16.10.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/18

(1)

Avgusta 2002 so bili z Uredbo Sveta (ES) št. 1514/2002 (2) („prvotna preiskava“) uvedeni dokončni protidampinški ukrepi na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi („zadevni izdelek“) s poreklom med drugim iz Republike Koreje in Malezije („zadevni državi“). Veljavne protidampinške dajatve za Malezijo so 59,2 % za Anggerik Laksana Sdn Bhd in 75 % za vse druge družbe, za Republiko Korejo pa dajatev za vse družbe znaša 44 %.

(2)

Ta postopek ne zajema trenutno veljavnih protidampinških ukrepov, uvedenih z Uredbo Sveta (ES) št. 964/2003 (3) na izvoz iz Ljudske republike Kitajske (58,6 %) in Tajske (58,9 %), z izjemo dveh družb, ter izvoz, poslan s Tajske, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom s Tajske ali ne. Ukrepi v zvezi z zadevnim izdelkom s poreklom s Kitajske so bili z Uredbo Sveta (ES) 2052/2004 (4) razširjeni na uvoz enakega izdelka, poslanega iz Indonezije, z Uredbo Sveta (ES) št. 2053/2004 (5) na uvoz enakega izdelka, poslanega s Šrilanke, in z Uredbo Sveta (ES) št. 655/2006 (6) na uvoz enakega izdelka, poslanega s Filipinov, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Filipinov, Indonezije in Šrilanke ali ne.

(3)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (7) protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz Republike Koreje in Malezije, je Komisija prejela zahtevek za pregled teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(4)

Zahtevek je 23. maja 2007 vložil Odbor za zaščito interesov industrije fitingov iz jekla za čelno varjenje Evropske unije („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 50 % skupne proizvodnje nekaterega pribora (fitingov) za cevi v Skupnosti.

(5)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti teh ukrepov damping in škoda za industrijo Skupnosti verjetno nadaljevala ali ponovno pojavila.

(6)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da so obstajali zadostni dokazi za začetek pregleda, zato je uvedla pregled zaradi izteka ukrepov (8) v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila proizvajalce Skupnosti vložnike, druge proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike v zadevnih državah, uvoznike/trgovce, uporabnike in njihova združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike vlad obeh držav izvoznic.

(8)

Službe Komisije so poslale vprašalnike vsem navedenim strankam ter tistim, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(9)

Komisija je zainteresiranim strankam dala možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(10)

Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev izvoznikov v Republiki Koreji, uvoznikov/trgovcev zadevnega izdelka in proizvajalcev Skupnosti je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorec, je razposlala obrazce za vzorčenje, v katerih so morali vsi zadevni proizvajalci Skupnosti, proizvajalci izvozniki in uvozniki navesti posebne informacije o povprečnem obsegu prodaje ter cenah. Vprašalnika ni izpolnil noben korejski proizvajalec izvoznik, Komisija pa je izpolnjene vprašalnike prejela od enajstih uvoznikov. Poslali so jih tudi le štirje proizvajalci Skupnosti. Zato je bilo sklenjeno, da vzorčenje ni potrebno.

(11)

Na vprašalnik so sicer odgovorili štirje proizvajalci Skupnosti, vendar je eden od njih vprašalnik izpolnil le delno, na poslani dopis, v katerem so bile navedene pomanjkljivosti, pa ni odgovoril. V zvezi z Malezijo je Komisija prejela dva odgovora na vprašalnik, enega od družbe novinke, drugega pa od družbe, ki je kasneje zavrnila preveritveni obisk. Na vprašalnik ni odgovoril noben korejski proizvajalec izvoznik. Izpolnjen vprašalnik sta poslala dva uvoznika.

(12)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode ter interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(13)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovnim pojavom dampinga je zajela obdobje od 1. julija 2006 do 30. junija 2007 („OP“). Preučevanje trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava škode, je potekalo od 1. januarja 2002 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(14)

Izdelek, ki se pregleduje, je pribor (fitingi) za cevi (razen litega pribora (fitingov), prirobnic in fitingov z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavnega jekla), z največjim zunanjim premerom do vključno 609,6 mm, ki se uporablja za čelno varjenje ali druge namene, s poreklom iz Republike Koreje in Malezije, trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7307 93 11, ex 7307 93 19, ex 7307 99 30 in ex 7307 99 90.

(15)

Pribor (fitingi) za cevi se izdeluje predvsem z rezanjem in oblikovanjem cevi. Uporablja se za spajanje cevi in je v različnih oblikah: v obliki kolena, črke T, redukcijskih kosov in kapic ter različnih velikosti in kakovosti materiala. Uporablja se v glavnem v petrokemični industriji, gradbeništvu, pridobivanju energije, ladjedelništvu in industrijskih napeljavah. Pri prodaji za uporabo v petrokemični industriji se uporablja svetovni standard ANSI. Za druge namene pa se v Skupnosti najpogosteje uporablja standard DIN.

(16)

Kot prvotna preiskava je tudi ta preiskava pokazala, da ima pribor (fitingi) za cevi, proizveden v zadevnih državah, ki se prodaja doma in/ali se izvozi v Skupnost, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti ter končno uporabo kot izdelki, ki jih v Skupnosti prodajajo proizvajalci Skupnosti vložniki, in se zato štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(17)

V skladu s členom osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je verjetno, da bi iztek ukrepov povzročil nadaljevanje dampinga.

(18)

Kot je navedeno zgoraj, je morala zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Koreje in Malezije, razen ene družbe novinke, ta preiskava temeljiti na informacijah, ki so bile Komisiji na voljo iz drugih virov. Glede na to in v skladu z določbami člena 18 osnovne uredbe so bile za določitev uvoznih količin in cen uporabljeni podatki Eurostata za 8-mestne oznake KN, preverjene z drugimi viri. Za izračun stopnje dampinga so bila uporabljena razpoložljiva dejstva, v tem primeru informacije iz zahtevka in statistike ZDA.

(19)

Zaradi trenutno majhne količine uvoza pribora (fitingov) za cevi iz Koreje in Malezije v EU je morala Komisija uporabiti podatke iz druge države. ZDA so se štele za primerno državo, saj je trg podobne velikosti, s številnimi domačimi proizvajalci, a tudi velikim deležem uvoza, zaradi česar je ta trg zelo konkurenčen. Poleg tega so ZDA najpomembnejši cilj izvoza iz Koreje in Malezije.

(20)

V skladu s členom 18 osnovne uredbe in zaradi nesodelovanja korejskih in malezijskih proizvajalcev izvoznikov, razen ene družbe novinke, je normalna vrednost za Korejo oziroma Malezijo temeljila na podatkih iz zahtevka, tj. ocenjenih proizvodnih stroških, katerim je bilo dodanih 12,3 % oziroma 15,1 % za prodajne, splošne in administrativne odhodke ter 5,6 % oziroma 6 % za dobiček, oboje izraženo kot odstotek prihodkov od prodaje. Zgoraj navedeni odstotki so bili izračunani precej zadržano.

(21)

V skladu s členom 18 osnovne uredbe in zaradi nesodelovanja korejskih in malezijskih proizvajalcev izvoznikov, razen ene države novinke, je bila izvozna cena izračunana z uporabo korejskih in malezijskih izvoznih cen za zadevni izdelek v ZDA, pridobljenih iz uvozne statistike ZDA. Te številke so bile prilagojene glede na vrsto izdelka sorazmerno s tonažo posamezne vrste izdelka na podlagi informacij v zahtevku.

(22)

Tehtana povprečna normalna vrednost se je v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno pribora (fitingov) za cevi, obe franko tovarna.

(23)

Zaradi poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se upoštevale razlike v dejavnikih, ki so vplivali na cene in na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V zvezi s tem so bile narejene prilagoditve za stroške notranjega in čezmorskega prevoza, zavarovanja, obdelave, nakladanja in drugih tozadevnih stroškov.

(24)

Primerjava konstruirane normalne vrednosti in konstruirane izvozne cene je pokazala obstoj dampinga pri obeh zadevnih državah, pri čemer je stopnja dampinga enaka znesku, za katerega ugotovljena normalna vrednost presega izvozno ceno. Ugotovljena stopnja dampinga je kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti znašala za Korejo 15,1 % in za Malezijo 61,3 %.

(25)

Po analizi obstoja dampinga v OP je bila preučeno tudi, ali obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga. Zaradi nesodelovanja korejskih in malezijskih proizvajalcev izvoznikov, razen ene države novinke, in zaradi pomanjkanja javno dostopnih informacij o industriji pribora (fitingov) za cevi, spodaj navedeni sklepi v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljijo predvsem na podatkih Eurostata, zahtevka za pregled in statistike Združenih držav.

(26)

Tako v Koreji kot v Maleziji je zmogljivost ocenjena na 35 300 ton, izvozna zmogljivost pa na 20 000 ton. To je več kot ena četrtina potrošnje Skupnosti.

(27)

Kot je omenjeno v uvodnih opombah, izvoza zadevnega izdelka iz obeh zadevnih držav v Skupnost skorajda ni. V zvezi z izvozom v druge tretje države se je v zahtevku trdilo, da se zadevni izdelek v ZDA izvaža po dampinških cenah.

(28)

Glede na zgoraj navedeno, tj. visoke stopnje dampinga, znatne neizkoriščene zmogljivosti skupaj z veliko izvozno zmogljivostjo, se lahko sklene, da bi se dampinški uvoz iz teh dveh držav v EU ob morebitni ukinitvi ukrepov ponovno pojavil. Poleg tega pa kljub visoki stopnji protidampinških dajatev, uvedenih na njun izvoz, ki se je dejansko ustavil, nobeden od proizvajalcev izvoznikov v Maleziji ni zahteval vmesnega pregleda. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da korejske izvozne družbe niso sodelovale pri prvotni preiskavi. Nesodelovanje pri tej preiskavi tudi kaže, da navedeni proizvajalci izvozniki niso hoteli ali niso mogli dokazati, da se s prekinitvijo ukrepov damping ne bi ponovno pojavil.

(29)

Tri družbe so v celoti sodelovale pri preiskavi. Te družbe so v Franciji (Interfit), Avstriji (Erne Fittings) in Italiji (Virgilio Cena). Avstrijska skupina ima tudi povezano družbo v Nemčiji (Siekmann Fittings). Preiskava je pokazala, da trije proizvajalci Skupnosti vložniki, ki so v celoti sodelovali, predstavljajo več kot 50 % proizvodnje pribora (fitingov) za cevi v Skupnosti in so zato del industrije Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(30)

Potrošnja Skupnosti je temeljila na skupnem obsegu prodaje proizvajalcev Skupnosti vložnikov in drugih proizvajalcev Skupnosti, na podlagi zahtevka in uvoza iz zadevnih držav ter uvoza iz drugih tretjih držav, oboje na podlagi Eurostata.

(31)

Glede na to se je v obravnavanem obdobju potrošnja Skupnosti povečala za 26 %, s 58 561 ton v letu 2002 na 73 519 ton v OP. Pribor (fitingi) za cevi se uporablja predvsem v petrokemični industriji, gradbeništvu, pridobivanju energije, ladjedelništvu in industrijskih napeljavah, kar lahko skupaj z okrevanjem jeklarske industrije pojasni to rast.

(32)

Tabela 1

Potrošnja Skupnosti

(33)

Obseg uvoza iz Malezije in Koreje se je izrazito zmanjšal, s 404 na 11 ton. Zdi se, da je to posledica protidampinških ukrepov, ki veljajo od februarja 2002. Njun tržni delež je de minimis.

(34)

Tabela 2

Uvoz iz zadevnih držav

(35)

Zaradi zelo omejenega uvoza iz zadevnih držav in glede na veliko raznovrstnost izdelkov se cene, podane s strani Eurostata, ne morejo šteti kot zanesljiv vir za natančno analizo.

(36)

Zaradi nesodelovanja zadevnih držav se bile stopnje nelojalnega nižanja cen izračunane na isti način kot v zahtevku, tj. s primerjavo izvoznih cen zadevnih držav za ZDA in cen, ki so jih vložniki zaračunavali na trgu Skupnosti. Stopnja nelojalnega nižanja za Korejo znaša 25,2 %, za Malezijo pa 53,3 %.

(37)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 5 %, potrošnja Skupnosti pa za 26 %.

(38)

Tabela 3

Obseg proizvodnje

(39)

V obravnavanem obdobjem se je proizvodnja Skupnosti povečala za 6 % kljub rahlemu zmanjšanju leta 2003.

(40)

Tabela 4

Proizvodna zmogljivost

(41)

V obravnavanem obdobju se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala za 1 %.

(42)

Tabela 5

Izkoriščenost zmogljivosti

(43)

Prodaja industrije Skupnosti nepovezanim strankam na trgu Skupnosti se je med letom 2002 in OP povečala za 11 %.

(44)

Tabela 6

Prodaja industrije Skupnosti nepovezanim strankam

(45)

Med obravnavanim obdobjem so se povprečne prodajne cene, ki jih je na trgu Skupnosti zaračunavala industrija Skupnosti, postopoma povišale. Celotno povišanje je med letom 2002 in OP znašalo 63 %. To rast deloma pojasnjuje dvig stroškov glavne surovine, jeklenih cevi, deloma pa dejstvo, da sta dva proizvajalca Skupnosti proizvodnjo preusmerila na posebne, dražje vrste izdelka.

(46)

Tabela 7

Prodajna cena industrije Skupnosti

(47)

Celoten tržni delež industrije Skupnosti se je od leta 2002 do OP zmanjšal za 7 odstotnih točk.

(48)

Tabela 8

Tržni delež prodaje industrije Skupnosti

(49)

Medtem ko se je potrošnja Skupnosti v obravnavanem obdobju povečala za 26 %, se je obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu povečal le za 11 %, tržni delež industrije Skupnosti na trgu pa se je zmanjšal za 7 odstotnih točk. Pozitivnemu razvoju potrošnje Skupnosti torej ni sledilo ustrezno povečanje prodaje industrije Skupnosti.

(50)

V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost, izražena kot odstotek neto prodajne vrednosti nepovezanim strankam, razvijala na naslednji način:

(51)

Tabela 9

Dobičkonosnost

(52)

Dobičkonosnost industrije Skupnosti se je gibala pozitivno, v skladu s povišanjem prodajnih cen industrije Skupnosti. Kljub znatnemu znižanju leta 2003 in 2005 je skupna dobičkonosnost dosegla 10 %. Razlog za to je bila preusmeritev na proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo v obravnavanem obdobju, ko je povprečni dobiček industrije Skupnosti znašal 4 %.

(53)

Donosnost naložb, izražena kot dobiček/izguba glede na neto knjigovodsko vrednost naložb, se je gibala enako kot dobičkonosnost.

(54)

Tabela 10

Donosnost naložb

(55)

Med letoma 2002 in 2005 je denarni tok znatno nihal, leta 2006 in med OP pa se je izrazito povečal. Povečanje kaže na to, da je industrija okrevala. Takšna raven denarnega toka omogoča družbam, da po slabih obdobjih zopet vlagajo v proizvodnjo pribora (fitingov) za cevi.

(56)

Tabela 11

Denarni tok

(57)

Industrija Skupnosti je v obravnavanem obdobju povečala naložbe za 65 %. Večina naložb je bila usmerjena v stroje za povečanje produktivnosti. Nobena od preiskovanih družb ni omenila kakršnih koli tekočih težav s pridobivanjem sredstev.

(58)

Tabela 12

Naložbe

(59)

Spodnja tabela kaže, da so končne zaloge ostale stabilne; vendar so se v obravnavanem obdobju rahlo zmanjšale, za približno 1 %.

(60)

Tabela 13

Zaloge

(61)

Po 5-odstotnem znižanju v letu 2003 se je v obravnavanem obdobju delovna sila skupno zmanjšala za 2 %.

(62)

Tabela 14

Zaposlenost

(63)

Skladno s povečanjem proizvodnje in zmanjšanjem zaposlenosti se je v obravnavanem obdobju produktivnost izboljšala za 8 %.

(64)

Tabela 15

Produktivnost

(65)

V obravnavanem obdobju so se stroški dela postopoma zviševali. Skupno povišanje stroškov dela v obravnavnem obdobju je bilo 22 %. Najbolj so se stroški dela povišali v družbi, ki je spremenila proizvodni program in namesto osnovnih izdelkov začela izdelovati specializirane izdelke, ki zahtevajo višje poklicne kvalifikacije.

(66)

Tabela 16

Stroški dela

(67)

Izvoz pribora (fitingov) za cevi industrije Skupnosti je v obravnavanem obdobju močno nihal. Skupno se je izvoz v tretje države zmanjšal za 15 %, kar je predvsem posledica neugodnega menjalnega tečaja EUR/USD.

(68)

Tabela 17

Izvoz industrije Skupnosti

(69)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 964/2003 so bile uvedene protidampinške dajatve na uvoz pribora (fitingov) za cevi iz Ljudske republike Kitajske (58,6 %) in Tajske (58,9 %). Ukrepi se uporabljajo za zadevni izdelek s poreklom iz Kitajske, poslan iz ene od naslednjih držav: Filipinov, Indonezije, Šrilanke in Tajvana. Kljub ukrepom za uvoz iz Kitajske, se izvoz iz Kitajske v EU stalno povečuje.

(70)

Celotni obseg uvoza pribora (fitingov) za cevi iz tretjih držav, razen iz zadevnih držav, se je v obravnavanem obdobju več kot podvojil, povečal se je namreč s 9 654 ton leta 2002 na 24 105 ton na koncu OP.

(71)

Obseg uvoza pribora (fitingov) za cevi v Skupnost iz držav razen Koreje in Malezije se je razvijal na naslednji način:

(72)

Tabela 18

Uvoz iz drugih tretjih držav

(73)

Tržni delež uvoza s poreklom iz tretjih držav, ki niso zadevne države, je dosegel 33 % potrošnje EU. To pomeni, da se je v obravnavanem obdobju povečal za 99 %, in sicer s 16 na 33 %.

(74)

Tabela 19

Tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav

(75)

Tabela 20

Glavni uvoz v EU

(76)

Kot kaže pozitiven razvoj večine zgoraj navedenih kazalnikov, je gospodarski položaj industrije Skupnosti v letih od 2002 do sredine 2007 delno okreval od škodljivih učinkov dampinškega uvoza s poreklom iz obeh zadevnih držav.

(77)

Zaradi veljavnih ukrepov je industrija Skupnosti od leta 2002 delno okrevala. Industrija Skupnosti je uspela povečati obseg prodaje ter cene. Tudi gospodarski dejavniki, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, dobičkonosnost, naložbe, donosnost naložb ter produktivnost, so se razvijali pozitivno. To dokazuje, da si je industrija Skupnosti prizadevala izboljšati svojo konkurenčnost. Posledica tega je bila, da je bila prodaja industrije Skupnosti v Skupnosti od leta 2002 dobičkonosna.

(78)

Vendar industrija Skupnosti ni uspela izkoristiti prednosti znatne rasti potrošnje v Skupnosti in nekaj pozitivnih dejavnikov je tudi rezultat prenehanja poslovanja pomembnega proizvajalca Skupnosti v Združenem kraljestvu, katerega dejavnosti sta prevzeli dve družbi, ki podpirata zahtevek.

(79)

Kljub temu pa se lahko sklene, da je imela uvedba ukrepov proti Koreji in Maleziji pozitiven učinek na gospodarski položaj industrije Skupnosti.

(80)

Glede na delno okrevanje industrije Skupnosti ni bilo mogoče ugotoviti nadaljevanja škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz. Zato se je preučilo, ali bi se s prenehanjem veljavnosti ukrepov škoda ponovno pojavila.

(81)

Kot je navedeno zgoraj, so korejski in malezijski proizvajalci v primeru razveljavitve ukrepov zmožni preusmeriti ogromne količine izvoza na trg Skupnosti. V skladu z zahtevkom sta ti državi močno odvisni od izvoznih trgov, in sicer Koreja 75 % in Malezija 84 %. Poleg tega se zdi, da drugi izvozni trgi, kot sta ZDA in Japonska, ne bi mogli absorbirati prostih zmogljivosti, ker je obseg izvoza v ti dve državi že sedaj znaten in bi bile zato usmerjene na trg Skupnosti. Zdi se tudi, da na azijskem trgu na splošno vlada presežna zmogljivost.

(82)

Na podlagi statistike Združenih držav je bilo ugotovljeno, da so bile malezijske in korejske izvozne cene za ZDA nižje od cen industrije Skupnosti. Čeprav zaradi številnih različnih vrst izdelkov podrobna analiza ni bila mogoča, je verjetno, da bodo ti izvozniki svoje cene uskladili z zelo nizkimi cenami iz azijskih držav, da bi ponovno pridobili izgubljene tržne deleže. Takšno določanje cen, ki ga potrjuje njihovo nesodelovanje, skupaj z zmožnostjo dobave znatnih količin zadevnega izdelka na trg Skupnosti, bi najbrž imelo negativen učinek na industrijo Skupnosti.

(83)

Poleg tega je treba upoštevati, da mora industrija Skupnosti, da bi dosegla ekonomijo obsega in ostala konkurenčna, proizvajati določeno količino standardnih izdelkov, ki so zato v neposredni konkurenci z uvozom iz Koreje in Malezije.

(84)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da bi ukinitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila ponovni pojav škode industriji Skupnosti zaradi dampinškega uvoza.

(85)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bilo podaljšanje veljavnosti obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesi Skupnosti kot celote. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na oceni vseh vpletenih interesov, kot so interes industrije Skupnosti, uvoznikov/trgovcev ter uporabnikov zadevnega izdelka. Uporabniki niso predložili nobenih stališč.

(86)

Da bi Komisija ocenila verjetni vpliv nadaljevanja ali odprave ukrepov, je zahtevala podatke od vseh zgoraj navedenih zainteresiranih strank. Komisija je poslala vprašalnike za vzorčenje 64 uvoznikom zadevnega izdelka in prejela enajst odgovorov. Tem enajstim družbam je Komisija poslala vprašalnik in je prejela samo dva delna odgovora, ki nista zagotovila nobenega dokaza, da so veljavni ukrepi znatno vplivali nanje. Jasno je, da so uvozniki našli druge vire dobave, kar je razvidno iz znatnega tržnega deleža (33 %) drugih tretjih držav, kar kaže, da so konkurenčni pogoji na trgu Skupnosti zagotovljeni.

(87)

Dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, torej analiza dejanskega stanja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, poleg tega omogoča oceno vseh morebitnih negativnih učinkov trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(88)

Na podlagi tega se je preučilo, ali kljub ugotovitvam o nadaljevanju dampinga in verjetnosti ponovnega pojava škode obstajajo nujni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče skleniti, da v tem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Skupnosti.

(89)

Industrija Skupnosti je dokazala, da je strukturno sposobna preživeti. To je potrdil pozitiven razvoj njenega gospodarskega položaja v času, ko je bila po uvedbi trenutno veljavnih protidampinških ukrepov ponovno vzpostavljena učinkovita konkurenca. Dejansko so v zadnjih dveh letih obravnavanega obdobja prizadevanja industrije Skupnosti za racionalizacijo proizvodnje in krepitev konkurenčnosti vodila v primeren dobiček.

(90)

Glede na zgoraj navedeno se zdi, da je za preprečitev škodljivih učinkov dampinškega uvoza, ki bi lahko ogrozili okrevanje industrije Skupnosti in s tem tudi njen obstoj, treba veljavne ukrepe ohraniti. Treba je upoštevati tudi dejstvo, da bi izginotje industrije Skupnosti imelo škodljiv učinek tudi na panoge na koncu proizvodne verige, saj bi se jim znatno zmanjšala izbira dobaviteljev.

(91)

Kot že navedeno, sta vprašalnik Komisije izpolnila le dva od 64 nepovezanih uvoznikov. Vendar nista izrazila nikakršnega negativnega mnenja glede morebitnega nadaljevanja ukrepov. Nesodelovanje je samo po sebi znak, da ukrepi niso povzročili znatnih negativnih učinkov na gospodarsko stanje tega sektorja. To potrjuje dejstvo, da so uvozniki še naprej trgovali z zadevnim izdelkom v znatnih količinah in v obravnavanem obdobju celo povečali obseg uvoza.

(92)

Zato se sklene, da uvedba trenutno veljavnih protidampinških ukrepov ni negativno vplivala na gospodarski položaj uvoznikov zadevnega izdelka. Zato tudi ni verjetno, da bi podaljšanje veljavnosti ukrepov povzročilo poslabšanje njihovega gospodarskega položaja v prihodnosti.

(93)

Pri sedanji preiskavi se ni javil noben uporabnik. Uporabnici zadevnega izdelka sta predvsem petrokemična in gradbena industrija. Pomanjkanje sodelovanja potrjuje, da pribor (fitingi) za cevi predstavlja zelo majhen del njihovih skupnih proizvodnih stroškov in zdi se, da jim veljavni ukrepi niso povzročili nikakršne izgube konkurenčnosti.

(94)

Sklenjeno je bilo, da ohranitev enakih ukrepov ne bi pomenila nikakršnega poslabšanja položaja uporabnikov.

(95)

Preiskava je pokazala, da so obstoječi protidampinški ukrepi industriji Skupnosti omogočili, da si do določene mere opomore. Morebitna ukinitev ukrepov bi ogrozila okrevanje industrije Skupnosti in mogoče povzročila njeno izginotje. Nadaljnja veljavnost ukrepov je zato v interesu industrije Skupnosti.

(96)

Zdi se, da veljavni ukrepi v preteklosti niso imeli večjih negativnih vplivov na gospodarski položaj uporabnikov in uvoznikov. Zato se sklene, da ni nobenih nujnih razlogov proti nadaljevanju veljavnosti obstoječih protidampinških ukrepov.

(97)

Vse zadevne stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po razkritju jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč. Iz Koreje ni bilo poslanih nobenih pripomb, ena pripomba je prispela od malezijske družbe, vendar se na podlagi nje zgornji sklepi ne spremenijo.

(98)

Iz zgoraj navedenega sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe protidampinške dajatve na uvoz pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz Republike Koreje in Malezije, uvedene z Uredbo (ES) št. 1514/2002, ohraniti –