(vsa sredstva in zavarovanje s premoženjem).

10.

Za namene člena 16a(2)(a) se vsota vseh sredstev izračuna na naslednji način:

—	vsa sredstva = {AE-ASS; 010; 010} + {AE-ASS; 010; 060}

1.7 Opredelitev obremenitve

11.

Za namene te priloge in Priloge XVI se sredstvo šteje za obremenjeno, če je bilo zastavljeno ali če je predmet kakršne koli ureditve za zavarovanje, zavarovanje s premoženjem ali kreditno izboljšavo katerega koli posla, iz katerega ga ni mogoče prosto umakniti.

Pomembno je opozoriti, da je treba za obremenjena sredstva šteti zastavljena sredstva, za katera veljajo kakršne koli omejitve umika, kot so sredstva, pri katerih je za umik ali zamenjavo z drugim sredstvom potrebno predhodno soglasje. Opredelitev ne temelji na izrecni pravni opredelitvi, kot je prenos lastninske pravice, ampak na ekonomskih načelih, saj se lahko pravni okviri za to področje razlikujejo v posameznih državah. Kljub temu je opredelitev tesno povezana s pogodbenimi pogoji. Po mnenju EBA opredelitev ustrezno pokriva naslednje vrste pogodb (seznam je nepopoln):

—	zavarovani posli financiranja, vključno z repo pogodbami in posli, posojanjem vrednostnih papirjev in drugimi oblikami zavarovanih posojilnih poslov;

—	različni dogovori o zavarovanju s premoženjem, na primer zavarovanje s premoženjem, vplačano za tržno vrednost poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti;

—	finančna jamstva, ki so zavarovana s premoženjem. Omeniti je treba, da je v primeru, ko za neuporabljen del jamstva ni ovir za umik zavarovanja s premoženjem, kot je predhodno soglasje, potrebno dodeliti le uporabljen znesek (sorazmerna dodelitev);

—	zavarovanje s premoženjem, vplačano pri klirinških sistemih, centralnih nasprotnih strankah in drugih institucijah za infrastrukture kot pogoj za dostop do storitve. To vključuje jamstvene sklade in začetna kritja;

—

instrumenti centralnih bank. Predhodno vložena sredstva se ne smejo šteti za obremenjena, razen kadar centralna banka ne dovoli umika katerih koli vplačanih sredstev brez predhodnega soglasja. Kar zadeva neuporabljena finančna jamstva, je treba neuporabljeni del, tj. nad minimalnim zneskom, ki ga zahteva centralna banka, porazdeliti sorazmerno med sredstva, vplačana pri centralni banki;

—

sredstva, namenjena kritju, v strukturi listinjenja, kadar se finančna sredstva niso odpravila iz finančnih sredstev institucije. Sredstva, ki so namenjena kritju, v celoti zadržanih vrednostnih papirjev, se ne štejejo za obremenjena, razen če niso ti vrednostni papirji kakor koli zastavljeni ali dani v zavarovanje poslov;

—	sredstva v kritnem premoženju, uporabljenem za izdajo kritih obveznic. Sredstva, ki so namenjena kritju obveznice, se štejejo za obremenjena, razen kadar ima institucija ustrezne krite obveznice (‚lastne izdane obveznice‘);

—	na splošno velja, da se sredstva, namenjena za aranžmaje, ki se ne porabijo in jih je mogoče prosto umakniti, ne štejejo za obremenjena.

NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI

2. DEL A: PREGLED OBREMENITVE

12.

Predloge za pregled obremenitve razlikujejo med sredstvi, ki se uporabljajo za podporo financiranja ali za zavarovanje na datum bilance stanja (obremenitev v določenem trenutku), in sredstvi, ki so na voljo za potencialne potrebe po financiranju.

13.

V predlogi za pregled so zneski obremenjenih in neobremenjenih sredstev institucije poročevalke prikazani v tabelarični obliki, razčlenjeni po produktih. Enaka razčlenitev se uporablja tudi za prejeto zavarovanje s premoženjem in izdane lastne dolžniške vrednostne papirje, razen za krite obveznice in listinjenja.

2.1 Predloga: AE-ASS. Sredstva institucije poročevalke

2.1.1 Splošne opombe

14.

Ta odstavek vsebuje navodila, ki se uporabljajo za glavne vrste poslov, pomembnih za izpolnjevanje predlog AE:

Vsi posli, ki povečajo raven obremenitve institucije, se v predlogah AE poročajo neodvisno z dveh vidikov. Za takšne posle se poroča vir obremenitve in obremenjena sredstva ali zavarovanja.

V naslednjih primerih je opisano, kako v tem delu poročati posamezno vrsto posla, pri čemer ta pravila veljajo tudi za druge predloge AE.

(a) Zavarovana vloga

O zavarovani vlogi se poroča na naslednji način:

(i)	Knjigovodska vrednost vloge se vpiše kot vir obremenitve v {AE-SOU; r070; c010}.

(ii)	Če je zavarovanje s premoženjem sredstvo institucije poročevalke, se njegova knjigovodska vrednost vpiše v {AE-ASS; ; c010} in {AE-SOU; r070; c030}, njegova poštena vrednost pa v {AE-ASS; ; c040}.

(iii)

Če institucija poročevalka prejme zavarovanje s premoženjem, se njegova poštena vrednost vpiše v {AE-COL; *; c010}, {AE-SOU; r070; c030} in {AE-SOU; r070; c040}.

(b) Repo posli/povratni repo posli

O pogodbi o začasni prodaji (v nadaljevanju: repo posel) se poroča na naslednji način:

(i)	knjigovodska vrednost repo posla se vpiše kot vir obremenitve v {AE-SOU; r050; c010};

(ii)	zavarovanje s premoženjem za repo posel je treba prikazati:

(iii)

če je zavarovanje s premoženjem sredstvo institucije poročevalke, se njegova knjigovodska vrednost vpiše v {AE-ASS; *; c010} in {AE-SOU; r050; c030}, njegova poštena vrednost pa v {AE-ASS; *; c040};

(iv)	če institucija poročevalka prejme zavarovanje s premoženjem prek predhodne pogodbe o začasnem odkupu (povratni repo posel), se njegova poštena vrednost vpiše v {AE-COL; *; c010}, {AE-SOU; r050; c030} in {AE-SOU; r050; c040}.

Ker je zavarovano financiranje s strani centralne banke le poseben primer zavarovane vloge ali repo posla, v katerem je nasprotna stranka centralna banka, se uporabljajo pravila iz točk i in ii zgoraj.

Za posle, pri katerih ni mogoče opredeliti posameznega zavarovanja s premoženjem za posamezen posel, ker so zavarovanja s premoženjem združena v skupino, je treba zavarovanja s premoženjem razčleniti sorazmerno na podlagi sestave skupine zavarovanja s premoženjem.

Sredstva, ki so bila predhodno vložena pri centralnih bankah, niso obremenjena sredstva, razen kadar centralna banka ne dovoli umika vloženih sredstev brez predhodnega soglasja. Kar zadeva neuporabljena finančna jamstva, se neuporabljeni del, tj. znesek nad minimalno ravnjo, ki jo zahteva centralna banka, sorazmerno porazdeli med sredstva, vložena pri centralni banki.

(d) Posojanje vrednostnih papirjev

Za posojanje vrednostnih papirjev z zavarovanjem z denarnimi sredstvi se uporabljajo pravila za repo posle/povratne repo posle.

O posojanju vrednostnih papirjev brez zavarovanja z denarnimi sredstvi se poroča na naslednji način:

(i)	poštena vrednost izposojenih vrednostnih papirjev se vpiše kot vir obremenitve v {AE-SOU; r150; c010}. Če posojevalec v zameno za posojene vrednostne papirje ne prejme vrednostnih papirjev, ampak nadomestilo, se v {AE-SOU; r150; c010} vpiše vrednost nič;

(ii)	če so vrednostni papirji, posojeni kot zavarovanje s premoženjem, sredstvo institucije poročevalke, se njihova knjigovodska vrednost vpiše v {AE-ASS; ; c010} in {AE-SOU; r150; c030}, njihova poštena vrednost pa v {AE-ASS; ; c040};

(iii)

če institucija poročevalka prejme vrednostne papirje, posojene kot zavarovanje s premoženjem, se njihova poštena vrednost vpiše v {AE-COL; *; c010}, {AE-SOU; r150; c030} in {AE-SOU; r150; c040}.

(e) Izvedeni finančni instrumenti (obveznosti)

Zavarovani izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo se poročajo na naslednji način:

(i)	knjigovodska vrednost izvedenega finančnega instrumenta se vpiše kot vir obremenitve v {AE-SOU; r020; c010};

(ii)

zavarovanje s premoženjem (začetna kritja, potrebna za odprtje pozicije, in morebitno zavarovanje s premoženjem, vloženo za tržno vrednost poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti) se poroča na naslednji način:

(i)	če gre za sredstvo institucije poročevalke, se njegova knjigovodska vrednost vpiše v {AE-ASS; ; c010} in {AE-SOU; r020; c030}, njegova poštena vrednost pa se vpiše v {AE-ASS; ; c040};

(ii)	če gre za prejeto zavarovanje, se njegova poštena vrednost vpiše v {AE-COL; *; c010}, {AE-SOU; r020; c030} in {AE-SOU; r020; c040}.

(f) Krite obveznice

Krite obveznice so za namene celotnega poročanja o obremenitvi sredstev instrumenti iz prvega pododstavka člena 52(4) Direktive 2009/65/ES, ne glede na to, ali imajo ti instrumenti pravno obliko vrednostnega papirja ali ne.

Za krite obveznice, pri katerih se ne zadrži del vrednostnih papirjev, ki jih izda institucija poročevalka, se ne uporabljajo nobena posebna pravila.

V primeru zadržanja dela izdanih vrednostnih papirjev in v izogib dvojnemu štetju je obravnava naslednja:

(i)

če lastne krite obveznice niso zastavljene, se znesek kritnega premoženja, s katerim se krijejo ti zadržani in še nezastavljeni vrednostni papirji, vpiše v predloge AE-ASS kot neobremenjeno sredstvo. Dodatne informacije o zadržanih in še nezastavljenih kritih obveznicah (sredstva, ki so namenjena kritju obveznic, poštena vrednost in primernost sredstev, ki se lahko obremenijo, ter nominalna vrednost sredstev, ki se ne smejo obremeniti) se vpišejo v predlogo AE-NPL;

(ii)	če so lastne krite obveznice zastavljene, se znesek kritnega premoženja, s katerim se krijejo ti zadržani in zastavljeni vrednostni papirji, vpiše v predlogo AE-ASS kot obremenjeno sredstvo.

V naslednji razpredelnici je določeno, kako je treba poročati o izdaji kritih obveznic v vrednosti 100 EUR, od katerih se jih 15 % zadrži in ne zastavi, 10 % pa se jih zadrži in zastavi v zavarovanje v repo poslu s centralno banko v vrednosti 11 EUR, pri čemer kritno premoženje zajema nezavarovane kredite, knjigovodska vrednost kreditov pa je 150 EUR.

VIRI OBREMENITVE
Vrsta	Znesek	Polja	Obremenjeni krediti	Polja
Krite obveznice	75 % (100) = 75	{AE-Viri; r110, c010}	75 % (150) = 112,5	{AE-Sredstva; r100, c10} {AE-Viri; r110, c030}
Financiranje s strani centralnih bank	11	{AE-Viri; r060, c010}	10 % (150) = 15	{AE-Sredstva; r100, c10} {AE-Viri; r060, c030}
NEOBREMENJENO
Vrsta	Znesek	Polja	Neobremenjeni krediti	Polja
Zadržane lastne krite obveznice	15 % 100 = 15	{AE-Nezastavljeno; r010, c040}	15 % (150) = 22,5	{AE-Sredstva; r100, c60} {AE-Nezastavljeno; r020, c010}

(g) Listinjenje

Listinjenje pomeni dolžniške vrednostne papirje institucije poročevalke, ki izvirajo iz listninjenja, kot je opredeljeno v členu 4(61) CRR.

Za listinjenja, ki ostanejo v bilanci stanja (za katera pripoznanje ni odpravljeno), se uporabljajo pravila za krite obveznice.

Listinjenja, za katera je odpravljeno pripoznanje, niso obremenjena, kadar ima institucija nekatere vrednostne papirje. Ti vrednostni papirji bodo prikazani v trgovalni knjigi ali v bančni knjigi institucij poročevalk kot vsi drugi vrednostni papirji, ki jih izda tretja oseba.

2.1.2 Navodila za posamezne vrstice

Vrstice	Pravna podlaga in navodila
010	Sredstva institucije poročevalke MRS 1, 9.(a), Smernice za izvajanje (IG)6 Vsa sredstva institucije poročevalke, vpisana v njeno bilanco stanja.
020	Krediti na odpoklic MRS 1, 54.(i) Vključujejo zneske, ki se prejmejo na odpoklic, v centralnih bankah in drugih institucijah. Denar v blagajni, tj. imetje domačih in tujih bankovcev in kovancev v obtoku, ki se splošno uporabljajo za izvajanje plačil, je vključen v vrstico druga sredstva.
030	Lastniški instrumenti Lastniški instrumenti v lasti institucije poročevalke, kot so opredeljeni v 1. členu MRS 32.
040	Dolžniški vrednostni papirji Priloga V, del 1, odstavek 26 Dolžniški instrumenti institucije poročevalke, ki so izdani kot vrednostni papirji in niso krediti v skladu z uredbo ECB o bilančnih postavkah.
050	Od tega: krite obveznice Dolžniški vrednostni papirji institucije poročevalke, ki so obveznice iz prvega pododstavka člena 52(4) Direktive 2009/65/ES.
060	Od tega: listinjenja Dolžniški vrednostni papirji institucije poročevalke, ki so listinjenja, kot so opredeljena v členu 4(61) CRR.
070	Od tega: izdanih s strani centralne ravni države Dolžniški vrednostni papirji institucije poročevalke, ki jih izda sektor država.
080	Od tega: izdanih s strani finančnih družb Dolžniški vrednostni papirji institucije poročevalke, ki jih izdajo finančne družbe, kot so opredeljene v odstavku 35(c) in (d) Priloge V.
090	Od tega: ki jih izdajo nefinančne družbe Dolžniški vrednostni papirji institucije poročevalke, ki jih izdajo nefinančne družbe, kot so opredeljene v odstavku 35(e) dela I Priloge V.
100	Krediti in druga finančna sredstva, razen kreditov na odpoklic. Krediti in druga finančna sredstva, tj. dolžniški instrumenti institucij poročevalk, ki niso vrednostni papirji, razen zneskov, ki se prejmejo na odpoklic.
110	Od tega: hipotekarni krediti Krediti in druga finančna sredstva, razen kreditov na odpoklic, ki so hipotekarni krediti v skladu s odstavkom 41(h) dela 2 Priloge V.
120	Druga sredstva Druga sredstva institucije poročevalke, ki so pripoznana v bilanci stanja, razen sredstev, navedenih v zgornjih vrsticah, ki niso lastni dolžniški vrednostni papirji in lastni lastniški instrumenti, ki jih institucija, ki ne uporablja MSRP, morda ni odpravila iz bilance stanja. V tem primeru se lastni dolžniški instrumenti vključijo v vrstico 240 predloge AE-COL, lastni lastniški instrumenti pa se izključijo iz poročanja o obremenitvi sredstev.

2.1.3 Navodila za posamezne stolpce

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
010	Knjigovodska vrednost obremenjenih sredstev Knjigovodska vrednost sredstev institucije poročevalke, ki so obremenjena v skladu z definicijo obremenitve sredstev. Knjigovodska vrednost pomeni vrednost, ki se sporoči na strani sredstev v bilanci stanja.
020	Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine Knjigovodska vrednost obremenjenih sredstev institucije poročevalke, ki jih izda kateri koli subjekt v okviru bonitetnega obsega konsolidacije.
030	Od tega: ki so primerna za centralne banke Knjigovodska vrednost obremenjenih sredstev institucije poročevalke, ki so primerna za posle s centralnimi bankami, do katerih ima dostop institucija poročevalka. Institucijam poročevalkam, ki ne morejo dejansko ugotoviti primernosti postavke v poslih s centralno banko, na primer jurisdikcije, ki delujejo brez jasne opredelitve sredstev, primernih za repo posel s centralno banko, ali ki nimajo dostopa do stalno delujočega trga za repo posle s centralno banko, ni treba poročati zneska za zadevno postavko, kar pomeni, da lahko polje pustijo prazno.
040	Poštena vrednost obremenjenih sredstev MSRP 13 in člen 8 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1), za institucije, ki ne uporabljajo MSRP. Poštena vrednost dolžniških vrednostnih papirjev institucije poročevalke, ki so obremenjeni v skladu z definicijo obremenitve sredstev. Poštena vrednost finančnega instrumenta je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v rednem poslu med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 – Merjenje poštene vrednosti.)
050	Od tega: ki so primerna za centralne banke Poštena vrednost obremenjenih dolžniških vrednostnih papirjev institucije poročevalke, ki so primerni za posle s centralnimi bankami, do katerih ima dostop institucija poročevalka. Institucijam poročevalkam, ki ne morejo dejansko ugotoviti primernosti postavke v poslih s centralno banko, na primer jurisdikcije, ki delujejo brez jasne opredelitve sredstev, primernih za repo posel s centralno banko, ali ki nimajo dostopa do stalno delujočega trga za repo posle s centralno banko, ni treba poročati zneska za zadevno postavko, kar pomeni, da lahko polje pustijo prazno.
060	Knjigovodska vrednost neobremenjenih sredstev Knjigovodska vrednost sredstev institucije poročevalke, ki so neobremenjena glede na opredelitev obremenitve sredstev. Knjigovodska vrednost pomeni vrednost, ki se sporoči na strani sredstev v bilanci stanja.
070	Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine Knjigovodska vrednost neobremenjenih sredstev institucije poročevalke, ki jih izda kateri koli subjekt v okviru bonitetnega obsega konsolidacije.
080	Od tega: ki so primerna za centralne banke Knjigovodska vrednost neobremenjenih sredstev institucije poročevalke, ki so primerna za posle s centralnimi bankami, do katerih ima dostop institucija poročevalka. Institucijam poročevalkam, ki ne morejo dejansko ugotoviti primernosti postavke v poslih s centralno banko, na primer jurisdikcije, ki delujejo brez jasne opredelitve sredstev, primernih za repo posel s centralno banko, ali ki nimajo dostopa do stalno delujočega trga za repo posle s centralno banko, ni treba poročati zneska za zadevno postavko, kar pomeni, da lahko polje pustijo prazno.
090	Poštena vrednost neobremenjenih sredstev MSRP 13 in člen 8 Direktive 2013/34/EU za institucije, ki ne uporabljajo MSRP. Poštena vrednost dolžniških vrednostnih papirjev institucije poročevalke, ki so neobremenjeni glede na opredelitev obremenitve sredstev. Poštena vrednost finančnega instrumenta je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v rednem poslu med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 – Merjenje poštene vrednosti.)
100	Od tega: ki so primerna za centralne banke Poštena vrednost neobremenjenih dolžniških vrednostnih papirjev institucije poročevalke, ki so primerni za posle s centralnimi bankami, do katerih ima dostop institucija poročevalka. Institucijam poročevalkam, ki ne morejo dejansko ugotoviti primernosti postavke v poslih s centralno banko, na primer jurisdikcije, ki delujejo brez jasne opredelitve sredstev, primernih za repo posel s centralno banko, ali ki nimajo dostopa do stalno delujočega trga za repo posle s centralno banko, ni treba poročati zneska za zadevno postavko, kar pomeni, da lahko polje pustijo prazno.

2.2 Predloga: AE-COL. Zavarovanje s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka

2.2.1 Splošne opombe

15.

Za zavarovanje s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka, in izdane lastne dolžniške vrednostne papirje, razen lastnih kritih obveznic ali finančnih instrumentov, zavarovanih z zastavo premoženja, je kategorija ‚neobremenjenih sredstev‘ razdeljena na ‚sredstva, ki se lahko obremenijo‘ ali bi lahko bila primerna za obremenitev, in ‚sredstva, ki jih ni mogoče obremeniti‘.

16.

‚Sredstva, ki jih ni mogoče obremeniti‘, vključujejo sredstva, ki so prejeta kot zavarovanje s premoženjem, pri čemer institucija poročevalka zavarovanja s premoženjem ne sme prodati ali ponovno zastaviti, razen v primeru neplačila s strani imetnika zavarovanja s premoženjem. Izdani lastni dolžniški vrednostni papirji, razen lastnih kritih obveznic ali listinjenj, niso na razpolago za obremenitev, kadar je prodaja ali ponovno zastavljanje vrednostnih papirjev v posesti ob izdaji (teh vrednostnih papirjev) kakor koli pogodbeno omejeno.

17.

Za namen poročanja o obremenitvi sredstev se izposojeni vrednostni papirji, v zameno za nadomestilo brez zavarovanja z denarnimi sredstvi ali zavarovanja z nedenarnimi sredstvi poročajo kot prejeto zavarovanje.

2.2.2 Navodila za posamezne vrstice

Vrstice

Pravna podlaga in navodila

130

Zavarovanje s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka

Vse kategorije zavarovanja s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka.

140

Krediti na odpoklic

Prejeta zavarovanja institucije poročevalke v kreditih na odpoklic. (Glej pravno podlago in navodila v zvezi z vrstico 020 predloge AE-ASS.)

150

Lastniški instrumenti

Prejeta zavarovanja institucije poročevalke v lastniških instrumentih. (Glej pravno podlago in navodila v zvezi z vrstico 030 predloge AE-ASS.)

160

Dolžniški vrednostni papirji

Prejeta zavarovanja institucije poročevalke v dolžniških vrednostnih papirjih. (Glej pravno podlago in navodila v zvezi z vrstico 040 predloge AE-ASS.)

170

Od tega: krite obveznice

Prejeta zavarovanja institucije poročevalke v kritih obveznicah. (Glej pravno podlago in navodila v zvezi z vrstico 050 predloge AE-ASS.)

180

Od tega: listinjenja

Prejeta zavarovanja institucije poročevalke v listinjenjih. (Glej pravno podlago in navodila v zvezi z vrstico 060 predloge AE-ASS.)

190

Od tega: ki jih izda sektor država

Prejeta zavarovanja institucije poročevalke v dolžniških vrednostnih papirjih, ki jih izda sektor država. (Glej pravno podlago in navodila v zvezi z vrstico 070 predloge AE-ASS.)

200

Od tega: ki jih izdajo finančne družbe

Prejeta zavarovanja institucije poročevalke v dolžniških vrednostnih papirjih, ki jih izdajo finančne družbe. (Glej pravno podlago in navodila v zvezi z vrstico 080 predloge AE-ASS.)

210

Od tega: ki jih izdajo nefinančne družbe

Prejeta zavarovanja institucije poročevalke v dolžniških vrednostnih papirjih, ki jih izdajo nefinančne družbe. (Glej pravno podlago in navodila v zvezi z vrstico 090 predloge AE-ASS.)

220

Krediti in druga finančna sredstva, razen kreditov na odpoklic.

Prejeta zavarovanja institucije poročevalke v kreditih in drugih finančnih sredstvih, razen kreditov na odpoklic. (Glej pravno podlago in navodila v zvezi z vrstico 100 predloge AE-ASS.)

230

Drugo prejeto zavarovanje s premoženjem

Prejeta zavarovanja institucije poročevalke v drugih sredstvih. (Glej pravno podlago in navodila v zvezi z vrstico 120 predloge AE-ASS.)

240

Izdani lastni dolžniški vrednostni papirji, razen kritih obveznic ali finančnih instrumentov, zavarovanih z zastavo premoženja

Izdani lastni dolžniški vrednostni papirji, ki jih zadrži institucija poročevalka in niso izdane lastne krite obveznice ali izdana lastna listinjenja. Ker zadržani ali začasno odkupljeni izdani lastni dolžniški vrednostni papirji v skladu z 42. členom MRS 39 zmanjšujejo povezane finančne obveznosti, ti vrednostni papirji niso vključeni v kategorijo sredstev institucije poročevalke (vrstica 010 predloge AE-ASS). Lastni dolžniški vrednostni papirji, ki jih institucija, ki ne uporablja MSRP, ni odpravila iz bilance stanja, so vključeni v to vrstico.

O izdanih lastnih kritih obveznicah ali izdanih lastnih listinjenjih se ne poroča v tej kategoriji, saj se za te primere v izogib dvojnemu upoštevanju uporabljajo druga pravila:

(a)	Če so lastni dolžniški vrednostni papirji zastavljeni, se znesek kritnega premoženja/sredstev, s katerim se krijejo ti zadržani in zastavljeni vrednostni papirji, vpiše v predlogo AE-ASS kot obremenjeno sredstvo.

(b)

Če lastni dolžniški vrednostni papirji še niso zastavljeni, se znesek kritnega premoženja/sredstev, s katerim se krijejo ti zadržani in še nezastavljeni vrednostni papirji, vpiše v predloge AE-ASS kot neobremenjeno sredstvo. Dodatne informacije o tej drugi vrsti še nezastavljenih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev (sredstva, ki so namenjena kritju, poštena vrednost in primernost razpoložljivih sredstev za obremenitev, ter nominalna vrednost sredstev, ki se ne smejo obremeniti) se vpišejo v predlogo AE-NPL.

250

VSA SREDSTVA, PREJETO ZAVAROVANJE S PREMOŽENJEM IN IZDANI LASTNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

Vsa sredstva institucije poročevalke, pripoznana v bilanci stanja, vse kategorije prejetih zavarovanj s premoženjem institucije poročevalke ter izdani lastni dolžniški vrednostni papirji, ki jih je zadržala institucija poročevalka, razen izdanih lastnih kritih obveznic ali izdanih lastnih listinjenj.

2.2.3 Navodila za posamezne stolpce

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
010	Poštena vrednost prejetega obremenjenega zavarovanja s premoženjem ali izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev Poštena vrednost prejetega zavarovanja s premoženjem ali izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih ima/jih zadrži institucija poročevalka ter so obremenjeni glede na opredelitev obremenitve sredstev. Poštena vrednost finančnega instrumenta je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v rednem poslu med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 – Merjenje poštene vrednosti.)
020	Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine Poštena vrednost prejetega obremenjenega zavarovanja s premoženjem ali izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih ima/jih zadrži institucija poročevalka ter jih izda kateri koli drug subjekt v okviru bonitetnega obsega konsolidacije.
030	Od tega: ki so primerni za centralne banke Poštena vrednost prejetega obremenjenega zavarovanja s premoženjem ali izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih ima/jih zadrži institucija poročevalka in so primerni za posle s centralnimi bankami, do katerih ima dostop institucija poročevalka. Institucijam poročevalkam, ki ne morejo dejansko ugotoviti primernosti centralne banke za postavko, na primer subjektom, ki delujejo brez jasne opredelitve sredstev, primernih za repo posel s centralno banko, ali ki nimajo dostopa do stalno delujočega trga za repo posle s centralno banko, ni treba sporočiti zneska za zadevno postavko, kar pomeni, da lahko polje pustijo prazno.
040	Poštena vrednost prejetega zavarovanja s premoženjem ali izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se lahko obremenijo Poštena vrednost zavarovanja s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka in ni obremenjeno, vendar se ga lahko obremeni, ker ima institucija poročevalka dovoljenje, da ga proda ali ponovno zastavi, če imetnik zavarovanja s premoženjem poravna svojo obveznost. Vključuje tudi pošteno vrednost izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, razen lastnih kritih obveznic ali listinjenj, ki niso obremenjena, vendar se lahko obremenijo.
050	Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine Poštena vrednost prejetega zavarovanja s premoženjem ali izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, razen lastnih kritih obveznic ali vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem, ki se lahko obremenijo in jih izda kateri koli subjekt v okviru bonitetnega obsega konsolidacije.
060	Od tega: ki so primerni za centralne banke Poštena vrednost prejetega zavarovanja s premoženjem ali izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, razen lastnih kritih obveznic ali listinjenj, ki se lahko obremenijo in so primerni za posle s centralnimi bankami, do katerih ima dostop institucija poročevalka. Institucijam poročevalkam, ki ne morejo dejansko ugotoviti primernosti centralne banke za postavko, na primer subjektom, ki delujejo brez jasne opredelitve sredstev, primernih za repo posel s centralno banko, ali ki nimajo dostopa do stalno delujočega trga za repo posle s centralno banko, ni treba sporočiti zneska za zadevno postavko, kar pomeni, da lahko polje pustijo prazno.
070	Nominalna vrednost prejetega zavarovanja s premoženjem ali izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se ne smejo obremeniti Nominalna vrednost zavarovanja s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka ter je neobremenjeno in se ne sme obremeniti. Vključuje tudi nominalno vrednost izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, razen lastnih kritih obveznic ali listinjenj, ki jih zadrži institucija poročevalka ter niso obremenjena in se ne smejo obremeniti.

2.3 Predloga AE-NPL. Lastne krite obveznice in s premoženjem kriti izdani vrednostni papirji, ki še niso bili zastavljeni

2.3.1 Splošne opombe

18.

Da se prepreči dvojno štetje, za lastne krite obveznice in listinjenja, ki jih izda in zadrži institucija poročevalka, velja naslednje pravilo:

(a)

Če so navedeni vrednostni papirji zastavljeni, se vrednost kritnega premoženja/sredstev, s katerimi so ti kriti, vpiše v predlogo AE-ASS kot obremenjeno sredstvo. V primeru zastave lastnih kritih obveznic in listinjenj je vir financiranja nov posel, v katerem so listinjenja zastavljena (financiranje s strani centralne banke ali druga vrsta zavarovanega financiranja), in ne prvotna izdaja kritih obveznic ali listinjenj.

(b)	Če navedeni vrednostni papirji še niso zastavljeni, se vrednost kritnega premoženja/sredstev, s katerimi so ti vrednostni papirji kriti, vpiše v predlogo AE-ASS kot neobremenjeno sredstvo.

2.3.2 Navodila za posamezne vrstice

Vrstice	Pravna podlaga in navodila
010	Lastne krite obveznice in izdani finančni instrumenti, zavarovani z zastavo premoženja, ki še niso bili zastavljeni Izdane lastne krite obveznice in listinjenja, ki jih institucija poročevalka zadrži in niso obremenjeni.
020	Zadržane izdane krite obveznice Izdane lastne krite obveznice, ki jih institucija poročevalka zadrži in niso obremenjene.
030	Zadržana izdana listinjenja Izdana lastna listinjenja, ki jih institucija poročevalka zadrži in niso obremenjena.
040	Nadrejene Nadrejene tranše izdanih lastnih listinjenj, ki jih institucija poročevalka zadrži in niso obremenjene. Glej člen 4(67) CRR.
050	Vmesne Vmesne tranše izdanih lastnih listinjenj, ki jih institucija poročevalka zadrži in niso obremenjene. Vse tranše, ki niso nadrejene tranše, tj. zadnje, ki krijejo izgube, ali tranše prve izgube, se štejejo za vmesne tranše. Glej člen 4(67) CRR.
060	Prva izguba Tranše prve izgube izdanih lastnih listinjenj, ki jih institucija poročevalka zadrži in niso obremenjene. Glej člen 4(67) CRR.

2.3.3 Navodila za posamezne stolpce

Stolpci

Pravna podlaga in navodila

010

Knjigovodska vrednost osnovne skupine sredstev

Knjigovodska vrednost kritnega premoženja/sredstev, ki krijejo lastne krite obveznice in lastna listinjenja, ki so zadržani in še niso zastavljeni.

020

Poštena vrednost izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se lahko obremenijo

Poštena vrednost lastnih kritih obveznic in lastnih listinjenj, ki so zadržani in so neobremenjeni, vendar se lahko obremenijo.

030

Od tega: ki so primerni za centralne banke

Poštena vrednost zadržanih lastnih kritih obveznic in lastnih listinjenj, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(i)	niso obremenjeni;

(ii)	se lahko obremenijo;

(iii)

so primerni za posle s centralnimi bankami, do katerih ima dostop institucija poročevalka.

Institucijam poročevalkam, ki ne morejo dejansko ugotoviti primernosti centralne banke za postavko, na primer subjektom, ki delujejo brez jasne opredelitve sredstev, primernih za repo posel s centralno banko, ali ki nimajo dostopa do stalno delujočega trga za repo posle s centralno banko, ni treba sporočiti zneska za zadevno postavko, kar pomeni, da lahko polje pustijo prazno.

040

Nominalna vrednost izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se ne smejo obremeniti

Nominalna vrednost lastnih kritih obveznic in lastnih listinjenj, ki so zadržani ter niso obremenjeni in se tudi ne smejo obremeniti.

2.4 Predloga AE-SOU. Viri obremenitve

2.4.1 Splošne opombe

19.

V tej predlogi so navedene informacije o pomembnosti različnih virov obremenitve za institucijo poročevalko, vključno z viri obremenitve, ki niso povezani s financiranjem, kot so prevzete obveznosti iz kreditov ali prejeta finančna jamstva in posojanja vrednostnih papirjev z nedenarnim zavarovanjem.

20.

Skupna vrednost sredstev in prejetega zavarovanja s premoženjem v predlogah AE-ASS in AE-COL je v skladu z naslednjim validacijskim pravilom: {AE-SOU; r170; c030} = {AE-ASS; r010; c010} + {AE-COL; r130; c010} + {AE-COL; r240; c010}.

2.4.2 Navodila za posamezne vrstice

Vrstice	Pravna podlaga in navodila
010	Knjigovodska vrednost izbranih finančnih obveznosti Knjigovodska vrednost izbranih zavarovanih finančnih obveznosti institucije poročevalke, če te obveznosti povzročajo obremenitev sredstev za zadevno institucijo.
020	Izvedeni finančni instrumenti Knjigovodska vrednost zavarovanih izvedenih finančnih instrumentov institucije poročevalke, ki so finančne obveznosti, tj. z negativno pošteno vrednostjo, če ti izvedeni finančni instrumenti povzročajo obremenitev sredstev za zadevno institucijo.
030	Od tega: izvedeni finančni instrumenti prostega trga Knjigovodska vrednost zavarovanih izvedenih finančnih instrumentov institucije poročevalke, ki so finančne obveznosti, s katerimi se trguje na prostem trgu, če ti izvedeni finančni instrumenti povzročajo obremenitev sredstev.
040	Vloge Knjigovodska vrednost zavarovanih vlog institucije poročevalke, če te vloge povzročajo obremenitev sredstev za zadevno institucijo.
050	Pogodbe o začasni prodaji Knjigovodska vrednost pogodb o začasni prodaji institucije poročevalke, če ti posli povzročajo obremenitev sredstev za zadevno institucijo. Pogodbe o začasni prodaji (repo posli) so posli, v katerih institucija poročevalka prejme denarna sredstva v zameno za finančna sredstva, prodana po dani ceni, pri čemer se zaveže, da bo ponovno kupila ista (ali enaka) sredstva po fiksni ceni na dogovorjen datum v prihodnosti. Vse naslednje oblike poslov, podobnih repo poslom, morajo biti sporočene kot pogodbe o začasni prodaji: – zneske, prejete v zameno za vrednostne papirje, ki se začasno prenesejo na tretjo osebo, v obliki posojanja vrednostnih papirjev v zameno za zavarovanje z denarnimi sredstvi, in zneske, prejete v zameno za vrednostne papirje, ki se začasno prenesejo na tretjo osebo, v obliki dogovora o prodaji/povratnem odkupu.
060	Od tega: centralne banke Knjigovodska vrednost pogodb o začasni prodaji institucije poročevalke s centralnimi bankami, če ti posli vključujejo obremenitev sredstev.
070	Zavarovane vloge, razen repo poslov Knjigovodska vrednost zavarovanih vlog, razen pogodb o začasni prodaji institucije poročevalke, če te vloge vključujejo obremenitev sredstev za zadevno institucijo.
080	Od tega: centralne banke Knjigovodska vrednost zavarovanih vlog, razen pogodb o začasni prodaji institucije poročevalke s centralnimi bankami, če te vloge vključujejo obremenitev sredstev za zadevno institucijo.
090	Izdani dolžniški vrednostni papirji Knjigovodska vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda institucija poročevalka, če ti vrednostni papirji vključujejo obremenitev sredstev za zadevno institucijo. Zadržani del katerih koli izdanih vrednostnih papirjev se obravnava na poseben način v skladu z odstavkom 15(vi) dela A, tako da je v to kategorijo vključen le odstotni delež dolžniških vrednostnih papirjev zunaj subjektov skupine.
100	Od tega: izdane krite obveznice Knjigovodska vrednost kritih obveznic, katerih sredstva izvirajo iz institucije poročevalke, če ti izdani vrednostni papirji vključujejo obremenitev sredstev za zadevno institucijo.
110	Od tega: izdana listinjenja Knjigovodska vrednost listinjenj, ki jih izda institucija poročevalka, če ti izdani vrednostni papirji vključujejo obremenitev sredstev za zadevno institucijo.
120	Drugi viri obremenitve Vrednost zavarovanih poslov institucije poročevalke, razen finančnih obveznosti, če ti posli vključujejo obremenitev sredstev za zadevno institucijo.
130	Nominalna vrednost prejetih obveznosti iz kreditov Nominalna vrednost obveznosti iz kreditov, ki jih prejme institucija poročevalka, če te prejete obveznosti vključujejo obremenitev sredstev za zadevno institucijo.
140	Nominalna vrednost prejetih finančnih jamstev Nominalna vrednost finančnih jamstev, ki jih prejme institucija poročevalka, če ta prejeta jamstva vključujejo obremenitev sredstev za zadevno institucijo.
150	Poštena vrednost izposojenih vrednostnih papirjev z zavarovanjem z nedenarnimi sredstvi Poštena vrednost vrednostnih papirjev, ki si jih izposodi institucija poročevalka, brez zavarovanja z denarnimi sredstvi, če ti posli vključujejo obremenitev sredstev za zadevno institucijo.
160	Drugo Vrednost zavarovanih poslov institucije poročevalke, ki niso zajeti v zgornjih postavkah, razen finančnih obveznosti, če ti posli vključujejo obremenitev sredstev za zadevno institucijo.
170	VSI DRUGI VIRI OBREMENITVE Vrednost vseh zavarovanih poslov institucije poročevalke, če ti posli vključujejo obremenitev sredstev za zadevno institucijo.

2.4.3 Navodila za posamezne stolpce

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
010	Ustrezne obveznosti, pogojne obveznosti ali posojeni vrednostni papirji Znesek ustreznih finančnih obveznosti, pogojnih obveznosti (prejetih obveznosti iz kreditov in prejetih finančnih jamstev) ter posojenih vrednostnih papirjev z zavarovanjem z nedenarnimi sredstvi, če ti posli vključujejo obremenitev sredstev za zadevno institucijo. Finančne obveznosti se sporočijo po njihovi knjigovodski vrednosti, pogojene obveznosti se sporočijo po njihovi nominalni vrednosti, posojeni vrednostni papirji z zavarovanjem z nedenarnimi sredstvi pa se sporočijo po njihovi pošteni vrednosti.
020	Od tega: od drugih subjektov skupine Znesek ustreznih finančnih obveznosti, pogojnih obveznosti (prejetih obveznosti iz kreditov in prejetih finančnih jamstev) ter posojenih vrednostnih papirjev z zavarovanjem z nedenarnimi sredstvi, če je nasprotna stranka kateri koli drug subjekt v okviru bonitetnega obsega konsolidacije in posel povzroča obremenitev sredstev institucije poročevalke. V zvezi s pravili, ki veljajo za vrste zneska, glej navodila za stolpec 010.
030	Sredstva, prejeto zavarovanje s premoženjem in izdani lastni vrednostni papirji, razen kritih obveznic in obremenjenih finančnih instrumentov, zavarovanih z zastavo premoženja Znesek sredstev, prejeto zavarovanje s premoženjem in izdani lastni vrednostni papirji, razen kritih obveznic in listinjenj, ki so obremenjeni zaradi različnih vrst poslov, opredeljenih v ustreznih vrsticah. Za zagotovitev skladnosti z merili iz predlog AE-ASS in AE-COL se za sredstva institucije poročevalke, vpisana v bilanco stanja, sporoči njihova knjigovodska vrednosti, za ponovno uporabljeno prejeto zavarovanje s premoženjem in izdane obremenjene lastne vrednostne papirje, razen kritih obveznic in listinjenj, pa se sporoči njihova poštena vrednost.
040	Od tega: ponovno uporabljeno prejeto zavarovanje s premoženjem Poštena vrednost prejetega zavarovanja s premoženjem, ki je ponovno uporabljeno/obremenjeno zaradi različnih vrst poslov, opredeljenih v ustreznih vrsticah.
050	Od tega: obremenjeni lastni dolžniški vrednostni papirji Poštena vrednost izdanih lastnih vrednostnih papirjev, razen kritih obveznic in listinjenj, ki so obremenjeni zaradi različnih vrst poslov, opredeljenih v ustreznih vrsticah.

3. DEL B: PODATKI O ZAPADLOSTI

3.1 Splošne opombe

21.

Predloga, vključena v del B, prikazuje splošni pregled vrednosti obremenjenih sredstev in ponovno uporabljenega prejetega zavarovanja s premoženjem, zajetih v opredeljene intervale preostale zapadlosti ustreznih obveznosti.

3.2 Predloga: AE-MAT. Podatki o zapadlosti

3.2.1 Navodila za posamezne vrstice

Vrstice

Pravna podlaga in navodila

010

Obremenjena sredstva

Za namen te predloge obremenjena sredstva vključujejo vse našteto:

(a)	sredstva institucije poročevalke (glej navodila za vrstico 010 predloge AE-ASS), ki se sporočijo po njihovi knjigovodski vrednosti,

(b)	in izdane lastne dolžniške vrednostne papirje, razen kritih obveznic ali listinjenj (glej navodila za vrstico 240 predloge AE-COL), ki se sporočijo po njihovi pošteni vrednosti.

Ti zneski so porazdeljeni med skupine preostale zapadlosti, opredeljene v stolpcih glede na preostalo zapadlost vira njihove obremenitve (ustrezna obveznost, pogojna obveznost ali posel posojanja vrednostnih papirjev).

020

Ponovno uporabljeno prejeto zavarovanje s premoženjem (prejemna stran)

Glej navodila za vrstico 130 predloge AE-COL in stolpec 040 predloge AE-SOU.

Zneski so sporočeni po pošteni vrednosti in porazdeljeni med skupine preostale zapadlosti, opredeljene v stolpcih glede na preostalo zapadlost posla, v okviru katerega subjekt prejme zavarovanje s premoženjem, ki se ponovno uporabi (prejemna stran).

030

Ponovno uporabljeno prejeto zavarovanje s premoženjem (stran, ki ponovno uporabi)

Glej navodila za vrstico 130 predloge AE-COL in stolpec 040 predloge AE-SOU.

Zneski so sporočeni po pošteni vrednosti in porazdeljeni med skupine preostale zapadlosti, opredeljene v stolpcih glede na preostalo zapadlost vira njihove obremenitve (stran, ki ponovno uporabi): ustrezne obveznosti, pogojne obveznosti ali posli posojanja vrednostnih papirjev.

3.2.2 Navodila za posamezne stolpce

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
010	Neopredeljena zapadlost Na odpoklic, brez določenega datuma zapadlosti
020	Čez noč Zapade čez en dan ali prej
030	> 1 dan <= 1 teden Zapade pozneje kot čez en dan, vendar v obdobju enega tedna ali prej
040	> 1 teden <= 2 tedna Zapade pozneje kot čez en teden, vendar v obdobju dveh tednov ali prej
050	> 2 tedna <= 1 mesec Zapade pozneje kot čez dva tedna, vendar v obdobju enega meseca ali prej
060	> 1 mesec <= 3 meseci Zapade pozneje kot čez en mesec, vendar v obdobju treh mesecev ali prej
070	> 3 meseci <= 6 mesecev Zapade pozneje kot čez tri mesece, vendar v obdobju šestih mesecev ali prej
080	> 6 mesecev <= 1 leto Zapade pozneje kot čez šest mesecev, vendar v obdobju enega leta ali prej
090	> 1 leto <= 2 leti Zapade pozneje kot čez eno leto, vendar v obdobju dveh let ali prej
100	> 2 leti <= 3 leta Zapade pozneje kot čez dve leti, vendar v obdobju treh let ali prej
110	> 3 leta <= 5 let Zapade pozneje kot čez tri leta, vendar v obdobju petih let ali prej
120	> 5 let <= 10 let Zapade pozneje kot čez pet let, vendar v obdobju desetih let ali prej
130	> 10 let Zapade pozneje kot čez deset let

4. DEL C: OBREMENITEV V IZREDNIH RAZMERAH

4.1 Splošne opombe

22.

V tej predlogi morajo institucije izračunati raven obremenitve sredstev v več stresnih scenarijih.

23.

Obremenitev v izrednih razmerah se nanaša na dodatna sredstva, ki bodo morda morala biti obremenjena zaradi neugodnega razvoja za institucijo poročevalko, ki ga bo povzročil zunanji dogodek, nad katerim institucija poročevalka nima nadzora (vključno s poslabšanjem, zmanjšanjem poštene vrednosti obremenjenih sredstev ali splošne izgube zaupanja). V teh primerih bo morala institucija poročevalka zaradi že obstoječih poslov obremeniti dodatna sredstva. Od dodatnega zneska obremenjenih sredstev se odšteje učinek zavarovanih poslov institucije na dogodke, opisane v navedenih stresnih scenarijih.

24.

Ta predloga vključuje naslednja scenarija za poročanje o obremenitvi v izrednih razmerah, ki sta podrobneje določena v točkah 4.1.1. in 4.1.2. Sporočene informacije so razumna ocena institucije na podlagi najboljših razpoložljivih informacij.

(a)

Zmanjšanje poštene vrednosti obremenjenih sredstev za 30 %. Ta scenarij zajema le spremembo osnovne poštene vrednosti sredstev in ne zajema nobenih drugih sprememb, ki lahko vplivajo na njihovo knjigovodsko vrednost, kot so pozitivne in negativne tečajne razlike ali morebitne oslabitve. Institucija poročevalka je tako lahko prisiljena povečati obseg zavarovanja s premoženjem, da ohrani stalno vrednost zavarovanja s premoženjem.

(b)	Zmanjšanje vrednosti posamezne valute, v kateri ima institucija združene obveznosti, ki znašajo 5 % vseh obveznosti institucije ali več, za 10 %.

25.

O scenarijih se poroča ločeno, pri čemer se tudi o zmanjšanjih vrednosti posamezne pomembne valute poroča ločeno od zmanjšanj vrednosti drugih pomembnih valut. Zato institucije ne upoštevajo povezav med scenariji.

4.1.1 Scenarij A: 30-odstotno zmanjšanje obremenjenih sredstev

26.

Predvideva se, da se vrednost vseh obremenjenih sredstev zmanjša za 30 %. Kadar je potrebno dodatno zavarovanje s premoženjem zaradi takšnega zmanjšanja vrednosti, se upoštevajo obstoječe ravni presežnega zavarovanja, tako da se ohrani le minimalna raven zavarovanja. Kadar je potrebno dodatno zavarovanje, se upoštevajo tudi pogodbene obveznosti iz pogodb in sporazumov, na katere to vpliva, vključno s sprožitvenimi pragovi.

27.

Vključene so le pogodbe in sporazumi, ki vsebujejo pravno obveznost glede zagotovitve dodatnega zavarovanja s premoženjem. To vključuje izdaje kritih obveznic, kadar obstaja pravna obveznost glede ohranitve minimalnih ravni presežnega zavarovanja, ne pa tudi obveznost glede ohranitve obstoječih ravni bonitetnih ocen za krite obveznice.

4.1.2 Scenarij B: 10-odstotno zmanjšanje vrednosti pomembnih valut

28.

Valuta je pomembna, če ima institucija poročevalka v tej valuti združene obveznosti, ki znašajo 5 % vseh obveznosti institucije ali več.

29.

Pri izračunu 10-odstotnega zmanjšanja vrednosti se upoštevajo spremembe na strani sredstev in na strani obveznosti, kar pomeni, da je osredotočen na neujemanja med sredstvi in obveznostmi. Repo posel v USD, ki temelji na sredstvih v USD, na primer ne povzroča dodatne obremenitve, medtem ko repo posel v USD, ki temelji na sredstvih v EUR, povzroča dodatno obremenitev.

30.

Ta izračun zajema vse posle z medvalutnim elementom.

4.2 Predloga: AE-CONT. Obremenitev v izrednih razmerah

4.2.1 Navodila za posamezne vrstice

31.

Glej navodila za posamezne stolpce predloge AE-SOU v točki 1.5.1. Vsebina stolpcev predloge AE-CONT se ne razlikuje od vsebine predloge AE-SOU.

4.2.2 Navodila za posamezne stolpce

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
010	Ustrezne obveznosti, pogojne obveznosti ali posojeni vrednostni papirji Enaka navodila in podatki kot za stolpec 010 predloge AE-SOU. Znesek ustreznih finančnih obveznosti, pogojnih obveznosti (prejetih obveznosti iz kreditov in prejetih finančnih jamstev) ter posojenih vrednostnih papirjev z zavarovanjem z nedenarnimi sredstvi, če ti posli povzročajo obremenitev sredstev za zadevno institucijo. Kot je navedeno za posamezno vrstico predloge, se finančne obveznosti sporočijo po njihovi knjigovodski vrednosti, pogojene obveznosti po njihovi nominalni vrednosti, posojeni vrednostni papirji z zavarovanjem z nedenarnimi sredstvi, pa po njihovi pošteni vrednosti.
020	A. Dodatni znesek obremenjenih sredstev Dodatni znesek sredstev, ki se obremenijo zaradi pravne, regulativne ali pogodbene določbe, ki se lahko uveljavi v primeru uresničitve scenarija A. V skladu z navodili iz dela A te priloge se ti zneski sporočijo po njihovi knjigovodski vrednosti, če je ta znesek povezan s sredstvi institucije poročevalke, ali po njihovi pošteni vrednosti, če je povezan s prejetim zavarovanjem s premoženjem. Zneski, ki presegajo neobremenjena sredstva in zavarovanje s premoženjem institucije, se sporočijo po njihovi pošteni vrednosti.
030	B. Dodatni znesek obremenjenih sredstev. Pomembna valuta 1 Dodatni znesek sredstev, ki se obremenijo zaradi pravne, regulativne ali pogodbene določbe, ki se lahko uveljavi v primeru zmanjšanja vrednosti pomembne valute št. 1 v scenariju B. Glej pravila za vrste zneskov v vrstici 020.
040	B. Dodatni znesek obremenjenih sredstev. Pomembna valuta 2 Dodatni znesek sredstev, ki se obremenijo zaradi pravne, regulativne ali pogodbene določbe, ki se lahko uveljavi v primeru zmanjšanja vrednosti pomembne valute št. 2 v scenariju B. Glej pravila za vrste zneskov v vrstici 020.

5. DEL D: KRITE OBVEZNICE

5.1 Splošne opombe

32.

Informacije v tej predlogi se sporočijo za vse krite obveznice v skladu s kolektivnimi naložbenimi podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), ki jih izda institucija poročevalka. Krite obveznice v skladu s KNPVP so obveznice iz prvega pododstavka člena 52(4) Direktive 2009/65/ES. To so krite obveznice, ki jih izda institucija poročevalka, če za institucijo poročevalko v povezavi s krito obveznico velja zakonska obveznost posebnega javnega nadzora za varovanje imetnikov obveznic in če se za takšne krite obveznice zahteva, da je treba zneske iz izdaje takšnih obveznic v skladu z zakonom vložiti v sredstva, s katerimi je v celotnem obdobju veljavnosti obveznic mogoče kriti terjatve iz obveznic in ki bi bila v primeru neuspeha izdajatelja uporabljena kot prednostna osnova za povračilo glavnice ter plačilo obračunanih obresti.

33.

Krite obveznice, ki jih izda institucija poročevalka ali ki so izdane v njenem imenu in niso v skladu s KNPVP, se ne sporočijo v predlogah AE-CB.

34.

Poročanje temelji na zakonski ureditvi za krite obveznice, tj. pravnem okviru, ki velja za program kritih obveznic.

5.2 Predloga: AE-CB. Izdaja kritih obveznic

5.2.1 Navodila za os z

os z

Pravna podlaga in navodila

010

Identifikator kritnega premoženja (odprt)

Identifikator kritnega premoženja je sestavljen iz imena ali nedvoumne kratice subjekta, ki izdaja kritno premoženje, in oznake kritnega premoženja, za katerega na individualni osnovi veljajo ustrezni ukrepi za zaščito kritih obveznic.

5.2.2 Navodila za posamezne vrstice

Vrstice	Pravna podlaga in navodila
010	Nominalni znesek Nominalni znesek je vsota zahtevkov za poplačilo glavnice, ki se določi v skladu s pravili zadevne zakonske ureditve za krite obveznice, ki se uporabljajo za določitev zadostnega kritja.
020	Sedanja vrednost (zamenjava)/tržna vrednost Sedanja vrednost (zamenjava) je vsota zahtevkov za poplačilo glavnice in obresti, znižana za krivuljo donosa brez tveganja za tujo valuto, ki se določi v skladu s pravili zadevne zakonske ureditve za krite obveznice, ki se uporabljajo za določitev zadostnega kritja. Za stolpca 080 in 210 v zvezi s pozicijami v izvedenih finančnih instrumentih kritnega premoženja se sporoči znesek po tržni vrednosti.
030	Vrednost posameznih sredstev Vrednost posameznih sredstev je ekonomska vrednost sredstev kritnega premoženja, kot se lahko opiše s pošteno vrednostjo v skladu z MSRP 13, tržno vrednostjo, ugotovljeno na podlagi izvedenih poslov na likvidnih trgih, ali sedanjo vrednostjo, pri kateri bi se od prihodnjih denarnih tokov sredstva odštela krivulja obrestne mere za posamezna sredstva.
040	Knjigovodska vrednost Knjigovodska vrednost obveznosti krite obveznice ali sredstva kritnega premoženja je knjigovodska vrednost pri izdajatelju krite obveznice.

5.2.3 Navodila za posamezne stolpce

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
010	Skladnost s členom 129 CRR? [DA/NE] Institucije navedejo, ali kritno premoženje izpolnjuje zahteve iz člena 129 CRR, da izpolnjuje pogoje za ugodnejšo obravnavo iz člena 129(4) in (5) navedene uredbe.
012	Če je odgovor DA, navedite kategorijo primarnih sredstev kritnega premoženja. Če kritno premoženje izpolnjuje pogoje za ugodnejšo obravnavo iz člena 129(4) in (5) CRR (odgovor DA v stolpcu 011), se v tem polju navede kategorija primarnih sredstev kritnega premoženja. Za ta namen se uporabi razvrstitev iz člena 129(1) navedene uredbe, pri čemer se ustrezno navedejo oznake ‚a‘, ‚b‘, ‚c‘, ‚d‘, ‚e‘, ‚f‘ in ‚g‘. Oznaka ‚h‘ se bo uporabila, če kategorija primarnih sredstev kritnega premoženja ne spada v nobeno od zgornjih kategorij.
020–140	Obveznosti kritih obveznic Obveznosti kritih obveznic so obveznosti izdajatelja, ki nastanejo z izdajo kritih obveznic in so razširjene na vse pozicije, kot so določene z zadevno zakonsko ureditvijo za krite obveznice in za katere veljajo ustrezni ukrepi za zaščito kritih obveznic (to lahko na primer vključuje vrednostne papirje v obtoku in tudi pozicijo nasprotnih strank izdajatelja kritih obveznic v pozicijah v izvedenih finančnih instrumentih, ki imajo z vidika izdajatelja kritih obveznic negativno tržno vrednost, pripisano kritnemu premoženju in obravnavano kot obveznosti kritih obveznic iste vrste v skladu z zadevno zakonsko ureditvijo za krite obveznice).
020	Datum poročanja Zneski obveznosti kritih obveznic, brez pozicij v izvedenih finančnih instrumentih kritnega premoženja, glede na različne datumske intervale v prihodnosti.
030	+ 6 mesecev Datum ‚+ 6 mesecev‘ pomeni 6 mesecev po referenčnem datumu poročanja. Pri navedbi zneskov se predpostavlja, da se glede na referenčni datum poročanja obveznosti kritih obveznic niso spremenile, razen amortizacije. Kadar ni določen fiksni razpored plačil, se za zneske, ki na datume v prihodnosti niso poravnani, dosledno uporabljajo pričakovani datumi zapadlosti.
040–070	+ 12 mesecev do + 10 let Enako kot pri datumu ‚+ 6 mesecev‘ (stolpec 030) se nanaša na ustrezni datum glede na referenčni datum poročanja.
080	Pozicije v izvedenih finančnih instrumentih kritnega premoženja z neto negativno tržno vrednostjo Neto negativna tržna vrednost pozicij v izvedenih finančnih instrumentih kritnega premoženja, ki imajo neto negativno tržno vrednost z vidika izdajatelja kritih obveznic. Pozicije v izvedenih finančnih instrumentih kritnega premoženja so neto pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, ki so v skladu z zadevno zakonsko ureditvijo za krite obveznice vključene v kritno premoženje in za katere veljajo ustrezni ukrepi za zaščito kritih obveznic, tako da je za te pozicije v izvedenih finančnih instrumentih z negativno tržno vrednostjo potrebno kritje s primernimi sredstvi kritnega premoženja. Neto negativna tržna vrednost se sporoči le za referenčni datum poročanja.
090–140	Zunanje bonitetne ocene za krite obveznice Informacije o zunanjih bonitetnih ocenah za zadevne krite obveznice na datum poročanja, je treba predložiti.
090	Bonitetna agencija 1 Če na dan poročanja obstaja bonitetna ocena vsaj ene bonitetne agencije, se tukaj navede ime ene od teh bonitetnih agencij. Če na dan poročanja obstajajo bonitetne ocene več kot treh bonitetnih agencij, se tri bonitetne agencije, za katere se navedejo informacije, izberejo glede na njihovo prisotnost na trgu.
100	Bonitetna ocena 1 Bonitetna ocena krite obveznice, ki jo izda bonitetna agencija, navedena v stolpcu 090, na referenčni datum poročanja. Če obstaja kratkoročna in dolgoročna bonitetna ocena iste bonitetne agencije, se navede dolgoročna bonitetna ocena. Bonitetna ocena, ki se sporoči, vsebuje morebitne modifikatorje.
110, 130	Bonitetna agencija 2 in bonitetna agencija 3 Enako kot pri bonitetni agenciji 1 (stolpec 090) se navedejo druge bonitetne agencije, ki so na referenčni datum poročanja izdale bonitetne ocene krite obveznice.
120, 140	Bonitetna ocena 2 in bonitetna ocena 3 Enako kot pri bonitetni oceni 1 (stolpec 100) se navedejo druge bonitetne ocene, ki sta jih na referenčni datum poročanja izdali bonitetni agenciji 2 in 3.
150–250	Kritno premoženje Kritno premoženje zajema vse pozicije, vključno s pozicijami v izvedenih finančnih instrumentih kritnega premoženja, ki imajo z vidika izdajatelja kritih obveznic neto pozitivno tržno vrednost in za katere veljajo ustrezni ukrepi za zaščito kritih obveznic.
150	Datum poročanja Zneski sredstev v kritnem premoženju, brez pozicij v izvedenih finančnih instrumentih kritnega premoženja. Ta znesek zajema zahteve glede minimalnega presežnega zavarovanja s premoženjem in vsako dodatno presežno zavarovanje s premoženjem, ki presega minimalno, če zanj veljajo ustrezni ukrepi za zaščito kritih obveznic.
160	+ 6 mesecev Datum poročanja ‚+ 6 mesecev‘ pomeni 6 mesecev po referenčnem datumu poročanja. Pri navedbi zneskov se predpostavlja, da se kritno premoženje ni spremenilo v primerjavi z referenčnim datumom poročanja, razen amortizacije. Kadar ni določen fiksni razpored plačil, se za zneske, ki na datume v prihodnosti niso poravnani, dosledno uporabljajo pričakovani datumi zapadlosti.
170–200	+ 12 mesecev do + 10 let Enako kot pri datumu ‚+ 6 mesecev‘ (stolpec 160) se nanaša na ustrezni datum glede na referenčni datum poročanja.
210	Pozicije v izvedenih finančnih instrumentih kritnega premoženja z neto pozitivno tržno vrednostjo Neto pozitivna tržna vrednost pozicij v izvedenih finančnih instrumentih kritnega premoženja, ki imajo neto pozitivno tržno vrednost z vidika izdajatelja kritih obveznic. Pozicije v izvedenih finančnih instrumentih kritnega premoženja so neto pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, ki so v skladu z zadevno zakonsko ureditvijo za krite obveznice vključene v kritno premoženje in za katere veljajo ustrezni ukrepi za zaščito kritih obveznic, tako da te pozicije v izvedenih finančnih instrumentih s pozitivno tržno vrednostjo niso del splošne stečajne mase izdajatelja kritih obveznic. Neto pozitivna tržna vrednost se sporoči le za datum poročanja.
220–250	Zneski kritnega premoženja, ki presegajo zahteve glede minimalnega kritja Zneski kritnega premoženja, vključno s pozicijami v izvedenih finančnih instrumentih kritnega premoženja z neto pozitivnimi tržnimi vrednostmi, ki presegajo zahteve glede minimalnega kritja (presežno zavarovanje s premoženjem).
220	V skladu z zadevno zakonsko ureditvijo za krite obveznice Zneski presežnega zavarovanja s premoženjem v primerjavi z minimalnim kritjem, ki se zahteva v skladu z zadevno zakonsko ureditvijo za krite obveznice.
230–250	V skladu z metodologijo bonitetnih agencij za ohranitev sedanje zunanje bonitetne ocene krite obveznice Zneski presežnega zavarovanja s premoženjem v primerjavi z minimalno ravnjo, ki je glede na informacije o metodologiji zadevne bonitetne agencije, ki so na voljo izdajatelju kritih obveznic, potrebna za podporo obstoječe bonitetne ocene, ki jo je izdala zadevna bonitetna agencija.
230	Bonitetna agencija 1 Zneski presežnega zavarovanja s premoženjem v primerjavi z minimalno ravnjo, ki je glede na informacije o metodologiji bonitetne agencije 1 (stolpec 090), ki so na voljo izdajatelju kritih obveznic, potrebna za podporo bonitetne ocene, ki jo je izdala bonitetna agencija 1 (stolpec 100).
240–250	Bonitetna agencija 2 in bonitetna agencija 3 Navodila za bonitetno agencijo 1 (stolpec 230) veljajo tudi za bonitetno agencijo 2 (stolpec 110) in bonitetno agencijo 3 (stolpec 130).

6. DEL E: NAPREDNI PODATKI

6.1 Splošne opombe

35.

Del E ima enako strukturo kot predloga za pregled obremenitve v delu A Priloge I in vsebuje različni predlogi za obremenitev sredstev institucije poročevalke in za prejeto zavarovanje s premoženjem: AE-ADV1 in AE-ADV2. Zato so ustrezne obveznosti skladne z obveznostmi, ki so zavarovane z obremenjenimi sredstvi, povezave posameznih elementov pa niso potrebne.

6.2 Predloga: AE-ADV1. Napredna predloga za sredstva institucije poročevalke

6.2.1 Navodila za posamezne vrstice

Vrstice	Pravna podlaga in navodila
01–0020	Financiranje s strani centralnih bank (vseh vrst, vključno z repo posli) Vse vrste obveznosti institucije poročevalke, pri katerih je nasprotna stranka v poslu centralna banka. Sredstva, ki so bila predhodno vložena pri centralnih bankah, se ne obravnavajo kot obremenjena sredstva, razen kadar centralna banka ne dovoli umika nobenih sredstev brez predhodnega soglasja. Kar zadeva neuporabljeno finančno jamstvo, se neuporabljeni del, tj. znesek nad minimalno ravnjo, ki jo zahteva centralna banka, sorazmerno porazdeli med sredstva, vložena pri centralni banki.
030–040	Izvedeni finančni instrumenti, ki kotirajo na borzi Knjigovodska vrednost zavarovanih izvedenih finančnih instrumentov institucije poročevalke, ki so finančne obveznosti, če ti izvedeni finančni instrumenti kotirajo oziroma se z njimi trguje na priznani ali izbrani investicijski borzi in povzročajo obremenitev sredstev za zadevno institucijo.
050–060	Izvedeni finančni instrumenti prostega trga Knjigovodska vrednost zavarovanih izvedenih finančnih instrumentov institucije poročevalke, ki so finančne obveznosti, če se s temi izvedenimi finančnimi instrumenti trguje na prostem trgu in povzročajo obremenitev sredstev za zadevno institucijo. (Enako navodilo v vrstici 030 predloge AE-SOU)
070–080	Pogodbe o začasni prodaji Knjigovodska vrednost pogodb o začasni prodaji institucije poročevalke, v okviru katerih nasprotna stranka pri poslu ni centralna banka, če ti posli povzročajo obremenitev sredstev za zadevno institucijo. Kar zadeva tristranske pogodbe o začasni prodaji, velja enak postopek kot za druge pogodbe o začasni prodaji, če ti posli povzročajo obremenitev sredstev za institucijo poročevalko.
090–100	Zavarovane vloge, razen pogodb o začasni prodaji Knjigovodska vrednost zavarovanih vlog, razen pogodb o začasni prodaji institucije poročevalke, v okviru katerih nasprotna stranka pri poslu ni centralna banka, če te vloge povzročajo obremenitev sredstev za zadevno institucijo.
110–120	Izdane krite obveznice Glej navodila za vrstico 100 predloge AE-SOU.
130–140	Izdana listinjenja Glej navodila za vrstico 110 predloge AE-SOU.
150–160	Izdani dolžniški vrednostni papirji, razen kritih obveznic in finančnih instrumentov, zavarovanih z zastavo premoženja Knjigovodska vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda institucija poročevalka, razen kritih obveznic in listinjenj, če ti vrednostni papirji vključujejo obremenitev sredstev za zadevno institucijo. Kadar institucija poročevalka zadrži nekatere izdane dolžniške vrednostne papirje, in sicer od datuma izdaje ali pozneje, zaradi začasne prodaje, ti zadržani vrednostni papirji ne smejo biti vključeni pod to točko. Poleg tega je treba zavarovanje s premoženjem, dodeljeno tem vrednostnim papirjem, za namene te predloge razvrstiti kot neobremenjeno.
170–180	Drugi viri obremenitve Glej navodila za vrstico 120 predloge AE-SOU.
190	Vsa obremenjena sredstva Za vsako vrsto sredstev, določeno v vrsticah predloge AE-ADV1, knjigovodska vrednost sredstev, ki jih ima institucija poročevalka in so obremenjena.
200	Od tega: ki so primerna za centralne banke Za vsako vrsto sredstev, določeno v vrsticah predloge AE-ADV1, knjigovodska vrednost sredstev, ki jih ima institucija poročevalka in so obremenjena ter so primerna za posle s centralnimi bankami, do katerih ima institucija poročevalka dostop. Institucijam poročevalkam, ki ne morejo dejansko ugotoviti primernosti centralne banke za postavko, na primer subjektom, ki delujejo brez jasne opredelitve sredstev, primernih za repo posel s centralno banko, ali ki nimajo dostopa do stalno delujočega trga za repo posle s centralno banko, ni treba sporočiti zneska za zadevno postavko, kar pomeni, da lahko polje pustijo prazno.
210	Vsa neobremenjena sredstva Za vsako vrsto sredstev, določeno v vrsticah predloge AE-ADV1, knjigovodska vrednost sredstev, ki jih ima institucija poročevalka in niso obremenjena. Knjigovodska vrednost pomeni vrednost, ki se sporoči na strani sredstev v bilanci stanja.
220	Od tega: ki so primerna za centralne banke Za vsako vrsto sredstev, določeno v vrsticah predloge AE-ADV1, knjigovodska vrednost sredstev, ki jih ima institucija poročevalka in niso obremenjena ter so primerna za posle s centralnimi bankami, do katerih ima dostop institucija poročevalka. Institucijam poročevalkam, ki ne morejo dejansko ugotoviti primernosti centralne banke za postavko, na primer subjektom, ki delujejo brez jasne opredelitve sredstev, primernih za repo posel s centralno banko, ali ki nimajo dostopa do stalno delujočega trga za repo posle s centralno banko, ni treba sporočiti zneska za zadevno postavko, kar pomeni, da lahko polje pustijo prazno.
230	Obremenjena + neobremenjena sredstva Za vsako vrsto sredstev, določeno v vrsticah predloge AE-ADV1, knjigovodska vrednost sredstev, ki jih ima institucija poročevalka.

6.2.2 Navodila za posamezne stolpce

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
010	Krediti na odpoklic Glej navodila za vrstico 020 predloge AE-ASS.
020	Lastniški instrumenti Glej navodila za vrstico 030 predloge AE-ASS.
030	Skupaj Glej navodila za vrstico 040 predloge AE-ASS.
040	Od tega: krite obveznice Glej navodila za vrstico 050 predloge AE-ASS.
050	Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine Krite obveznice, kot so opisane v navodilih za vrstico 050 predloge AE-ASS in ki jih izda kateri koli subjekt v okviru bonitetnega obsega konsolidacije.
060	Od tega: listinjenja Glej navodila za vrstico 060 predloge AE-ASS.
070	Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine Listinjenja, kot so opisana v navodilih za vrstico 060 predloge AE-ASS in ki jih izda kateri koli subjekt v okviru bonitetnega obsega konsolidacije.
080	Od tega: ki jih izda sektor država Glej navodila za vrstico 070 predloge AE-ASS.
090	Od tega: ki jih izdajo finančne družbe Glej navodila za vrstico 080 predloge AE-ASS.
100	Od tega: ki jih izdajo nefinančne družbe Glej navodila za vrstico 090 predloge AE-ASS.
110	Centralne banke in sektor država Krediti in druga finančna sredstva za centralne banke ali sektor države, razen kreditov na odpoklic.
120	Finančne družbe Krediti in druga finančna sredstva za finančne družbe, razen kreditov na odpoklic.
130	Nefinančne družbe Krediti in druga finančna sredstva za nefinančne družbe, razen kreditov na odpoklic.
140	Od tega: hipotekarni krediti Krediti in druga finančna sredstva s hipoteko za nefinančne družbe, razen kreditov na odpoklic.
150	Gospodinjstva Krediti in druga finančna sredstva za gospodinjstva, razen kreditov na odpoklic.
160	Od tega: hipotekarni krediti Krediti in druga finančna sredstva s hipoteko za gospodinjstva, razen kreditov na odpoklic.
170	Druga sredstva Glej navodilo za vrstico 120 predloge AE-ASS.
180	Skupaj Glej navodilo za vrstico 010 predloge AE-ASS.

6.3 Predloga: AE-ADV2. Napredna predloga za zavarovanje s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka

6.3.1 Navodila za posamezne vrstice

36.

Glej točko 6.2.1, saj so navodila obeh predlog podobna.

6.3.2 Navodila za posamezne stolpce

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
010	Krediti na odpoklic Glej navodila za vrstico 140 predloge AE-COL.
020	Lastniški instrumenti Glej navodila za vrstico 150 predloge AE-COL.
030	Skupaj Glej navodila za vrstico 160 predloge AE-COL.
040	Od tega: krite obveznice Glej navodila v vrstici 170 predloge AE-COL.
050	Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine Zavarovanje s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka in zajema krite obveznice, ki jih izda kateri koli subjekt v okviru bonitetnega obsega konsolidacije.
060	Od tega: listinjenja Glej navodila za vrstico 180 predloge AE-COL.
070	Od tega: ki jih izdajo drugi subjekti skupine Zavarovanje s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka in zajema listinjenja, ki jih izda kateri koli subjekt v okviru bonitetnega obsega konsolidacije.
080	Od tega: ki jih izda sektor država Glej navodila za vrstico 190 predloge AE-COL.
090	Od tega: ki jih izdajo finančne družbe Glej navodila za vrstico 200 predloge AE-COL.
100	Od tega: ki jih izdajo nefinančne družbe Glej navodila za vrstico 210 predloge AE-COL.
110	Centralne banke in sektor država Zavarovanje s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka ter zajema kredite in druga finančna sredstva za centralne banke ali sektor države, razen kreditov na odpoklic.
120	Finančne družbe Zavarovanje s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka ter zajema kredite in druga finančna sredstva za finančne družbe, razen kreditov na odpoklic.
130	Nefinančne družbe Zavarovanje s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka ter zajema kredite in druga finančna sredstva za nefinančne družbe, razen kreditov na odpoklic.
140	Od tega: hipotekarni krediti Zavarovanje s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka ter zajema kredite in druga finančna sredstva, zavarovana s hipoteko, za nefinančne družbe, razen kreditov na odpoklic.
150	Gospodinjstva Zavarovanje s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka ter zajema kredite in druga finančna sredstva za gospodinjstva, razen kreditov na odpoklic.
160	Od tega: hipotekarni krediti Zavarovanje s premoženjem, ki ga prejme institucija poročevalka ter zajema kredite in druga finančna sredstva, zavarovana s hipoteko, za gospodinjstva, razen kreditov na odpoklic.
170	Druga sredstva Glej navodila za vrstico 230 predloge AE-COL.
180	Izdani lastni dolžniški vrednostni papirji, razen lastnih kritih obveznic ali finančnih instrumentov, zavarovanih z zastavo premoženja Glej navodila za vrstico 240 predloge AE-COL.
190	Skupaj Glej navodila za vrstici 130 in 140 predloge AE-COL.“

(1) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

Top

All

Choose the experimental features you want to try