(1)

Družba Magyar Posta Zrt. je 3. oktobra 2012 Komisiji po elektronski pošti poslala zahtevek v skladu s členom 30(5) Direktive 2004/17/ES. Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 30(5) 19. oktobra 2012 z dopisom o tem obvestila madžarske organe. Komisija je 22. novembra 2012 od madžarskih organov, 7. januarja 2013 od zadevnih nacionalnih regulativnih organov (2) ter 12. novembra 2012 in 7. januarja 2013 od prosilca po elektronski pošti zahtevala dodatne informacije. Madžarski organi so ji dodatne informacije poslali po elektronski pošti 13. januarja 2013, nacionalni regulativni organi 21. januarja 2013, prosilec pa 20. novembra 2012 oziroma 15. januarja 2013.

(2)

Zahtevek, ki ga je poslala družba Magyar Posta, se nanaša na nekatere poštne storitve, pa tudi na nekatere storitve, ki niso poštne storitve, ki bi jih navedena družba opravljala na madžarskem ozemlju. Zadevne storitve so v zahtevku opisane tako:

(3)

Družba Magyar Posta zagotavlja vse zgoraj navedene storitve, razen pogodbene logistike in do določenega obsega paletnih storitev v domovini, v tako imenovanem madžarskem sektorju kurirske, hitre in paketne pošte (CEP). Sektor CEP je del trga tovornega prometa in poštnega trga, kar je jamstvo za pravočasne storitve, pri čemer se ponudnik storitev obvezuje do pošiljatelja, da bo pošiljko dostavil v določenem obdobju ali ob določenem času.

(4)

Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da se navedena direktiva ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočanje opravljanja dejavnosti, za katere se uporablja Direktiva 2004/17/ES, če je dejavnost v državi članici, kjer se opravlja, neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja. Dostop se šteje za neomejenega, če država članica za odprtje zadevnega sektorja ali njegovega dela izvaja in uporablja ustrezno zakonodajo EU. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi XI k Direktivi 2004/17/ES, ki se za poštni sektor sklicuje na Direktivo 97/67/ES.

(5)

Uporaba se nanaša na poštne storitve, kot so potrošniške storitve standardne paketne pošte v domovini, podjetniške storitve standardne paketne pošte v domovini, storitve hitre paketne pošte v domovini, storitve kurirske paketne pošte v domovini, pa tudi druge storitve, ki niso poštne storitve, in sicer tiste, ki se navajajo kot paletne storitve in pogodbena logistika.

(6)

Madžarska je pri izvajanju in uporabi Direktive 97/67/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/39/ES in Direktivo 2008/6/ES, uporabila možnost iz člena 3(1) zadnjenavedene direktive, da določene pošiljke korespondence (3) do 31. decembra 2012 rezervira za imenovanega izvajalca univerzalnih storitev, tj. družbo Magyar Posta (4). Storitve, na katere se nanaša ta zahtevek, ob njegovi predložitvi niso bile rezervirane. Ker je Madžarka dosegla stopnjo odprtosti trga, ki je določena v zakonodaji, navedeni v Prilogi XI k Direktivi 2004/17/ES, bi se moralo šteti, da dostop do trga ni omejen v skladu s prvim pododstavkom člena 30(3) navedene direktive. Neposredno izpostavljenost konkurenci na določenem trgu bi bilo treba oceniti na podlagi različnih meril, od katerih ni nobeno odločilno samo po sebi.

(7)

Eno merilo, ki bi ga bilo treba upoštevati v zvezi s trgi, na katere se nanaša ta sklep, je tržni delež glavnih akterjev na zadevnem trgu. Drugo merilo je stopnja koncentracije na navedenih trgih. Ker se pogoji za različne dejavnosti, na katere se nanaša ta sklep, med seboj razlikujejo, bi bilo treba pri preverjanju konkurenčnih razmer upoštevati različne razmere na različnih trgih.

(8)

Ta sklep ne posega v uporabo pravil o konkurenci. Zlasti merila in metodologija, ki se uporabljajo za oceno neposredne izpostavljenosti konkurenci v skladu s členom 30 Direktive 2004/17/ES, niso nujno enaka tistim, ki se uporabljajo za oceno v skladu s členoma 101 in 102 PDEU ali Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (5) (v nadaljnjem besedilu: uredba o združitvah).

(9)

Komisija je v prejšnjih odločitvah, ki jih je sprejela na podlagi uredbe o združitvah (6), menila, da je mogoče trg za storitve dostave paketne pošte razdeliti tako:

(10)

Prosilec meni, da so upoštevni proizvodni trgi za storitve dostave paketne pošte tisti, ki so navedeni v uvodni izjavi 2 zgoraj. Ta pristop je na splošno v skladu s prejšnjo prakso Komisije. Kljub temu je prosilec trg B2X v domovini ocenil kot celoto (tj. brez razlikovanja segmentov B2B in B2C), kar morda ni popolnoma v skladu s prejšnjo prakso Komisije (9).

(11)

Prosilec trdi, da družba Magyar Posta ne razlikuje med storitvami B2B in B2C glede razpoložljivih cen ter da ne razlikuje storitev na podlagi skupin naročnikov. To trditev zagovarjajo tudi madžarski organi (10), ki poleg tega izpostavljajo, da glede na informacije o standardni paketni pošti B2X, ki so na voljo na spletnih mestih glavnih konkurentov družbe Magyar Posta, pri objavljenih cenah ni razlikovanja glede tega, ali so prejemniki paketov potrošniki ali podjetja.

(12)

V prejšnjem sklepu in odločbah (11) v skladu s členom 30 Direktive 2004/17/ES, ki se nanašajo na paketno pošto, se je razlikovalo med standardno paketno pošto B2B in B2C. Rezultati ocene za oba trga pa so bili v vseh primerih enaki, kar je lahko znak, da bi lahko opredelitev proizvodnega trga ostala odprta.

(13)

Poleg tega je iz informacij, ki jih je zagotovil nacionalni regulativni organ (12), razvidno, da bi bil rezultat ocene konkurenčnih razmer enak v obeh primerih (če se za standardno paketno pošto B2B in B2C upoštevata ločena trga ali če se za standardno paketno pošto B2X upošteva samo eden).

(14)

Na podlagi informacij iz uvodnih izjav 9 do 13 se lahko za oceno iz tega sklepa in brez poseganja v konkurenčno pravo šteje, da upoštevni proizvodni trg pomeni trg B2X, medtem ko lahko natančna opredelitev upoštevnega trga ostane odprta, saj rezultat analize ostaja nespremenjen ne glede na to, ali temelji na ožji ali širši opredelitvi.

(15)

Storitve hitre in kurirske paketne pošte se v prejšnjih odločbah Komisije v skladu s členom 30 Direktive 2004/17/ES (13) štejejo za en proizvodni trg. Prosilec domneva, da so storitve hitre in kurirske paketne pošte del drugih trgov. Za oceno iz tega sklepa in brez poseganja v konkurenčno pravo se lahko šteje, da upoštevna proizvodna trga pomenita storitve hitre in storitve kurirske pošte, medtem ko lahko natančna opredelitev upoštevnega trga ostane odprta, saj rezultat analize ostaja nespremenjen ne glede na to, ali temelji na ožji ali širši opredelitvi.

(16)

Paletne storitve v domovini so del tako imenovanih špediterskih trgov in so bile že ocenjene v prejšnjih odločbah v skladu z uredbo o združitvah. V prejšnjih primerih je bila špedicija opredeljena (14) kot „organizacija prevoza blaga […] v imenu odjemalcev glede na njihove potrebe“. Čeprav so se v prejšnjih primerih (tj. med špedicijskimi storitvami v domovini in mednarodnimi špedicijskimi storitvami (15) ali med različnimi načini prevoza (16)) v tem smislu upoštevale nekatere nadaljnje razmejitve proizvodnih trgov, ob upoštevanju, da opredelitev trga nima odločilnega učinka na rezultat ocene v skladu s členom 30 Direktive 2004/17/ES, se za to oceno ne bo upoštevala nobena nadaljnja razmejitev trga.

(17)

Pogodbena logistika je bila v prejšnjih odločbah v skladu z uredbo o združitvah opredeljena (17) kot „del postopka dobavne verige, v katerem se načrtujeta, izvajata in nadzirata učinkovit, uspešen pretok in hramba blaga, storitev in povezanih informacij od izvora do porabe, da bi zadostili zahtevam stranke“. Komisija je ocenila nadaljnje možno razlikovanje (18) (tj. med storitvami v domovini in čezmejnimi storitvami glede na vrste blaga, ki se uporablja, ali industrijo, v kateri se izvajajo storitve, ali med vodilnimi ponudniki logističnih storitev in tradicionalnimi ponudniki pogodbenih logističnih storitev), vendar je natančen obseg opredelitve proizvodnega trga na koncu ostal odprt (19). Prosilec prav tako upošteva mnenje Komisije. Proizvodni trg je za ta primer, ob upoštevanju, da ni nikakršnih znakov, ki bi kazali na potrebo po nadaljnjem razlikovanju, v tem sklepu in brez poseganja v konkurenčno pravo opredeljen kot pogodbena logistika.

(18)

Nazadnje, ob ustreznem upoštevanju zgoraj navedenega, so v tem sklepu in brez poseganja v konkurenčno pravo upoštevni proizvodni trgi tisti, ki so navedeni v uvodni izjavi 2.

(19)

Komisija je v svoji praksi (20) zavzela stališče, da so trgi za storitve dostave paketne pošte v domovini in kakršni koli segmenti, ki izhajajo iz tega, po obsegu nacionalni. Ta razdelitev v glavnem temelji na dejstvu, da se takšne storitve zagotavljajo na nacionalni ravni. Mnenje prosilca je v skladu s prakso Komisije.

(20)

Upoštevni geografski trg se ob upoštevanju, da v tem primeru ni znakov, ki bi kazali na širše ali manjše geografsko območje, za oceno, ali so pogoji iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES izpolnjeni, in brez poseganja v konkurenčno pravo šteje za madžarsko ozemlje.

(21)

Prosilec v zvezi s paletnimi storitvami v domovini in pogodbeno logistiko meni, da so trgi po obsegu nacionalni. Ker so storitve, na katere se nanaša zahtevek, storitve v domovini, in je družba Magyar Posta dejavna samo na madžarskem trgu, se upoštevni geografski trg v tem sklepu šteje za madžarsko ozemlje.

(22)

Upoštevati bi bilo treba, da je cilj tega sklepa ugotoviti, ali so storitve, na katere se nanaša zahtevek, izpostavljene takšni stopnji konkurence (na trgih, do katerih dostop ni omejen v smislu člena 30 Direktive 2004/17/ES), ki bo tudi ob odsotnosti discipline, dosežene s podrobnimi pravili javnega naročanja iz Direktive 2004/17/ES, zagotovila pregledno in nediskriminacijsko izvajanje javnih naročil za opravljanje zadevnih dejavnosti na podlagi meril, ki naročnikom omogočajo ugotoviti, katera rešitev je ekonomsko najugodnejša.

(23)

V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da je za zgoraj opredeljene proizvodne trge na splošno značilno veliko število izvajalcev. Vendar je od teh glede na razpoložljive informacije (21) samo družba Magyar Posta naročnik v smislu Direktive 2004/17/ES. Za javna naročila, ki jih oddajo konkurenti družbe Magyar Posta, da bi izvedli zgoraj opisane dejavnosti, ne veljajo določbe Direktive 2004/17/ES. Zato se analiza trga v tem sklepu in brez poseganja v konkurenčno pravo ne bo osredotočala na splošno stopnjo konkurence na zadevnem trgu, temveč bo ocenila, ali so dejavnosti družbe Magyar Posta izpostavljene konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen.

(24)

Potrošniške storitve standardne paketne pošte je treba obravnavati posebej, saj zadovoljujejo drugačne potrebe povpraševanja (univerzalna poštna storitev) glede na poslovne pakete, kjer se tehnološki proces opravljanja te storitve in uporabljene operativne rešitve običajno bistveno razlikujejo. Pri teh storitvah je položaj družbe Magyar Posta na trgu zelo močan, pri čemer je bil ocenjeni tržni delež v obdobju 2008–2011 razmeroma ustaljen in je po vrednosti znašal približno 80 %. Tržni delež glavnega konkurenta je približno […], medtem ko je ta delež pri ostalih glavnih akterjih na trgu manjši od […].

(25)

Komisija ugotavlja tudi, da trenutno kljub nenehni širitvi različnih mrež konkurentov obstaja precejšnja razlika v velikosti mreže med družbo Magyar Posta in njenimi konkurenti (22).

(26)

Zato bi bilo treba skleniti, da kategorija proučenih storitev ni neposredno izpostavljena konkurenci na Madžarskem. To je v skladu z mnenjem madžarskih organov (23). Člen 30(1) Direktive 2004/17/ES se zato ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti izvajanje navedenih dejavnosti na Madžarskem.

(27)

Pri storitvah standardne paketne pošte B2X je tržni delež družbe Magyar Posta leta 2011 glede na razpoložljive informacije (24) znašal približno 35 % po količini, kar je družbo uvrščalo na drugo mesto za vodilnim na trgu, ki je imel 40-odstotni tržni delež, medtem ko je imel tretjeuvrščeni konkurent 15-odstotni tržni delež. Te dejavnike bi bilo treba obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti družbe Magyar Posta konkurenci za storitve standardne paketne pošte B2X.

(28)

Tržni delež družbe Magyar Posta na trgu za storitve hitre paketne pošte v domovini se je v obdobju 2008–2011 po vrednosti nenehno zmanjševal s približno 55 % po vrednosti (25) v letu 2008 na približno 41 % v letu 2011. Skupni tržni delež dveh največjih konkurentov je v letu 2008 po vrednosti znašal nekoliko več kot 22 % in se je leta 2011 po vrednosti povečal na približno 30 %, tj. skoraj tri četrtine tržnega deleža družbe Magyar Posta, tako da bi lahko konkurenta nanjo izvajala velik konkurenčni pritisk (26). Te dejavnike bi bilo treba zato obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(29)

Trg za storitve kurirske paketne pošte po mnenju prosilca ni močno koncentriran. Osem podjetij po vrednosti pomeni 60–67 % upoštevnega trga. Na trgu prevladujejo tri podjetja, vendar je njihov skupni tržni delež v zadnjih štirih letih manjši od 50 %.

(30)

Tržni delež družbe Magyar Posta na trgu storitev kurirske paketne pošte v domovini je po vrednosti v zadnjih štirih letih znašal 2–3 %. Te dejavnike bi bilo treba zato obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti družbe Magyar Posta konkurenci.

(31)

Trg paletnih storitev v domovini je drugi najmanjši trg v sektorju CEP na Madžarskem in ima zaradi manjšega pomena le nekaj stalnih izvajalcev. Tržni delež družbe Magyar Posta se je po vrednosti zmanjšal s 67,6 % v letu 2008 na 38,7 % v letu 2010, nato pa se je leta 2011 po vrednosti povečal na 56,7 %. Prvi konkurent je svoj tržni delež med letoma 2008 in 2011 nenehno povečeval. Skupni tržni delež drugega in tretjega konkurenta je med letoma 2008 in 2011 znašal od 20 do 49 %, tako da bi lahko konkurenta izvajala velik konkurenčni pritisk na družbo Magyar Posta.

(32)

Poleg tega se zahtevek družbe Magyar Posta nanaša samo na storitve, ki se opravljajo v sektorju CEP. Ob tem pa paletne storitve opravljajo tudi podjetja zunaj sektorja CEP.

(33)

Dejavniki, navedeni v dveh zgornjih uvodnih izjavah, se zato obravnavajo kot znak neposredne izpostavljenosti družbe Magyar Posta konkurenci. To mnenje so podprli tudi madžarski organi (27).

(34)

Tržni deleži družbe Magyar Posta so v tem segmentu manjši od 1 %. Za trg je značilno veliko število akterjev (28) in se šteje za zelo dinamičen trg. Te dejavnike bi bilo treba zato obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(35)

Glede na dejavnike, proučene v uvodnih izjavah 2 do 34, bi bilo treba pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES šteti za izpolnjenega na Madžarskem za naslednje storitve:

(36)

Ker se šteje, da je pogoj neomejenega dostopa do trga izpolnjen, se Direktiva 2004/17/ES ne bi smela uporabljati, če naročniki oddajajo naročila, katerih namen je omogočiti izvedbo storitev, navedenih v točkah (a) do (e) uvodne izjave 35, na Madžarskem, ali če se v tej državi organizirajo natečaji za opravljanje take dejavnosti.

(37)

Ta sklep temelji na pravnih in dejanskih razmerah od oktobra 2012 do januarja 2013, kakor je razvidno iz informacij, ki so jih predložili družba Magyar Posta in madžarski organi. Lahko se spremeni, če bi pomembne spremembe pravnih ali dejanskih razmer pomenile, da pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES niso več izpolnjeni.

(38)

Kljub temu pa bi se moralo šteti, da pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES ni izpolnjen za potrošniške storitve standardne paketne pošte v domovini na ozemlju Madžarske.

(39)

Ker se za potrošniške storitve standardne paketne pošte v domovini še vedno uporablja Direktiva 2004/17/ES, je treba opozoriti, da bi bilo treba javna naročila, ki zajemajo več dejavnosti, obravnavati v skladu s členom 9 Direktive 2004/17/ES. To pomeni, da bi bilo treba, kadar naročnik izvaja „mešano“ naročilo, to je naročilo, ki se uporablja za podporo izvajanju dejavnosti, izvzetih iz uporabe Direktive 2004/17/ES, in tistih, ki niso izvzete, upoštevati dejavnosti, za katere je bila pogodba pretežno namenjena. V primeru takšnega mešanega naročila, kadar je namen v glavnem podpora potrošniškim storitvam standardne paketne pošte v domovini, se uporabljajo določbe Direktive 2004/17/ES. Kadar je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je naročilo pretežno namenjeno, se naročilo odda v skladu s pravili iz člena 9(2) in (3) Direktive 2004/17/ES.

(40)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za javna naročila –