PRILOGA I

UPRAVNI DOKUMENTI ZA ES-HOMOLOGACIJO VOZIL GLEDE NA NJIHOVE SISTEME ZA PREPREČEVANJE ŠKROPLJENJA

DEL 1

Opisni list

VZOREC

Opisni list št. … v zvezi z ES-homologacijo vozila glede na njihove sisteme za preprečevanje škropljenja (1).

Naslednji podatki morajo biti predloženi v treh izvodih in morajo vsebovati seznam priloženih dokumentov. Vse risbe morajo biti predložene v ustreznem merilu in dovolj podrobne ter v formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.

Če se sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote upravljajo elektronsko, je treba predložiti informacije o njihovem delovanju.

0.   SPLOŠNO

0.1   Znamka (blagovna znamka proizvajalca) …

0.2   Tip …

0.2.1   Trgovska imena (če obstajajo) …

0.3   Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu(b) …

0.3.1   Mesto navedene oznake …

0.4   Kategorija vozila(c) …

0.5   Ime in naslov proizvajalca …

0.8   Naslovi proizvodnih tovarn …

0.9   Ime in naslov zastopnika proizvajalca (po potrebi) …

1.   SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI O VOZILU

1.1   Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila …

1.3   Število osi in koles …

1.3.1   Število in položaj osi z dvojnimi kolesi …

1.3.2   Število in lega krmiljenih osi …

2.   MASE IN MERE(f)(g)

(v kg in mm) (po potrebi navesti sklic na risbo)

2.1   Medosne razdalje (pri polni obremenitvi)(g)(l) …

2.6   Masa vozila, pripravljenega za vožnjo (največja in najmanjša za vsako izvedbo) Masa vozila z nadgradnjo in vlečno napravo, če jo je vgradil proizvajalec, pri vlečnih vozilih druge kategorije kot M1, pripravljenih za vožnjo, ali masa šasije ali šasije s kabino, brez nadgradnje in/ali vlečne naprave, če proizvajalec ne montira nadgradnje in/ali vlečne naprave (vključno s tekočinami, orodjem, rezervnim kolesom, če je vgrajeno, in voznikom ter pri avtobusih tudi z enim članom osebja, če je v vozilu poseben sedež za osebje)(h) (največja in najmanjša za vsako izvedbo) …

2.6.1   Porazdelitev te mase na osi in za polpriklopnik ali priklopnik s centralno osjo obremenitev na spojno točko (največja in najmanjša za vsako izvedbo) …

2.8   Največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila po podatkih proizvajalca(i)(3) …

9.   NADGRADNJA

9.20   Sistem za preprečevanje škropljenja izpod koles …

9.20.0   Obstaja: da/ne/nepopoln(1) …

9.20.1   Kratek opis vozila glede na sistem za preprečevanje škropljenja izpod koles in njegove sestavne dele …

9.20.2   Podrobne risbe sistema za preprečevanje škropljenja izpod koles in položaja tega sistema na vozilu, iz katerih so razvidne mere, prikazane na slikah v Prilogi VI k Uredbi (EU) št. 109/2011, in ki upoštevajo kombinacije pnevmatika/platišče, ki štrlijo najbolj navzven …

9.20.3   Številka homologacije naprave (številke homologacije naprav) za preprečevanje škropljenja, če obstaja(-jo) …

Datum, podpis

DEL 2

VZOREC

(največji format: A4 (210 x 297 mm))

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

Žig homologacijskega organa

Sporočilo o:

— ES-homologaciji (2) — razširitvi ES-homologacije (2) — zavrnitvi ES-homologacije (2) — preklicu ES-homologacije (2)	tipa vozila glede na njegove sisteme za preprečevanje škropljenja
v skladu z Uredbo (EU) št. …/…, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. …/… (2)
Številka ES-homologacije: …
Razlog za razširitev: …

ODDELEK I

0.1.   Znamka (blagovna znamka proizvajalca): …

0.2.   Tip: …

0.2.1.   Trgovska imena (če obstajajo): …

0.3.   Oznake za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu (3): …

0.3.1.   Mesto navedene oznake: …

0.4.   Kategorija vozila (4): …

0.5.   Ime in naslov proizvajalca: …

0.8.   Imena in naslovi proizvodnih tovarn: …

0.9.   Ime in naslov zastopnika proizvajalca (po potrebi): …

ODDELEK II

1.   Dodatni podatki: glej Dopolnilo.

2.   Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov: …

3.   Datum poročila o preskusu: …

4.   Številka poročila o preskusu: …

5.   Morebitne pripombe: glej Dopolnilo.

6.   Kraj: …

7.   Datum: …

8.   Podpis: …

9.   Priložen je seznam dokumentov, ki so shranjeni pri homologacijskem organu in jih je mogoče pridobiti na zahtevo.

---

(1)  Za vozila kategorije N1 in vozila kategorije N2 z največjo tehnično dovoljeno maso, ki ne presega 7,5 tone, ki uporabljajo odstopanje iz točke 0.1 Priloge IV k tej uredbi, se lahko uporabi opisni list iz Priloge II k Direktivi 78/549/EGS.

(2)  Neustrezno črtati.

(3)  Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).

(4)  Kakor je opredeljeno v oddelku A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.

PRILOGA II

UPRAVNI DOKUMENTI ZA ES-HOMOLOGACIJO SISTEMOV ZA PREPREČEVANJE ŠKROPLJENJA KOT SAMOSTOJNIH TEHNIČNIH ENOT

DEL 1

Opisni list

VZOREC

Opisni list št. … v zvezi z ES-homologacijo samostojnih tehničnih enot sistemov za preprečevanje škropljenja.

Naslednji podatki morajo biti predloženi v trojniku in morajo vsebovati seznam dokumentov. Vse risbe morajo biti predložene v ustreznem merilu in dovolj podrobne ter v formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.

Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote iz tega opisnega lista upravljani elektronsko, morajo biti dodani podatki o njihovem delovanju.

0.   SPLOŠNO

0.1.   Znamka (blagovna znamka proizvajalca) …

0.2.   Tip …

0.5.   Ime in naslov proizvajalca …

0.7.   Za sestavne dele in samostojne tehnične enote mesto in način pritrditve oznake ES-homologacije …

0.8.   Naslovi proizvodnih tovarn …

0.9.   Ime in naslov zastopnika proizvajalca (po potrebi) …

1.   OPIS NAPRAVE

1.1.   Tehnični opis naprave za preprečevanje škropljenja z navedbo fizikalnega principa njenega delovanja in preskusa, ki ga je treba opraviti …

1.2.   Uporabljeni materiali …

1.3.   Dovolj podrobna risba ali risbe v primernem merilu, da jo ali jih je mogoče prepoznati. Risbe morajo prikazovati mesto, ki je namenjeno oznaki ES-homologacije za sestavni del …

Datum

Podpis

DEL 2

VZOREC

(največji format: A4 (210 x 297 mm))

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

Žig homologacijskega organa

Sporočilo o:

— ES-homologaciji (1) — razširitvi ES-homologacije (1) — zavrnitvi ES-homologacije (1) — preklicu ES-homologacije (1)	tipa sistema za preprečevanje škropljenja kot samostojne tehnične enote
v skladu z Uredbo (EU) št. …/…, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. …/… (1)
Številka ES-homologacije: …
Razlog za razširitev: …

ODDELEK I

0.1.   Znamka (blagovna znamka proizvajalca): …

0.2.   Tip: …

0.3.   Oznaka za identifikacijo tipa, če je oznaka na samostojni tehnični enoti (2): …

0.3.1.   Mesto navedene oznake: …

0.5.   Ime in naslov proizvajalca: …

0.7.   Mesto in način namestitve oznake ES-homologacije: …

0.8.   Imena in naslovi proizvodnih obratov: …

0.9.   Ime in naslov zastopnika proizvajalca (po potrebi): …

ODDELEK II

1.   Dodatni podatki (po potrebi): glej Dopolnilo.

2.   Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov: …

3.   Datum poročila o preskusu: …

4.   Številka poročila o preskusu: …

5.   Morebitne pripombe: glej Dopolnilo.

6.   Kraj: …

7.   Datum: …

8.   Podpis: …

9.   Priložen je seznam dokumentov, ki so shranjeni pri homologacijskem organu in jih je mogoče pridobiti na zahtevo.

DEL 3

Oznaka ES-homologacije samostojne tehnične enote

1.   Oznaka ES-homologacije samostojne tehnične enote je sestavljena iz:

1.1   Pravokotnika okrog male črke „e“, ki ji sledijo identifikacijska številka države članice, ki je podelila ES-homologacijo samostojne tehnične enote:

1	za Nemčijo

2	za Francijo

3	za Italijo

4	za Nizozemsko

5	za Švedsko

6	za Belgijo

7	za Madžarsko

8

za Češko

9	za Španijo

11	za Združeno kraljestvo

12	za Avstrijo

13	za Luksemburg

17

za Finsko

18

za Dansko

19	za Romunijo

20	za Poljsko

21	za Portugalsko

23

za Grčijo

24

za Irsko

26	za Slovenijo

27	za Slovaško

29	za Estonijo

32	za Latvijo

34	za Bolgarijo

36

za Litvo

49

za Ciper

50

za Malto

1.2   Zraven pravokotnika je „osnovna številka homologacije“ iz oddelka 4 številke homologacije, pred katero stoji dvomestno število, ki označuje zaporedno številko te uredbe ali zadnjo večjo tehnično spremembo te uredbe. Trenutno je zaporedna številka „00“.

2.   Oznaka ES-homologacije samostojne tehnične enote mora biti nameščena na napravo za preprečevanje škropljenja tako, da je neizbrisna ter jasno in lahko berljiva tudi po vgradnji naprave na vozilo.

3.   Primer oznake ES-homologacije samostojne tehnične enote je prikazan v nadaljevanju.

Primer oznake ES-homologacije samostojne tehnične enote

Pojasnjevalne opombe

Legenda

ES-homologacijo samostojne tehnične enote je izdala Nizozemska pod številko 0046. Prvi dve števki „00“ nakazujeta, da je bila samostojna tehnična enota homologirana v skladu s to uredbo. Simbol „A“ nakazuje, da je to tip naprave, ki absorbira energijo.

---

(1)  Neustrezno črtati.

(2)  Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, zajetih v tem opisnem listu, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).

(3)  Neustrezno črtati.

PRILOGA III

DEL 1

Zahteve za naprave za preprečevanje škropljenja

0.   SPLOŠNE ZAHTEVE

0.1   Naprave za preprečevanje škropljenja morajo biti izdelane tako, da pri normalni uporabi na mokri cesti pravilno delujejo. Razen tega ne smejo imeti konstrukcijskih ali proizvodnih napak, ki škodljivo vplivajo na njihovo pravilno delovanje ali obnašanje.

1.   POTREBNI PRESKUSI

1.1   Glede na fizikalni princip njihovega delovanja se na napravah za preprečevanje škropljenja opravijo ustrezni preskusi, kot so opisani v delih 2 in 3, in morajo dati rezultate, zahtevane v točki 5 navedenih delov.

2.   VLOGA ZA ES-HOMOLOGACIJO SESTAVNEGA DELA

2.1   Vlogo za podelitev ES-homologacije sestavnega dela na podlagi člena 7 Direktive 2007/46/ES za tip naprave za preprečevanje škropljenja vloži proizvajalec.

2.2   Vzorec opisnega lista je določen v delu 1 Priloge II.

2.3   Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, se predložijo:

Štirje vzorci, od katerih so trije namenjeni za preskuse, četrti pa ostane v preskuševalnem laboratoriju zaradi poznejših preverjanj. Preskuševalni laboratorij lahko zahteva dodatne vzorce.

2.4   Oznake

2.4.1   Na vsakem vzorcu morata biti jasno in neizbrisno navedena blagovna znamka in oznaka tipa. Dovolj prostora mora biti tudi za oznako ES-homologacije.

2.4.2   Homologacijski oznaki se v skladu s točko 1.3 Dodatka k Prilogi VII k Direktivi 2007/46/ES doda simbol „A“ za napravo absorpcijskega tipa ali črka „S“ za napravo, ki ločuje vodo od zraka.

DEL 2

Preskusi na napravah za preprečevanje škropljenja absorpcijskega tipa

1.   PRINCIP

S tem preskusom se s pomočjo količine ugotavlja sposobnost naprave, da zadrži vodo, ki brizga nanjo iz niza šob. Namen postavitve pri preskusu je, da simulira razmere, v katerih naprava deluje, ko je vgrajena na vozilu ter je izpostavljena taki količini in hitrosti vode, kot jo kolesa dvignejo s tal med vožnjo.

2.   OPREMA

Namestitev elementov pri preskusu je prikazana na sliki 8 v Prilogi VI.

3.   PRESKUSNI POGOJI

3.1.   Preskusi se morajo opraviti v zaprtem prostoru z mirujočo atmosfero (brez prepiha).

3.2.   Temperatura okolja in vzorcev mora biti 21 °C (± 3 °C).

3.3.   Uporabiti je treba deionizirano vodo.

3.4.   Vzorce je treba za vsak preskus pripraviti z obrizganjem.

4.   POSTOPEK

4.1   Vzorec, širok 500 mm (+ 0/– 5 mm) in visok 750 mm, se pritrdi na navpično ploščo preskuševalne naprave tako, da je v mejah tlorisa zbiralne posode in da ni ovire, ki bi odklanjala curek vode pred stikom s preskušancem ali po njem.

4.2   Preskušanec se obrizga z najmanj 90 l in največ 120 l vode s pretokom 0,675 l/s (+/– 0,01 l/s) iz vodoravne oddaljenosti 500 mm (+/– 2 mm) (slika 8 v Prilogi VI).

4.3   Voda naj po vzorcu steče v zbiralno posodo. Izračuna se delež vode v zbiralni posodi glede na količino izbrizgane vode.

4.4   Preskus na vzorcu se izvede petkrat v skladu s točkama 4.2 in 4.3. Izračuna se povprečni delež v seriji petih preskusov.

5.   REZULTATI

5.1   Povprečni delež, izračunan v točki 4.4, mora znašati najmanj 70 %.

5.2   Če v seriji petih preskusov največji in najmanjši delež zajete vode odstopata od povprečnega deleža za več kot 5 %, je treba serijo petih preskusov ponoviti.

Če v drugi seriji petih preskusov največji in najmanjši delež zajete vode znova odstopata od povprečnega deleža za več kot 5 % in če manjša vrednost ne izpolnjuje zahtev iz točke 5.1, se homologacija zavrne.

5.3   Preveri se, ali navpični položaj naprave vpliva na dobljene rezultate. Če vpliva, se postopek iz točk 4.1 do 4.4 ponovi v položajih, v katerih se zajame največ in najmanj vode; tudi pri tem veljajo zahteve iz točke 5.2.

Povprečje posameznih rezultatov se nato upošteva za izračun povprečnega deleža. Ta povprečni delež mora biti 70 % ali več.

DEL 3

Preskusi na napravah za preprečevanje škropljenja, ki ločujejo vodo od zraka

1.   PRINCIP

S tem preskusom se ugotavlja učinkovitost poroznega materiala pri zadrževanju vode, s katero se obrizga s tlačnim razpršilnikom zrak/voda.

Oprema, ki se uporablja za ta preskus, mora simulirati razmere, katerim je izpostavljen material na vozilu glede na količino in hitrost vode, ki jo pnevmatike dvignejo s tal med vožnjo.

2.   OPREMA

Namestitev elementov pri preskusu je prikazana na sliki 9 v Prilogi VI.

3.   PRESKUSNI POGOJI

3.1   Preskusi se morajo opraviti v zaprtem prostoru z mirujočo atmosfero (brez prepiha).

3.2   Temperatura okolja in vzorcev mora biti 21 °C (± 3 °C).

3.3   Uporabiti je treba deionizirano vodo.

3.4   Vzorci se za vsak preskus pripravijo z obrizganjem.

4.   POSTOPEK

4.1   Vzorec 305 x 100 mm se pritrdi navpično, pri čemer se pazi, da je vzorec tesno ob zgornji zakrivljeni plošči in da je zbiralna posoda pravilno nameščena. V posodo razpršilnika se nalije 1 l (± 0,005 l) vode in postavi, kot je prikazano na sliki.

4.2   Razpršilnik mora biti nastavljen, kakor sledi:

tlak (na razpršilniku): 5 bar + 10 %/– 0 %

pretok: 1 l/min ± 5 s

razprševanje: krožno, v premeru 50 mm ± 5 mm pri oddaljenosti od vzorca 200 mm ± 5 mm, premer šobe 5 mm ± 0,1 mm.

4.3   Razpršuje se, dokler ne zmanjka vodne megle, nato se zapiše porabljeni čas. Voda naj 60 sekund prosto odteka s preskušanca v zbiralno posodo, nato se izmeri količina zajete vode. Izmeri se količina vode, ki je ostala v posodi razpršilnika. Izračuna se delež zajete vode glede na količino razpršene vode.

4.4   Preskus se izvede petkrat, nato se izračuna povprečni delež zajete vode. Pred vsakim preskusom se preveri, ali so zbiralna posoda, posoda razpršilnika in merilna posoda suhe.

5.   REZULTATI

5.1   Povprečni delež, izračunan v točki 4.4, mora znašati najmanj 85 %.

5.2   Če v seriji petih preskusov največji in najmanjši delež zajete vode odstopata od povprečnega deleža za več kot 5 %, je treba serijo petih preskusov ponoviti. Če v drugi seriji petih preskusov največji in najmanjši delež zajete vode spet odstopata od povprečnega deleža za več kot 5 % in če manjša vrednost ne izpolnjuje zahtev iz točke 5.1, se homologacija zavrne.

5.3   Kadar navpična namestitev preskušanca vpliva na dobljene rezultate, se postopek, opisan v točkah 4.1 do 4.4, ponovi v položajih, v katerih se zajame največ in najmanj vode; tudi pri tem veljajo zahteve iz točke 5.2.

Zahteva iz točke 5.1 velja še naprej za navedbo rezultatov vsakega preskusa.

PRILOGA IV

Zahteve za homologacijo vozil glede na njihove sisteme za preprečevanje škropljenja

0.   SPLOŠNO

0.1   Vozila kategorij N in O, razen terenskih vozil, kakor je opredeljeno v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES, morajo biti tako zasnovana in/ali opremljena s sistemi za preprečevanje škropljenja izpod koles, da izpolnjujejo zahteve te priloge. Za šasije s kabino se te zahteve lahko uporabljajo samo za kolesa, ki jih pokriva kabina.

Za vozila kategorij N1 in N2 z največjo tehnično dovoljeno maso, ki ne presega 7,5 tone, se na zahtevo proizvajalca lahko namesto določb te uredbe uporabijo določbe Direktive 78/549/EGS (1).

0.2   Določbe iz te priloge v zvezi z napravami za preprečevanje škropljenja, kakor so opredeljene v členu 2(4), niso obvezne za vozila kategorij N, O1 in O2 z največjo tehnično dovoljeno maso, ki ne presega 7,5 tone, šasije s kabino, vozila brez nadgradnje ali vozila, pri katerih bi bile naprave za preprečevanje škropljenja nezdružljive z uporabo teh vozil. Če pa so take naprave kljub temu vgrajene na ta vozila, morajo biti skladne z zahtevami te uredbe.

1.   Vozilo, ki predstavlja tip vozila v postopku homologacije in je opremljeno s sistemom za preprečevanje škropljenja, je treba predložiti tehnični službi, pristojni za opravljanje preskusov za podelitev homologacije.

SPLOŠNE ZAHTEVE

2.   OSI

2.1   Dvižne osi

Če je vozilo opremljeno z eno ali več dvižnimi osmi, mora sistem za preprečevanje škropljenja pokrivati vsa kolesa pri spuščeni osi, pri dvignjeni osi pa tista kolesa, ki so v stiku s cestiščem.

2.2   Samosledljive osi

V tej uredbi se samosledljiva os tega tipa šteje in upošteva kot os, opremljena s krmilnimi kolesi.

Če je vozilo opremljeno s samosledljivo osjo, mora sistem za preprečevanje škropljenja izpolnjevati pogoje, ki se uporabljajo za nekrmiljena kolesa, če je vgrajen na vrtljivem delu. Če ni vgrajen na tem delu, mora izpolnjevati pogoje, ki se uporabljajo za krmiljena kolesa.

3.   NAMESTITEV ZUNANJEGA ZASLONA

Razdalja „c“ med tangencialno vzdolžno ravnino zunanje stene pnevmatike ne glede na izboklino pnevmatike nad naležno površino in notranjim robom zaslona ne sme biti večja od 100 mm (sliki 1a in 1b v Prilogi VI).

4.   STANJE VOZILA

Zaradi preverjanja skladnosti s to uredbo mora biti vozilo v naslednjem stanju:

(a)	biti mora neobremenjeno in s kolesi, obrnjenimi naravnost naprej;

(b)	pri polpriklopnikih morajo biti nakladalne površine vodoravne;

(c)	pnevmatike morajo biti napolnjene do normalnega tlaka.

5.   SISTEMI ZA PREPREČEVANJE ŠKROPLJENJA IZPOD KOLES

5.1   Sistem za preprečevanje škropljenja mora ustrezati zahtevam iz točke 6 ali 8.

5.2   Sistemi za preprečevanje škropljenja na nekrmiljenih ali samokrmiljenih kolesih, ki jih prekriva pod nadgradnje ali spodnji del nakladalne ploščadi, morajo ustrezati bodisi zahtevam iz točke 6 ali 8 ali pa iz točke 7.

POSEBNE ZAHTEVE

6.   Zahteve za sisteme za preprečevanje škropljenja, ki absorbirajo energijo brizgajoče vode na oseh s krmiljenimi ali samokrmiljenimi ali nekrmiljenimi kolesi

6.1   Blatniki

6.1.1   Blatniki morajo pokrivati prostor neposredno nad pnevmatiko ali pnevmatikami, pred in za njo ali njimi, kakor sledi:

(a)	pri enojnih ali večkratnih oseh mora prednji rob (C) segati tako daleč naprej, da doseže premico O–Z, pri čemer kot Θ (theta) ni več kot 45° nad vodoravno ravnino. Zadnji rob (slika 2 v Prilogi VI) mora segati navzdol tako, da je največ 100 mm nad vodoravno premico, ki poteka skozi središče kolesa;

(b)	pri večkratnih oseh se kot Θ nanaša samo na sprednjo os, zahteva o višini zadnjega roba pa se nanaša samo na zadnjo os;

(c)

blatnik mora imeti zadostno skupno širino „q“ (slika 1a v Prilogi VI), da lahko pokrije vsaj širino pnevmatike „b“ ali pri dvojnih kolesih celotno širino obeh pnevmatik „t“, pri čemer je treba upoštevati največje zunanje mere pnevmatike in kolesa, kakor jih je določil proizvajalec. Vrednosti „b“ in „t“ se izmerita na višini pesta, pri tem pa se ne upoštevajo oznake, rebra, zaščitni obroči in podobno na stenah pnevmatike.

6.1.2   Na prednji strani zadnjega dela blatnika mora biti vgrajena naprava za preprečevanje škropljenja, ki ustreza zahtevam iz dela 2 Priloge III. Notranja stran blatnika mora biti obložena s tem materialom do višine, določene s premico, ki poteka skozi sredino kolesa in z vodoravno ravnino oklepa kot najmanj 30° (slika 3 Priloge VI).

6.1.3   Če so blatniki sestavljeni iz več delov, po vgradnji ne smejo imeti nobene odprtine, ki bi med vožnjo omogočala škropljenje izpod koles. Ta zahteva se šteje za izpolnjeno, če pri obremenjenem ali neobremenjenem vozilu morebiten radialni curek, ki teče od sredine kolesa navzven po celotni širini tekalne površine pnevmatike in znotraj območja, ki ga pokriva blatnik, vedno zadene ob del sistema za preprečevanje škropljenja izpod koles.

6.2   Zunanji zasloni

6.2.1   Spodnji rob zunanjega zaslona pri enojnih oseh ne sme biti zunaj naslednjih razdalj in polmerov, izmerjenih od središča kolesa, razen na najnižjih točkah, kjer je lahko zaobljen (slika 2 v Prilogi VI).

Zračno vzmetenje:

(a) osi s krmiljenimi ali samokrmiljenimi kolesi:   od sprednjega roba (proti sprednjemu delu vozila) (vrh C)   do zadnjega roba (proti zadnjemu delu vozila) (vrh A)	Rv ≤ 1,5 R
(b) osi z nekrmiljenimi kolesi:   od sprednjega roba (vrh C)   do zadnjega roba (vrh A)	Rv ≤ 1,25 R

Mehansko vzmetenje:

(a)	za splošne primere} Rv ≤ 1,8 R

(b)	za nekrmiljena kolesa vozil s tehnično dovoljeno maso več kot 7,5 t} Rv ≤ 1,5 R

pri čemer je R polmer pnevmatike, nameščene na vozilo, Rv pa radialna oddaljenost, na kateri je spodnji rob zunanjega zaslona.

6.2.2   Pri večkratnih oseh se zahteve iz točke 6.2.1 ne uporabljajo med navpičnimi prečnimi ravninami, ki potekajo skozi središči prve in zadnje osi, pri čemer je zunanji zaslon lahko raven, da se zagotovi neprekinjenost delovanja sistema za preprečevanje škropljenja izpod koles (slika 4 Priloge VI).

6.2.3   Razdalja med najvišjo in najnižjo točko sistema za preprečevanje škropljenja (blatnik in zunanji zaslon), izmerjena na katerem koli preseku, pravokotnem na blatnik (glej sliki 1b in 2 v Prilogi VI), mora na vseh točkah za navpično premico, ki poteka skozi središče kolesa ali središče prvega kolesa pri večkratnih oseh znašati vsaj 45 mm. Ta razdalja se lahko pred to premico postopoma zmanjšuje.

6.2.4   V zunanjih zaslonih ali med njimi in drugimi deli vozila ne sme biti odprtin, skozi katere bi med vožnjo lahko uhajalo škropljenje.

6.2.5   Zahteve iz točk 6.2.3 in 6.2.4 lokalno ni nujno upoštevati, če je zaslon sestavljen iz različnih elementov, ki se med seboj neodvisno premikajo.

6.2.6   Vlečna vozila za polpriklopnike s spuščenim podvozjem, in sicer tista, pri katerih je višina naležne ploskve sedla (kot je opredeljena v točki 6.20 standarda ISO 612 iz leta 1978) enaka ali manjša od 1 100 mm, so lahko zasnovana tako, da so izvzeta iz zahtev iz točk 6.1.1.a, 6.1.3 in 6.2.4. V zvezi s tem se lahko zgodi, da blatniki in zasloni ne pokrivajo območja neposredno nad pnevmatikami zadnjih osi, ko so ta vlečna vozila spojena s polpriklopnikom, zato da se sistem za preprečevanje škropljenja izpod koles ne uniči. Vendar pa morajo blatniki in zasloni teh vozil ustrezati zahtevam iz zgornjih točk na območjih več kot 60° od navpične premice, ki poteka skozi središče kolesa, pred pnevmatikami in za njimi.

Navedena vozila morajo biti zato zasnovana tako, da izpolnjujejo zahteve iz prvega odstavka, kadar se uporabljajo brez polpriklopnika.

Da bi vozila lahko izpolnjevala navedene zahteve, imajo lahko blatniki in zasloni na primer odstranljive dele.

6.3   Zavesice

6.3.1   Za širino zavesice velja predpis za „q“ iz točke 6.1.1(c), razen za kateri koli del zavesice znotraj blatnika. V takšnem primeru mora ta del zavesice imeti širino vsaj enako širini tekalne plasti pnevmatike.

Širina dela zavesice, ki je nameščen pod blatnikom, mora izpolnjevati pogoj iz tega odstavka, pri čemer je dovoljeno odstopanje ± 10 mm na vsaki strani.

6.3.2   Položaj zavesice mora biti približno navpičen.

6.3.3   Spodnji rob je lahko od tal oddaljen največ 200 mm (slika 3 v Prilogi VI).

Ta razdalja se pri zadnji osi poveča na 300 mm, če radialna oddaljenost spodnjega roba zunanjega zaslona (Rv) ni večja od polmera pnevmatik na kolesih na navedeni osi.

Največja višina spodnjega roba zavesice glede na tla se lahko poveča na 300 mm, če proizvajalec meni, da je to tehnično ustrezno glede na značilnosti vzmetenja.

6.3.4   Vodoravno merjeno zavesica ne sme biti več kot 300 mm oddaljena od zadnjega dela pnevmatike.

6.3.5   Pri večkratnih oseh, pri katerih je oddaljenost „d“ med pnevmatikami na sosednjih oseh manjša od 250 mm, morajo imeti zavesice samo zadnja kolesa. Če je oddaljenost „d“ med pnevmatikami na sosednjih oseh najmanj 250 mm, mora biti zavesica za vsakim kolesom (slika 4 Priloge VI).

6.3.6   Pri uporabi sile 3 N na 100 mm širine zavesice v točki 50 mm nad spodnjim robom zavesice odklon zavesice ne sme biti večji od 100 mm proti zadnjemu delu vozila.

6.3.7   Celotna površina pred delom zavesice, ki ima predpisane najmanjše mere, mora biti opremljena z napravo za preprečevanje škropljenja, ki ustreza zahtevam iz dela 2 Priloge III.

6.3.8   Med zadnjim spodnjim robom blatnika in zavesico ne sme biti odprtine, skozi katero bi lahko uhajalo škropljenje.

6.3.9   Kadar naprava za preprečevanje škropljenja ustreza zahtevam, ki se nanašajo na zavesice (točka 6.3), ni potrebna dodatna zavesica.

7.   Zahteve za sisteme za preprečevanje škropljenja z napravami za preprečevanje škropljenja absorpcijskega tipa za določene osi z nekrmiljenimi ali samokrmiljenimi kolesi (glej točko 5.2)

7.1   Blatniki

7.1.1   Blatniki morajo prekrivati prostor neposredno nad kolesom ali kolesi. Sprednji in zadnji robovi morajo segati vsaj do vodoravne ravnine, ki se dotika zgornjega roba kolesa ali koles (slika 5 Priloge VI). Zadnja stran pa se lahko zamenja z zavesico, pri čemer mora le-ta segati do zgornjega dela blatnika (ali ustreznega dela).

7.1.2   Celotna notranja površina zadnjega dela blatnika mora biti opremljena z napravo za preprečevanje škropljenja, ustrezno zahtevam iz dela 2 Priloge III.

7.2   Zunanji zasloni

7.2.1   Pri enojnih ali večkratnih oseh, pri katerih so sosednje pnevmatike med seboj oddaljene vsaj 250 mm, mora zunanji zaslon pokrivati površino, ki sega od spodnjega do zgornjega dela blatnika in je na eni strani omejena s tangento na zgornjem robu pnevmatike ali pnevmatik in navpično tangento na sprednjem robu pnevmatike, na drugi strani pa z blatnikom ali zavesico za kolesom ali kolesi (slika 5b Priloge VI).

Pri večkratnih oseh mora biti zunanji zaslon nameščen na vsakem kolesu.

7.2.2   Med zunanjim zaslonom in notranjim delom blatnika ne sme biti odprtin, skozi katere bi lahko uhajalo škropljenje.

7.2.3   Kadar zavesica ni nameščena za vsakim kolesom (glej točko 6.3.5), mora zunanji zaslon segati neprekinjeno od zunanjega roba zavesice do navpične ravnine, ki poteka skozi skrajno sprednjo točko pnevmatike prve osi (slika 5a Priloge VI).

7.2.4   Celotna notranja površina zunanjega zaslona, ki ne sme biti nižja od 100 mm, mora biti opremljena z napravo za preprečevanje škropljenja absorpcijskega tipa skladno z zahtevami iz dela 2 Priloge III.

7.3   Te zavesice morajo segati do spodnjega dela blatnika in morajo biti skladne s točkami od 6.3.1 do 6.3.9.

8.   Zahteve za sisteme za preprečevanje škropljenja, opremljene z napravami za preprečevanje škropljenja, ki ločujejo vodo od zraka, za osi s krmiljenimi in nekrmiljenimi kolesi

8.1   Blatniki

8.1.1   Blatniki morajo biti skladni z zahtevami iz točke 6.1.1(c).

8.1.2   Blatniki za enojne ali večkratne osi, pri katerih je razdalja med pnevmatikami na dveh sosednjih oseh večja od 300 mm, morajo ravno tako ustrezati zahtevam iz točke 6.1.1(a).

8.1.3   Pri večkratnih oseh, pri katerih oddaljenost med pnevmatikami na dveh sosednjih oseh ne presega 300 mm, morajo biti blatniki skladni z vzorcem, prikazanim na sliki 7.

8.2   Zunanji zasloni

8.2.1   Spodnji robovi zunanjih zaslonov morajo biti opremljeni z napravami za preprečevanje škropljenja, ki ločujejo vodo od zraka, skladno z zahtevami iz dela 3 Priloge III.

8.2.2   Pri enojnih ali večkratnih oseh, pri katerih je oddaljenost med pnevmatikami dveh sosednjih osi večja od 300 mm, mora spodnji rob naprave za preprečevanje škropljenja, ki je nameščena na zunanjem zaslonu, imeti naslednje največje mere in polmere, merjene iz središča kolesa (sliki 6 in 7 Priloge VI):

(a) osi s krmiljenimi ali samokrmiljenimi kolesi:   od sprednjega roba (proti sprednjemu delu vozila) (vrh C na 30°)   do zadnjega roba (proti zadnjemu delu vozila) (vrh A na 100 mm)	Rv ≤ 1,05 R
(b) osi z nekrmiljenimi kolesi:   od prednjega roba (vrh C na 20°)   do zadnjega roba (vrh A na 100mm)	Rv ≤ 1,00 R

pri čemer je

R= polmer pnevmatike na vozilu;

Rv= radialna oddaljenost spodnjega roba zunanjega zaslona od središča kolesa.

8.2.3   Pri večkratnih oseh, pri katerih razdalja med pnevmatikami na dveh sosednjih oseh ni večja od 300 mm, morajo zunanji zasloni, nameščeni v medosnem prostoru, potekati, kot je opredeljeno v točki 8.1.3, in se morajo razprostirati navzdol tako, da se ne nahajajo več od 100 mm nad vodoravno premico, ki poteka skozi središča koles (slika 7 Priloge VI).

8.2.4   Globina zunanjega zaslona v vseh točkah za navpično linijo, ki poteka skozi središče kolesa, ne sme biti manjša od 45 mm. Ta globina se lahko pred to linijo postopoma zmanjšuje.

8.2.5   V zunanjih zaslonih ali med zunanjimi zasloni in blatniki ne sme biti odprtin, skozi katere bi lahko uhajalo škropljenje.

8.3   Zavesice

8.3.1   Zavesice morajo:

(a)	biti skladne s točko 6.3 (slika 3 Priloge VI) ali

(b)	biti skladne s točkami 6.3.1, 6.3.2, 6.3.5, 6.3.8 in 8.3.2 (slika 6 Priloge VI).

8.3.2   Naprave za preprečevanje škropljenja, ki so skladne s zahtevami iz Priloge IV, je treba pritrditi na zavesice iz točke 8.3.1(b) vsaj vzdolž celega roba.

8.3.2.1   Spodnji rob naprave za preprečevanje škropljenja ne sme biti oddaljen od tal več kot 200 mm.

Največja višina spodnjega roba zavesice glede na tla se lahko poveča na 300 mm, če proizvajalec meni, da je to tehnično ustrezno glede na značilnosti vzmetenja.

8.3.2.2   Naprava za preprečevanje škropljenja mora biti globoka najmanj 100 mm.

8.3.2.3   Razen spodnjega dela, ki vključuje napravo za preprečevanje škropljenja, pri uporabi sile 3 N, ki deluje na vsakih 100 mm širine zavesice, izmerjeno v presečišču zavesice z napravo za preprečevanje škropljenja v položaju delovanja v točki 50 mm nad spodnjim robom zavesice, odklon zavesice iz točke 8.3.1(b) ne sme biti večji od 100 mm proti zadnjemu delu vozila.

8.3.3   Vodoravno merjeno zavesica ne sme biti več od 200 mm oddaljena od zadnjega dela pnevmatike.

9.   Pri večkratnih oseh ni nujno, da sistem za preprečevanje škropljenja na osi, ki ni zadnja, pokriva celotno širino tekalne površine pnevmatike, če lokalno obstaja možnost motenj med sistemom za preprečevanje škropljenja in zgradbo osi, vzmetenja ali podvozja.

---

(1)  UL L 168, 26.6.1978, str. 45.

PRILOGA V

Skladnost proizvodnje in prenehanje proizvodnje

1.   Skladnost proizvodnje

1.1

Vsaka naprava za preprečevanje škropljenja, označena z oznako ES-homologacije, mora biti skladna s homologiranim tipom. Organ, ki je izdal oznako ES-homologacije, obdrži en vzorec, ki se skupaj s certifikatom o ES-homologaciji sestavnega dela lahko uporabi za preverjanje skladnosti naprav, ki imajo oznako ES-homologacije sestavnega dela in so dane v promet, z navedenimi zahtevami.

1.2

Tip naprave se določi z vzorcem in v opisni dokumentaciji pri oddaji vloge za podelitev ES-homologacije sestavnega dela. Za naprave, katerih značilnosti so enake značilnostim vzorca in katerih drugi sestavni deli se ne razlikujejo od delov vzorca, razen različic, ki ne vplivajo na lastnosti iz te priloge, se šteje, da sodijo k istemu tipu.

1.3

Proizvajalec opravi rutinske preskuse, s katerimi zagotovi skladnost proizvodnje s homologiranim tipom. V ta namen mora proizvajalec imeti laboratorij, ki ima zadostno opremo za opravljanje bistvenih preskusov, ali pa preskuse skladnosti proizvodnje zanj opravi pooblaščen laboratorij. Rezultati preverjanj skladnosti proizvodnje morajo biti pristojnim organom dostopni vsaj eno leto.

1.4	Pristojni organi lahko opravijo tudi naključne preskuse.

1.5

Skladnost proizvodnje s tipom naprave, ki mu je bila podeljena homologacija, je treba preverjati pod pogoji in po postopku, kakor je opredeljen v Prilogi III. Na zahtevo organa, ki je podelil homologacijo sestavnega dela, da proizvajalec le-temu na voljo vzorce homologiranega tipa, da opravi preskuse ali preveri skladnost.

1.6	Da so naprave skladne, se šteje, če 9 od 10 naključno izbranih vzorcev izpolnjuje zahteve iz točke 4 dela 2 in točke 4 dela 3 Priloge III.

1.7	Če pogoj iz točke 1.6 ni izpolnjen, je treba preskusiti še 10 naključno izbranih vzorcev. Povprečje vseh opravljenih meritev mora biti skladno z določili iz točke 4 dela 2 in točke 4 dela 3 Priloge III; noben rezultat posamičnih meritev ne sme biti manjši od 95 % predpisane vrednosti.

2.   Prenehanje proizvodnje

Imetnik ES homologacije sestavnega dela, ki preneha proizvodnjo, mora o tem takoj obvestiti pristojne organe.

PRILOGA VI

SLIKE

Slika 1a

Širina (q) blatnika (a) in položaj zaslona (j)

Slika 1b

Primer merjenja zunanjega zaslona

Slika 2

Mere blatnika in zunanjega zaslona

Slika 3

Položaj blatnika in zavesice as

Slika 4

Shema sklopa sistema za preprečevanje škropljenja (blatnik, zavesica, zunanji zaslon), ki vključuje naprave za preprečevanje škropljenja (absorpcijskega tipa) za večkratne osi

Slika 5

Shema sklopa sistema za preprečevanje škropljenja, ki vključuje naprave za preprečevanje škropljenja (naprave absorpcijskega tipa) za osi s samokrmiljenimi ali nekrmiljenimi kolesi

(Priloga IV – točki 5.2 in 7)

Slika 6

Shema sklopa sistema za preprečevanje škropljenja, ki vključuje naprave za preprečevanje škropljenja z napravami za ločevanje vode in zraka za osi s krmiljenimi, samokrmiljenimi ali nekrmiljenimi kolesi

Slika 7

Shema sklopa sistema za preprečevanje škropljenja, ki vključuje naprave za preprečevanje škropljenja (blatnik, zavesica, zunanji zaslon) za večkratne osi, pri katerih je razdalja med pnevmatikami največ 300 mm

Slika 8

Namestitev elementov pri preskusu naprav za preprečevanje škropljenja absorpcijskega tipa

(Del 2 Priloge III)

Slika 9

Namestitev elementov pri preskusu naprav za preprečevanje škropljenja ločevalnega tipa

(Del 3 Priloge III)