23.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 51/18

(1)

Evropski parlament in Svet sta aprila 2006 sprejela Direktivo o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah (1), v kateri je določen okvir za ukrepe v zvezi z možnostjo doseganja prihranka energije v sektorjih rabe končne energije, ki jih ne zajema sistem za trgovanje z emisijami (ETS).

(2)

Nacionalni akcijski načrti za energetsko učinkovitost (NEEAP), ki jih določa Direktiva 2006/32/ES, imajo osrednjo vlogo pri načrtovanju izvajanja nacionalnih ukrepov, ki obravnavajo energetsko učinkovitost in so izvzeti iz ETS, in poročanju o njih. V prvem načrtu NEEAP so številne države članice EU predstavile načrte za izkoriščenje potenciala IKT za prihranke energije (2).

(3)

Komisija je oktobra 2006 sprejela sporočilo Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti  (3), ki poudarja potrebo po radikalni spremembi vedenjskih vzorcev naših družb, da bi se ob manjši porabi energije ohranila enaka kakovost življenja.

(4)

Evropski svet je nato marca 2007 potrdil cilj 20-odstotnega prihranka porabe energije v EU v primerjavi s predvidevanji za leto 2020 in podprl cilj 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Ob priznavanju povezave med rabo energije in emisijami ogljika je pozval tudi k razvoju trajnostne podnebne in energetske politike EU. Sprostitev možnosti za 20-odstotno zmanjšanje porabe energije v EU bo po pričakovanjih privedla do znatnih prihrankov stroškov in okoljskih koristi.

(5)

Komisija je januarja 2008 sprejela sporočilo 20/20 do leta 2020: Priložnost Evrope glede podnebnih sprememb, v katerem se predlaga daljnosežni paket dejanskih predlogov, ki kažejo, da so dogovorjeni cilji v zvezi s podnebnimi spremembami tehnološko in gospodarsko izvedljivi ter zagotavljajo edinstveno poslovno priložnost za več tisoč evropskih podjetij (4). Evropski svet in Evropski parlament sta predloge potrdila decembra 2008 (5).

(6)

Komisija je maja 2008 sprejela sporočilo Povečanje energijske učinkovitosti z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami  (6), v katerem je priznala potencial informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), da stroškovno učinkovito prispevajo k izboljšanju energetske učinkovitosti v vsej industriji in širši civilni družbi.

(7)

Komisija je julija 2008 sprejela Sporočilo o trajnostni potrošnji in proizvodnji ter akcijskem načrtu za trajnostno industrijsko politiko  (7) (TPP/TIP), ki vsebuje predloge, katerih cilj je izboljšati okoljsko učinkovitost izdelkov v njihovem življenjskem ciklu in povečati povpraševanje po bolj trajnostnem blagu ter hkrati spodbuditi industrijo EU, da izkoristi priložnosti za inovacije

(8)

Komisija v podporo akcijskemu načrtu TPP/TIP in na podlagi s tem povezanega mandata v sporočilu Integrirana politika do izdelkov: okoljski vidiki izdelkov v njihovem življenjskem ciklusu  (8) s Skupnim raziskovalnim središčem pripravlja priročnik z napotki (9) o kvantificiranju in analiziranju vpliva izdelkov in procesov, vključno z emisijami ogljika in energetsko učinkovitostjo, med življenjskim ciklom na okolje.

(9)

Novembra 2008 je Komisija sprejela Evropski načrt za oživitev gospodarstva (10) za čimprejšnjo ponovno gospodarsko rast, ki poudarja potrebo po takojšnih naložbah v energetsko učinkovitost in čiste tehnologije. Za uresničitev tega načrta je Komisija v sporočilu Naložbe danes za Evropo jutri  (11) predlagala paket ukrepov za preusmeritev finančne podpore k energiji in hitrim širokopasovnim omrežjem.

(10)

Komisija je kot del Evropskega načrta za oživitev gospodarstva vzpostavila javno-zasebna partnerstva, katerih cilj je nadaljnji razvoj zelenih tehnologij in pametnih energetskih infrastruktur v stavbah, proizvodnji in v sektorju prometa: pobude o energetsko učinkovitih stavbah, tovarnah prihodnosti in zelenih avtomobilih.

(11)

Decembra 2008 je Komisija kot del pobude o zelenem prometu sprejela Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi in priložen predlog direktive o določitvi okvira za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in vmesnike do drugih vrst prevoza (12). Komisija je predlagala posebne ukrepe, katerih cilj je hitrejše uvajanje ITS zaradi boljše energetske učinkovitosti v prometnih sistemih.

(12)

Energija, ki jo rabijo oprema in storitve IKT, predstavlja približno 8 % električne energije v EU in približno 2 % emisij ogljika (13). Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo (14), določa pravila na ravni EU za dajanje izdelkov, ki rabijo energijo, na trg, vključno z izdelki IKT, v zvezi z njihovo energetsko učinkovitostjo in okoljsko uspešnostjo v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Direktiva daje priložnost prostovoljnim pobudam, ki jih predloži industrija.

(13)

V Sporočilu o spodbujanju uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij za olajšanje prehoda na energetsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika  (15) je Komisija poudarila neizkoriščen potencial sektorja IKT in ga spodbudila, da se osredotoči na sistemske izboljšave lastnih procesov, vključno z operacijami, proizvodnjo, zagotavljanjem storitev in upravljanjem dobavne verige.

(14)

Rezultati javnega posvetovanja (16), ki so bili objavljeni septembra 2009, so potrdili, da različna podjetja zdaj izvajajo različne strategije za izboljšanje svoje energetske in okoljske učinkovitosti. Na podlagi usklajenega pristopa bi se bolje izrazile priložnosti, usmerjale naložbe in zagotovile gospodarske prednosti za celotni sektor, hkrati pa bi se cilji energetske učinkovitosti dosegli lažje.

(15)

Določitev ambicioznih ciljev v sektorju IKT za izboljšanje energetske in okoljske učinkovitosti njegovih procesov je zelo pomembna. Napredek pri doseganju teh ciljev bi moral biti merljiv in preverljiv. Cilje bi bilo treba posodobiti, ko bodo na voljo zanesljivejši osnovni podatki. Sektor IKT je izrazil zanimanje za ustanovitev Foruma IKT za energetsko učinkovitost (ICT4EE), ki bi si prizadeval za sprejetje in izvajanje okvira za merjenje energetskega in ogljikovega odtisa v sektorju, določitev ciljev in merjenje napredka.

(16)

V tem priporočilu zajema pojem sektor IKT proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti IKT, kot jih opredeljuje Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (17).

(17)

Ocenjuje se, da bi lahko z izboljšavami na podlagi IKT v drugih sektorjih preprečili približno 15 % skupnih emisij ogljika do leta 2020 (18). Pričakuje se, da bo z IKT kratkoročno mogoče znatno izboljšati energetsko učinkovitost v stavbnem in gradbenem sektorju ter v sektorju prevozne logistike in končne rabe energije.

(18)

Sektor IKT lahko zagotovi orodja za simulacijo, oblikovanje, analizo, spremljanje in vizualizacijo, ki so ključna za spodbujanje celostnega pristopa k zasnovi in delovanju stavb, ki upošteva veliko dejavnikov, ki vplivajo na povpraševanje po energiji. Vendar naložbe ovira dejstvo, da ni zanesljivih in preglednih sredstev za kvantifikacijo ter spremljanje energije in prihrankov stroškov v nekem obdobju na ravni sektorja, ki bi bila najboljša podlaga za strategije in orodja za zasnovo.

(19)

Prometna in logistična industrija temeljita v veliki meri na uporabi IKT, kar zadeva delovanje in optimizacijo njihovih splošnih dejavnosti, zlasti zahtev po prevozu in skladiščenju. Tako imata dobre možnosti, da prevzameta vodilno vlogo pri optimizaciji energetskega in ogljikovega odtisa svojih storitev ter zagotavljanju ustreznih informacij za stranke.

(20)

V stavbnem in gradbenem ter prometnem in logističnem sektorju se je že ugotovilo, da so potrebne primerljive metodologije za merjenje energetske učinkovitosti in emisij ogljika, pri čemer se je že začelo tudi delo v zvezi s tem. Skupne metodologije bi morale prispevati k zagotavljanju zanesljivih podatkov in podlage, na kateri bi se lahko razvila orodja IKT.

(21)

Partnerstva med sektorji lahko pospešijo razvoj in obsežno uvajanje rešitev na podlagi IKT za spremljanje, upravljanje in merjenje rabe energije in emisij ogljika v dejavnostih, ki rabijo energijo, kar bi pomagalo zagotoviti zanesljivo podlago za odločitve o prihrankih energije in zmanjšanju emisij.

(22)

Pametno merjenje lahko zagotovi toke informacij v realnem času in možnost novih krmilnih zank, kar bi omogočilo boljše upravljanje in nadzor nad energijo ter vplivalo na končno porabo potrošnikov, zlasti kadar bi merjenje spremljalo informativno obračunavanje. Več držav članic je uvedlo pametno merjenje ali preučuje pravne obveznosti v zvezi z njegovo uvedbo. Z usklajenim ukrepanjem držav članic za določitev najmanjših funkcionalnih specifikacij za pametne števce bi se preprečile tehnične ovire in zagotovila interoperabilnost ter omogočilo uvajanje inovativnih aplikacij za upravljanje končne rabe energije na podlagi IKT.

(23)

Pametno merjenje in inteligentna omrežja so pomembna za povečanje prihrankov energije v stavbah, široko uporabo vozil na električni pogon, učinkovito oskrbo z energijo in njeno distribucijo ter za vključevanje obnovljivih virov energije. Z aplikacijami in storitvami, ki temeljijo na takem razvoju, bodo verjetno nastali novi sektorji gospodarske dejavnosti, v katerih bodo vključeni udeleženci iz energetskega sektorja in sektorja IKT. Pogoje, ki prispevajo k nastajanju novih trgov, je treba upoštevati skupaj s pilotnimi projekti in drugimi raziskovalnimi pobudami.

(24)

V tem priporočilu je treba dematerializacijo IKT razumeti kot zmanjšanje potrebe po fizični opremi, ki je temelj zagotavljanja elektronskih storitev. Dematerializacija je zelo pomembna za javno naročanje IKT. To se lahko doseže z optimizacijo uporabe obstoječih fizičnih virov, optimizacijo konfiguracije sistemov IKT in zagotavljanjem, da dopolnitve ali posodobitve obstoječih sistemov niso pogodbeno ali tehnično omejene.

(25)

Kot je razvidno iz javnega posvetovanja iz uvodne izjave 14, obstaja pripravljenost za vključitev v dejavnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij ogljika na vseh ravneh vlade. Vloga IKT pri doseganju teh ciljev je tudi v središču obstoječih pobud javnih organov po Evropi. Potrebno je učinkovito sodelovanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni vlad držav članic za zagotovitev skladnosti ukrepov, izkoriščanje pozitivne sinergije med njimi in pridobivanja skupnega znanja na podlagi izmenjave rezultatov izkušenj.

(26)

Po ocenah bi se lahko s širšo uporabo aplikacij, kot so spletne javne storitve in aplikacije, in naprednimi tehnologijami za sodelovanje prihranilo najmanj 1 do 2 % skupne porabe energije do leta 2020 po vsem svetu (19). Da bo lahko EU dosegla znatno večje prihranke, bo bistvena širokopasovna infrastruktura po vsej Evropi.

(27)

Nobena posamezna organizacija ali skupina zainteresiranih strani ne more učinkovito ukrepati sama. Usklajeni ukrepi veliko organizacij v javnih in zasebnih sektorjih, vključno s partnerstvi na ravni mest in regij, lahko sprožijo pionirsko sistemsko spremembo v celotni družbi. Poleg tega želi Komisija spodbuditi izmenjavo najboljših praks glede uporabe rešitev IKT za izboljšanje energetske učinkovitosti.

(28)

Za resničen napredek je potrebno delovanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Zato morajo nacionalni, regionalni in lokalni oblikovalci politik držav članic potrditi svojo popolno zavezanost k spodbujanju pravočasnega izvajanja ukrepov iz tega priporočila –

(1)

spodbuja proces postopne dekarbonizacije, ki bo privedel do izmerljivega in preverljivega zmanjšanja energetske intenzivnosti in emisij ogljika vseh procesov, vključenih v proizvodnjo, prevoz in prodajo opreme in sestavnih delov IKT;

(2)

prek svojih sektorskih združenj sodeluje pri izvajanju dejavnosti Evropske komisije, katere cilj je:

(3)

sodeluje z Evropsko komisijo ter drugimi ustreznimi javnimi organi in mednarodnimi organizacijami za oblikovanje okvira za preglede in preverjanje, s katerimi se bo ocenjevalo, ali bodo posamezna podjetja dosegla cilje v zvezi z energetsko intenzivnostjo in zmanjšanjem emisij ogljika ter kako bodo to dosegla;

(4)

v tesnem sodelovanju s stavbnim in gradbenim sektorjem opredeli rešitve IKT za izboljšanje okoljske in energetske učinkovitosti v novih in obstoječih stavbah ter praks v gradbeništvu in pri obnovi, kar bo temelj skupnega načrta za obsežno sprejetje takih rešitev;

(5)

v tesnem sodelovanju s stavbnim in gradbenim sektorjem odpravi ovire za splošnejšo uporabo orodij IKT za oblikovanje in simulacijo ter drugih pomembnih aplikacij, ki spodbujajo skladnost z veljavnimi pravnimi ureditvami za učinkovitost stavb in k njej pripomorejo;

(6)

v tesnem sodelovanju s sektorjem prometa in logistike opredeli rešitve IKT za izboljšanje okoljske in energetske učinkovitosti za njihove storitve, kar bo temelj skupnega načrta za obsežno sprejetje takih rešitev ob usklajenosti z delom, izvedenim v okviru akcijskega načrta ITS;

(7)

v tesnem sodelovanju s sektorjem prometa in logistike pripravi sistematični okvir za zagotavljanje izčrpnih, primerljivih in zanesljivih podatkov o porabi energije in emisijah ogljika pri tovornih in prevoznih dejavnostih ter storitvah za vse potencialne uporabnike.

(8)

prek svojih pristojnih nacionalnih organov:

(9)

sprejmejo in izvajajo prakse javnih naročil, ki izkoriščajo učinek vzvoda povpraševanja javnega sektorja glede dematerializacije blaga in storitev IKT;

(10)

na vseh ravneh uprave spodbujajo uporabo ustreznih orodij IKT zaradi boljšega razumevanja posledic različnih politik in preprečevanja negativnih učinkov prelivanja njihovega medsebojnega delovanja;

(11)

spodbujajo uporabo energetskih simulacij in modeliranja pri izobraževanju in usposabljanju strokovnjakov v kritičnih sektorjih, zlasti:

(12)

prek svojih nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov izvajajo in po potrebi posodobijo strategije za uvedbo zanesljive hitre širokopasovne infrastrukture, da se olajša spremljanje in upravljanje porabe, distribucije in pridobivanja energije, vključno z obnovljivimi viri energije, ter za uvedbo sistemov v vsej skupnosti, kot so pametno merjenje, pametna omrežja in pametna mesta;

(13)

poleg obveznosti iz člena 3.11 in Priloge I.2 k Direktivi 2009/72/ES o notranjem trgu z električno energijo (20) vključijo vse pomembne zainteresirane strani v obsežne pilotne projekte in predstavitve pametnega merjenja in inteligentnih omrežij, da se vzpostavi soglasje glede zahtev v zvezi z inovacijami na podlagi IKT v prihodnosti;

(14)

prek svojih nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov izkoristijo odprte digitalne platforme za spodbujanje celostnega pristopa k urbanističnemu načrtovanju in zagotavljanju javnih storitev ter podprejo izmenjavo znanja in katalogov najboljših praks, pa tudi vzdrževanje enostavno dostopnih zbirk informacij;

(15)

prek svojih nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov zagotovijo možnosti za ustvarjalne oblike sodelovanja in reševanja težav na ravni skupnosti na podlagi zbiranja zamisli, natečajev in, kadar je mogoče, z zagotavljanjem prostega dostopa do veliko različnih javnih digitalnih virov in javnih podatkov;

(16)

prek svojih nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov razširijo prednosti nadomestitve nespletnih upravnih postopkov s spletnimi aplikacijami in storitvami, na podlagi katerih se uresničuje izboljšanje energetske učinkovitosti, na vse segmente svojih skupnosti.