25.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 82/1

(1)

Da bi poenostavili in pospešili predložitev priglasitev državnih pomoči s strani držav članic in njihovih ocen s strani Komisije, je zaželeno, da se posploši uporaba že vzpostavljenih elektronskih sistemov.

(2)

Od 1. januarja 2006 morajo države članice elektronsko pošiljati priglasitve državnih pomoči. Spletna aplikacija Interaktivni sistem priglasitev državnih pomoči (SANI) (2) je začela v celoti delovati in je povečala učinkovitost postopkov. Zato bi morala biti od 1. julija 2008 njena uporaba obvezna za države članice za predložitev priglasitev državne pomoči Komisiji.

(3)

Od 1. januarja 2006 morajo države članice elektronsko pošiljati tudi vse dopise v povezavi s priglasitvami. Sistem varne elektronske pošte Infrastruktura javnih ključev (PKI) (3), ki ga je preizkusila Komisija, je začel v celoti delovati. Zato bi morala biti od 1. julija 2008 njegova uporaba obvezna za vse dopise držav članic za Komisijo v povezavi s priglasitvijo.

(4)

V izjemnih primerih bi morala biti na podlagi dogovora med Komisijo in zadevno državo članico omogočena uporaba komunikacijskega kanala, ki ni vzpostavljena spletna aplikacija ali varnostni sistem elektronske pošte.

(5)

Države članice bi bilo treba pozvati, da prostovoljno predložijo ločeno nezaupno različico priglasitve ali katerih koli dopisov v povezavi s priglasitvijo, če ti dokumenti vsebujejo zaupne podatke. To naj bi skrajšalo postopke in omogočilo Komisiji, da lažje odloči o zahtevah za dostop do dokumentov. Zadevna država članica bi morala upravičiti označitev podatkov kot zaupnih. Predložitev ločene nezaupne različice priglasitve ali katerega koli dopisa v povezavi s priglasitvijo ne posega v oceno Komisije o zaupni naravi predloženih informacij.

(6)

Da bi izboljšali preglednost državnih pomoči s Skupnosti, bi morale države članice za vsako dodelitev pomoči končnemu upravičencu navesti registracijsko številko državne pomoči, ki jo Komisija dodeli shemi pomoči, razen za pomoč, ki se dodeli v obliki davčnih ukrepov. Zato bi bilo treba spremeniti obrazec za priglasitev, da se vključi obveznost objave celotnega besedila končnih shem pomoči na internetu, kakor ga je odobrila Komisija.

(7)

Na podlagi sprememb pri pošiljanju priglasitev bi bilo treba posodobiti tudi določbe glede izračuna rokov.

(8)

Metodologija za določanje obrestnih mer, ki se uporabljajo za vračilo nezakonite pomoči, sledi metodologiji za določanje referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj. Metodologija za določanje referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj je bila spremenjena. Določbe Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (4) o obrestni meri, ki se uporabljajo za vračilo nezakonite pomoči, bi bilo zato treba spremeniti, da se bodo upoštevale te spremembe.

(9)

Da bi Komisiji omogočili boljšo oceno učinkov priglašenih ukrepov pomoči na konkurenco na notranjem trgu, bi bilo treba vprašanja glede možnosti, da taki ukrepi izkrivljajo konkurenco in vplivajo na trgovino znotraj Skupnosti, vključiti v obrazec o priglasitvi.

(10)

V skladu s sodno prakso Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (5) mora Komisija pri ocenjevanju združljivosti pomoči s skupnim trgom upoštevati vse ustrezne dejavnike, vključno, če je ustrezno, z okoliščinami, ki jih je že upoštevala pri prejšnji odločitvi, in obveznosti, ki jih je v navedeni prejšnji odločitvi lahko naložila državi članici. Komisija zato lahko upošteva kumulativni učinek katere koli stare pomoči in nove pomoči ter dejstvo, da stara pomoč, ki je bila razglašena za nezakonito, ni bila vrnjena. Da bi Komisiji omogočili, da sistematično uporablja to sodno prakso za ukrepe individualne pomoči in za sheme pomoči, bi bilo treba spremeniti obrazec za priglasitev.

(11)

Da bi se preprečilo podvajanje informacij, ki jih morajo predložiti države članice, so poleg sprememb v delu I Priloge I potrebne še nadaljnje spremembe obrazcev za priglasitev, zlasti črtanje dela II Priloge I k Uredbi (ES) št. 794/2004.

(12)

Po tem, ko je Komisija sprejela nove smernice Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja (6) ter Okvir Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (7), je treba zamenjati obrazce za priglasitev iz dela III.11 ter dela III.6 (a) in (b) Priloge I z novimi obrazci za priglasitev, ki so v skladu z veljavnimi okviri. Drugi obrazci za priglasitev iz dela III Priloge I ostanejo nespremenjeni.

(13)

Da bi zagotovili pravno varnost in povečali preglednost pri dodeljevanju pomoči v Skupnosti, bi bilo treba spremeniti tudi poenostavljeni obrazec za priglasitev iz člena 4(2) Uredbe (ES) št. 794/2004, ki je priložen v Prilogi II. Zlasti bi bilo treba od držav članic zahtevati, da potrdijo, da bodo vse obveznosti do predhodno odobrene sheme, ostale v celoti veljavne v zvezi z novimi priglašenimi ukrepi pomoči.

(14)

Uredbo (ES) št. 794/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

Člen 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 3

Pošiljanje priglasitev

1.   Priglasitev pošlje Komisiji oseba, imenovana s strani države članice, z elektronsko potrditvijo. Taka potrjena priglasitev šteje za poslano s strani stalnega predstavnika.

2.   Komisija naslovi svoje dopise na stalnega predstavnika zadevne države članice ali na kateri koli drugi naslov, ki ga določi ta država članica.

3.   Od 1. julija 2008 se priglasitve pošljejo elektronsko preko spletne aplikacije Interaktivni sistem priglasitev državnih pomoči (SANI).

Vsi dopisi v povezavi s priglasitvijo se pošljejo elektronsko preko sistema varne elektronske pošte Infrastrukture javnih ključev (PKI).

4.   V izjemnih primerih ter na podlagi dogovora med Komisijo in zadevno državo članico se za pošiljanje priglasitve ali katerih koli drugih dopisov v povezavi s priglasitvijo lahko uporabi dogovorjeni komunikacijski kanal, različen od navedenih v odstavku 3.

Če takega dogovora ni, se vse priglasitve ali dopisi v povezavi s priglasitvijo, ki jih države članice pošljejo Komisiji preko komunikacijskega kanala, ki je različen od navedenih v odstavku 3, ne štejejo za predložene Komisiji.

5.   Kadar priglasitev ali dopisi v povezavi s priglasitvijo vsebujejo zaupne informacije, zadevna država članica jasno opredeli take informacije in navede razloge, zakaj štejejo za zaupne.

6.   Države članice za vsako dodelitev pomoči končnemu upravičencu navedejo registracijsko številko državne pomoči, ki jo Komisija dodeli shemi pomoči.

Pododstavek 1 se ne uporablja za pomoč, ki se dodeli v obliki davčnih ukrepov.“

2.

V členu 8 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim besedilom:

„3.   Glede rokov za ukrepanje Komisije prejem priglasitev ali poznejših dopisov v skladu s členom 3(1) in členom 3(3) te uredbe šteje kot zadevni dogodek za namen člena 3(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1182/71.

4.   Glede rokov za ukrepanje držav članic, prejem zadevnih priglasitev ali dopisov od Komisije v skladu s členom 3(2) te uredbe šteje kot zadevni dogodek za namen člena 3(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1182/71.“

3.

Člen 9 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 9

Metoda določitve obrestne mere

1.   Obrestna mera, ki se uporablja za vračilo državne pomoči, dodeljene v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe, je letni odstotek obresti, ki ga Komisija vnaprej določi za vsako koledarsko leto, razen če je v posebni odločbi določeno drugače.

2.   Obrestna mera se izračuna tako, da se 1-letni obrestni meri na denarnem trgu doda 100 bazičnih točk. Če navedene obrestne mere niso na voljo, se uporabi 3-mesečna obrestna mera na denarnem trgu ali, če tudi te ni, donos na državne obveznice.

3.   Če ni zanesljivih podatkov o denarnem trgu ali donosu obveznic ali enakovrednih podatkov oziroma v izjemnih okoliščinah, lahko Komisija v tesnem sodelovanju z zadevno državo članico (zadevnimi državami članicami) določi obrestno mero za vračilo na podlagi druge metode in na podlagi informacij, ki jih ima na voljo.

4.   Stopnja vračila se bo revidirala enkrat letno. Izhodiščna obrestna mera se bo izračunala na osnovi enoletne obrestne mere na denarnem trgu, beležene septembra, oktobra in novembra v zadevnem letu. Tako izračunana obrestna mera se bo uporabljala celo naslednje leto.

5.   Poleg tega se bo z namenom upoštevanja znatnih in nenadnih nihanj posodobitev izvedla vsakič, ko bo povprečna obrestna mera, izračunana na podlagi treh predhodnih mesecev, odstopala od veljavne obrestne mere za več kot 15 %. Ta nova obrestna mera bo začela veljati prvega dne drugega meseca, ki sledi mesecem, uporabljenim v izračunu.“

4.

V členu 11 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim besedilom:

„3.   Obrestna mera, navedena v odstavku 1, se uporabi za celotno obdobje do datuma vračila. Če pa je med datumom, ko je bila nezakonita pomoč prvič na voljo upravičencu, in datumom vračila pomoči poteklo več kot eno leto, se obrestna mera vsako leto ponovno izračuna tako, da se za osnovo vzame obrestna mera, ki velja v času ponovnega izračuna.“

5.

Priloge se spremenijo v skladu s prilogami k tej uredbi.