3.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/1

(1)

Direktiva Sveta 2001/110/ES (3) opredeljuje med kot naravno sladko snov, ki jo izdelajo čebele Apis mellifera (v nadaljnjem besedilu: čebele). Med je sestavljen v glavnem iz različnih vrst sladkorjev, predvsem fruktoze in glukoze, in drugih snovi, kot so organske kisline, encimi in trdni delci, ki pridejo v med pri zbiranju. Direktiva 2001/110/ES omejuje človekovo poseganje, ki bi lahko spremenilo sestavo medu, in tako omogoča ohranjanje naravnega značaja medu. Direktiva 2001/110/ES zlasti prepoveduje dodajanje sestavin živil, vključno z aditivi za živila, ter kakršnega koli drugega dodatka razen medu. Navedena direktiva podobno prepoveduje odstranjevanje katere koli sestavine, ki je značilna za med, vključno s cvetnim prahom, razen če se takemu odstranjevanju ni mogoče izogniti pri odstranjevanju tujih primesi. Te zahteve so skladne s standardom Codex Alimentarius za med (Codex Stan 12-1981).

(2)

Cvetni prah je vključen v merilih za sestavo medu, ki so določena v Direktivi 2001/110/ES. Razpoložljivi dokazi, vključno z empiričnimi in znanstvenimi podatki, potrjujejo, da so čebele vzrok za prisotnost cvetnega prahu v medu. Zrnca cvetnega prahu padajo v nektar, ki ga nabirajo čebele. Zbrani nektar, ki vsebuje zrnca cvetnega prahu, čebele v panju predelajo v med. Po razpoložljivih podatkih lahko dodatni cvetni prah v medu izvira iz cvetnega prahu z drobnih dlačic na čebelah, iz cvetnega prahu v zraku v panju in iz cvetnega prahu, ki ga čebele spravljajo v celice, te pa se lahko po nesreči odprejo, ko nosilci živilske dejavnosti iz satja točijo med. Za cvetni prah se torej lahko reče, da pride v panj zaradi dejavnosti čebel in je naravno prisoten v medu, ne glede na to, ali nosilci živilske dejavnosti ta med točijo ali ne. Poleg tega je namerno dodajanje cvetnega prahu v med s strani nosilcev živilske dejavnosti prepovedano z Direktivo 2001/110/ES.

(3)

V Uredbi (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je „sestavina“ opredeljena kot vsaka snov, ki se uporablja v proizvodnji ali pri pripravi živila in je še vedno prisotna v končnem proizvodu, tudi če je v spremenjeni obliki. V navedeni opredelitvi gre za namerno uporabo snovi pri proizvodnji ali pripravi živila. Ob upoštevanju naravnega značaja medu in zlasti naravnega izvora prisotnosti sestavin, značilnih za med, cvetni prah kot naravna sestavina, značilna za med, ne bi smel šteti za „sestavino“ medu v smislu Uredbe (EU) št. 1169/2011.

(4)

Ta direktiva ne posega v uporabo Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (5) za med, ki vsebuje gensko spremenjen cvetni prah, saj takšen med pomeni živilo, proizvedeno iz gensko spremenjenih organizmov, v smislu navedene uredbe. V zadevi C-442/09 (6), Karl Heinz Bablok in drugi proti Freistaat Bayern, je Sodišče Evropske unije presodilo, da je odločujoče merilo za uporabo Uredbe (ES) št. 1829/2003, kakor je navedeno v uvodni izjavi 16 navedene uredbe, ali je snov, pridobljena iz gensko spremenjenega vira, prisotna v živilu. Med, ki vsebuje gensko spremenjen cvetni prah, bi bilo torej treba obravnavati kot „živilo, ki je (delno) proizvedeno iz GSO“ v smislu točke (c) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1829/2003. Določitev, da cvetni prah ni sestavina medu, torej ne vpliva na sklep Sodišča v zadevi C-442/09, da za med, ki vsebuje gensko spremenjen cvetni prah, velja Uredba (ES) št. 1829/2003, zlasti njene zahteve v zvezi z odobritvijo pred dajanjem na trg, spremljanjem in, kadar je ustrezno, označevanjem.

(5)

V skladu z zahtevami glede označevanja iz Uredbe (ES) št. 1829/2003, ni obveznosti, da se na oznaki za med označi prisotnost gensko spremenjenega cvetnega prahu v medu, če so izpolnjeni naslednji pogoji: tak cvetni prah ne presega 0,9 % medu, njegova prisotnost pa je naključna ali tehnično neizogibna. Spomniti bi bilo treba, da Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) določa, da lahko države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev nenamerne prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v medu.

(6)

Če je med po poreklu iz več kot ene države članice ali tretje države, je na podlagi Direktive 2001/110/ES možno, da se obvezna oznaka držav porekla nadomesti z najustreznejšo izmed naslednjih oznak: „mešanica medu iz držav članic ES“, „mešanica medu iz držav, ki niso članice ES“, „mešanica medu iz držav članic ES in držav, ki niso članice ES“. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je Evropsko skupnost nadomestila in nasledila Evropska unija. Da bi bile ustrezne zahteve za označevanje bolj jasne, je zato primerno, da se namesto „ES“ navede „EU“.

(7)

Z Direktivo 2001/110/ES je na Komisijo preneseno pooblastilo za izvajanje nekaterih njenih določb, zlasti so bila na Komisijo prenesena pooblastila za sprejemanje ukrepov, potrebnih za izvajanje določb v zvezi s prilagajanjem tehničnemu napredku in uskladitvijo navedene direktive s splošno živilsko zakonodajo Unije. Poleg tega so bila z Direktivo 2001/110/ES na Komisijo prenesena pooblastila za opredelitev metod, s katerimi se omogoči preverjanje skladnosti medu z navedeno direktivo. Obseg teh pooblastil je treba pregledati.

(8)

Da se zagotovi uveljavitev poštenih poslovnih praks, zaščitijo interesi potrošnikov in omogoči določitev ustreznih analiznih metod, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za določitev kvantitativnih parametrov za merilo „predvsem“, kar zadeva izvor medu iz cvetov ali delov rastlin ter minimalno vsebnost cvetnega prahu v filtriranem medu po odstranitvi tujih anorganskih ali organskih primesi. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(9)

Po sprejetju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ki se uporablja za vse stopnje proizvodnje, predelave in distribucije hrane in krme na ravni Unije in nacionalni ravni, se splošne določbe Unije o živilih uporabljajo neposredno za proizvode, zajete v Direktivi 2001/110/ES. Zato Komisiji ni več treba imeti pooblastila za usklajevanje določb navedene direktive s splošno zakonodajo Unije o živilih. Določbe o dodelitvi takega pooblastila bi zato bilo treba črtati.

(10)

Po sprejetju Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9), je primerno prilagoditi ustrezne določbe Direktive 2001/110/ES navedeni uredbi.

(11)

Da bi lahko države članice sprejele nacionalne zakone in druge predpise, potrebne za skladnost z Direktivo 2001/110/ES, kakor je spremenjena s to direktivo, bi bilo treba določiti dvanajstmesečno obdobje prenosa. V tem obdobju se še naprej uporabljajo zahteve iz Direktive 2001/110/ES brez sprememb, ki jih uvaja ta direktiva.

(12)

Da se upoštevajo interesi nosilcev živilske dejavnosti, ki svoje proizvode dajejo v promet ali jih označujejo v skladu z zahtevami, veljavnimi pred uporabo nacionalnih določb s katerimi se prenese Direktiva 2001/110/ES, kakor je spremenjena s to direktivo, je treba določiti ustrezne prehodne ukrepe. Zato bi moralo biti možno, da se lahko proizvodi, ki so dani v promet ali označeni pred začetkom uporabe navedenih določb, še naprej tržijo do prodaje zalog.

(13)

Direktivo 2001/110/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Ker se spremembe, ki so povezane s prenosom pooblastila na Komisijo, nanašajo le na pooblastilo Komisije, ni treba, da jih države članice prenesejo.

(15)

Ker ciljev te direktive, in sicer določiti, da cvetnega prahu kot naravne sestavine, značilne za med, ne bi smeli obravnavati kot sestavino medu, pojasniti zahteve glede označevanja za primere, ko je med po poreklu iz več kot ene države članice ali tretje države, ter revidirati obseg obstoječih pooblastil, prenesenih na Komisijo, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

1.

v členu 2(4) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

2.

v členu 2 se doda naslednja točka:

(10)  Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18)“;"

3.

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

1.   Za namene drugega odstavka člena 9 te direktive lahko Komisija ob upoštevanju mednarodnih standardov in tehničnega napredka z izvedbenimi akti, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (11), določi analizne metode, s katerimi se preveri ali je med skladen z določbami te direktive. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) te direktive. Do sprejetja teh metod države članice vedno, kadar je mogoče, uporabijo mednarodno priznane validirane analizne metode, kot so tiste, odobrene s Codex Alimentarius, da preverijo skladnost z določbami te direktive.

2.   Da se zagotovi uveljavitev poštenih poslovnih praks, zaščitijo interesi potrošnikov in omogoči določitev ustreznih analiznih metod, se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 6 sprejme delegirane akte za dopolnitev te direktive s tem, da določi kvantitativne parametre, ki se nanašajo na:

Komisija v navedenih delegiranih aktih določi ustrezne prehodne ureditve za proizvode, dane v promet pred datumom začetka veljavnosti navedenih delegiranih aktov.

(11)  Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).“;"

4.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 23. junija 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 4(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

5.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali (v nadaljnjem besedilu: odbor), ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

(12)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1)."

(13)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;"

6.

v Prilogi II se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v točko 2(b)(viii) Priloge I medu ni dovoljeno odvzeti niti cvetnega prahu niti drugih za med značilnih sestavin, razen kadar je to neizogibno pri odstranjevanju tujih anorganskih ali organskih primesi.“