29.8.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 234/4

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1282/2006

z dne 17. avgusta 2006

o posebnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov (1) ter zlasti členov 26(3), 30(1) in 31(14) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1255/1999 med drugim določa splošna pravila za odobritev izvoznih nadomestil v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, zlasti da se omogoči spremljanje vrednosti in omejitve količin za nadomestila. Podrobna pravila za uporabo teh splošnih pravil so določena v Uredbi Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke (2).

(2)	Uredba (ES) št. 174/1999 se je večkrat znatno spremenila. Ker je treba uvesti nadaljnje spremembe, se zaradi jasnosti in učinkovitosti Uredba (ES) št. 174/1999 razveljavi in nadomesti z novo uredbo.

(3)

Na podlagi Sporazuma o kmetijstvu (3), sklenjenega med urugvajskim krogom trgovinskih pogajanj GATT in potrjenega s Sklepom Sveta 94/800/ES (4), v nadaljnjem besedilu „Sporazum o kmetijstvu“), se izvozna nadomestila za kmetijske proizvode, vključno z mlečnimi izdelki, v okviru vsakega 12-mesečnega obdobja, ki se začne 1. julija 1995, omejijo na največjo količino in najvišjo vrednost. Zaradi zagotavljanja skladnosti z navedenimi omejitvami je treba spremljati izdajanje izvoznih dovoljenj in sprejeti postopke za dodeljevanje količin, ki se lahko izvozijo z nadomestilom.

(4)

Člen 5 Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (5) določa posebne postopke in nekatere količine, za katere izvozno dovoljenje ni potrebno. V zvezi s tem bi bilo treba sprejeti nekatere posebne določbe za sektor mleka in mlečnih izdelkov.

(5)

Odstopanje, dovoljeno v navedeni uredbi glede količine izvoženega blaga v primerjavi s količino, navedeno na dovoljenju, naj bi se zmanjšalo, nobeno nadomestilo pa se ne sme izplačati za količine, ki presegajo količine, navedene v dovoljenju, da se zagotovi učinkovit nadzor nad omejitvami. Varščine, ki se položijo ob vložitvi zahtevkov za dovoljenje, bi morale zadostovati, da se preprečijo špekulativni zahtevki.

(6)	Treba bi bilo določiti rok veljavnosti izvoznih dovoljenj.

(7)	Treba bi bilo zmanjšati možnost zamenjave proizvoda, za katerega je bilo izdano dovoljenje, da se zagotovi natančno preverjanje izvoženih proizvodov in zmanjša tveganje špekulacij.

(8)

Člen 4(2) Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (6) določa pravila za uporabo izvoznih dovoljenj z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila za izvoz proizvodov z 12-mestno oznako, ki se razlikuje od navedene v oddelku 16 dovoljenja. Ta določba se uporablja v posameznem sektorju samo, če so se opredelile kategorije proizvodov iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1291/2000 in skupine proizvodov iz druge alinee prvega pododstavka člena 4(2) Uredbe (ES) št. 800/1999.

(9)

Za sektor mleka in mlečnih izdelkov so kategorije proizvodov že opredeljene glede na kategorije, predvidene v Sporazumu o kmetijstvu. Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba to uporabo kategorij ohraniti, člen 4(2) Uredbe (ES) št. 800/1999 pa uporabljati le na podlagi opredeljenih skupin proizvodov.

(10)

V sektorju mleka se stopnje nadomestil močno razlikujejo, predvsem glede na vsebnost maščobe. Da se o tem ne bi porajali dvomi, hkrati pa bi se upošteval cilj iz člena 4(2) Uredbe (ES) št. 800/1999, je treba skupine proizvodov natančno opredeliti. Z namenom uskladitve je ustrezno to pravilo uporabiti za vse mlečne izdelke in v skladu s tem določiti skupine proizvodov za sir.

(11)

Z namenom uskladitve pogojev, pod katerimi sme imetnik dovoljenja izvoziti proizvod, ki se razlikuje od navedenega v oddelku 16 izvoznega dovoljenja, z določbami Uredbe (ES) št. 800/1999 imetniki dovoljenj ne bi bili več obvezani zaprositi za spremembo pred zaključkom postopka izvoza. Da bi se izognili diskriminaciji med nosilci dejavnosti, ki izvažajo po zdaj veljavni ureditvi, in nosilci dejavnosti, ki izvažajo po tej uredbi, se ta določba na zahtevo imetnika dovoljenja lahko uporablja retroaktivno.

(12)

Da se nosilcem dejavnosti omogoči sodelovanje na razpisih, ki jih razpišejo tretje države, ne da bi to vplivalo na omejitve glede količine, bi bilo treba uvesti sistem začasnih dovoljenj, ki bi uspešnim ponudnikom podelil pravico do dokončnega dovoljenja. Da se zagotovi pravilna uporaba takih dovoljenj, bi bilo treba za nekatere izvoze z nadomestili določiti namembno državo kot obvezni namembni kraj.

(13)

Da se zagotovi učinkovito spremljanje izdanih dovoljenj, ki je odvisno od pošiljanja informacij držav članic Komisiji, bi bilo treba predvideti čakalno dobo pred izdajo dovoljenj. Da se zagotovi nemoteno izvajanje dogovorov in zlasti nepristransko dodeljevanje razpoložljivih količin v obsegu, določenem v Sporazumu o kmetijstvu, bi bilo treba predpisati različne upravljalne ukrepe in zlasti storiti vse potrebno za morebitno začasno prekinitev izdajanja dovoljenj ter za uporabo koeficienta dodeljevanja za zaprošene količine.

(14)	Izvoz proizvodov v okviru pomoči v hrani bi moral biti izvzet iz nekaterih določb v zvezi z izdajanjem izvoznih dovoljenj.

(15)

Izkušnje kažejo, da se število zahtevkov za izvozna dovoljenja za posamezne sire razlikuje glede na namembni kraj. Da se lahko posebni ukrepi uporabljajo glede na namembni kraj, naveden v zahtevkih za dovoljenje, bi bilo treba določiti namembna območja, namembno območje, navedeno v izvoznih dovoljenjih, pa bi moralo biti obvezen namembni kraj za proizvode, ki sodijo pod oznako KN 0406.

(16)

Metodo za določitev nadomestila za mlečne izdelke z dodanim sladkorjem, katerih cena se določi glede na ceno sestavin, bi bilo treba določiti skladno z odstotkom v njih vsebovanih sestavin. Da se olajša upravljanje nadomestil za te proizvode in zlasti ukrepov za zagotavljanje skladnosti z obvezami glede izvoza v okviru Sporazuma o kmetijstvu, pa bi bilo treba določiti največjo količino vsebovane saharoze, za katero se lahko odobri nadomestilo. 43 mas. % celotnega proizvoda bi moralo veljati kot reprezentativno za vsebnost saharoze v takih proizvodih.

(17)

Člen 11(6) Uredbe (ES) št. 800/1999 predpisuje, da se nadomestila lahko odobrijo za sestavine s poreklom v Skupnosti v topljenem siru, proizvedenem po postopku aktivnega oplemenitenja. Da se zagotovi, da ta posebni ukrep ustrezno deluje in da ga je mogoče učinkovito preveriti, so potrebne nekatere posebne določbe.

(18)

Na podlagi sporazuma, sklenjenega med Evropsko skupnostjo in Kanado (7), odobrenega s Sklepom Sveta 95/591/ES (8), je treba za sir, ki je upravičen do preferencialnega uvoznega režima v Kanado, predložiti izvozna dovoljenja, ki jih izda Skupnost. Treba bi bilo določiti podrobna pravila za izdajo takih dovoljenj. Da se zagotovi, da se količine sira, uvožene v Kanado na podlagi uvozne kvote, ujemajo s količinami, za katere so bila izdana dovoljenja, bi bilo treba dovoljenja, ki so jih pravilno žigosale kanadske oblasti, vrniti pristojnim organom držav članic, podatke o izvozu pa bi morale države članice posredovati Komisiji. Primerno je pojasniti potrebo po minimalni varščini, čeprav se po tem režimu ne zaprosi za nadomestilo.

(19)

Skupnost ima možnost določiti, kateri uvozniki lahko uvažajo sire Skupnosti v Združene države Amerike (ZDA) na podlagi dodatne kvote, ki izhaja iz Sporazuma o kmetijstvu. Da bi Skupnosti omogočili, da čimbolj poveča vrednost kvote, bi bilo torej treba določiti postopek za imenovanje uvoznikov na podlagi dodeljevanja izvoznih dovoljenj za zadevne proizvode.

(20)

Memorandum o soglasju med Evropsko skupnostjo in Dominikansko republiko o uvozni zaščiti za mleko v prahu v Dominikanski republiki (9), odobren s Sklepom Sveta 98/486/ES (10), Skupnosti podeljuje upravljanje njenega deleža tarifne kvote skladno z mehanizmom izvoznih dovoljenj. Zato je treba določiti postopek za dodeljevanje dovoljenj. Da bi izvozniki zagotovili, da so proizvodi, uvoženi v Dominikansko republiko, del kvote, in da se vzpostavi povezava med uvoženimi proizvodi in proizvodi, navedenimi v izvoznem dovoljenju, morajo ob uvozu predložiti overjeno kopijo izvozne deklaracije, ki mora vsebovati nekatere informacije.

(21)

Uredba Komisije (EGS) št. 896/84 (11) je predpisala dodatne določbe v zvezi z odobritvijo nadomestil pri prehodu iz enega mlečnega leta v drugo, kadar se spremenijo intervencijske cene. Navedene določbe predvidevajo možnost določitve različnih stopenj nadomestil glede na datum izdelave proizvodov. Zahtevana predložitev dokazov o datumu izdelave in kontrolni postopki za preverjanje točnosti dokumentov in računov so se izkazali za zelo zapletene in težavne. Isti cilj je mogoče doseči s prilagoditvijo obdobja veljavnosti izvoznih dovoljenj. Zato je treba Uredbo (EGS) št. 896/84 razveljaviti.

(22)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne izdelke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Ta uredba določa:

(a)	splošne določbe glede dovoljenj in nadomestil za izvoz iz Skupnosti v zvezi z izdelki iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1255/1999;

(b)	posebne določbe v zvezi z izvozom navedenih izdelkov iz Skupnosti v nekatere tretje države.

Člen 2

Uporabljata se uredbi (ES) št. 800/1999 in (ES) št. 1291/2000, razen če ni drugače določeno v tej uredbi.

POGLAVJE II

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 3

1.   Razen v primerih iz prve in četrte alinee prvega pododstavka člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000 se zahteva predložitev izvoznega dovoljenja za izvoz iz Skupnosti v zvezi z izdelki iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1255/1999, za katere se zahteva izvozno nadomestilo.

Z odstopanjem od prve alinee člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000 se lahko za odobritev nadomestila za izvoz mlečnih izdelkov iz člena 36(1)(c) Uredbe (ES) št. 800/1999 uporabi izvozno dovoljenje z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila.

2.   Za odobritev nadomestila morajo proizvodi iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1255/1999 izpolnjevati ustrezne zahteve iz Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (13), zlasti pripravo v odobrenem obratu in usklajenost z zahtevami glede identifikacijske oznake, opredeljenimi v oddelku I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Člen 4

1.   Nadomestilo, ki se izplača, je stopnja, ki velja na dan vložitve zahtevka za izvozno dovoljenje ali, kadar je to ustrezno, za začasno dovoljenje.

2.   Šteje se, da so zahtevki za dovoljenja z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila za proizvode iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1255/1999, ki so bili v smislu člena 17 Uredbe (ES) št. 1291/2000 vloženi v sredo in četrtek po koncu vsakega razpisnega obdobja iz člena 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 581/2004 (14) in člena 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 582/2004 (15), vloženi na delovni dan po tem četrtku.

3.   V oddelku 7 zahtevkov za dovoljenja in dovoljenj sta navedeni namembna država in številčna oznaka namembne države ali ozemlja, kakor je označena v nomenklaturi držav in ozemelj za statistiko zunanje trgovine Skupnosti in statistiko trgovine med državami članicami, določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (16).

4.   Za namen četrte alinee prvega pododstavka člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000, kadar se v izvozno deklaracijo vpiše več ločenih oznak v nomenklaturi kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila, določeni v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (17) (v nadaljevanju „nomenklatura za nadomestila“), ali v kombinirani nomenklaturi, se šteje, da podatki, ki se nanašajo na vsako oznako, sestavljajo ločeno deklaracijo.

Člen 5

Nadomestilo se ne odobri za izvoz sira, kadar je cena franko meja pred uporabo nadomestila v državi članici izvoza manjša od 230 EUR/100 kg. „Cena franko meja“ pomeni ceno franko tovarna, ki se ji doda pavšalni znesek 3 EUR/100 kg.

Kadar se zaprosi za izvozno nadomestilo, je v oddelku 22 zahtevkov za dovoljenja in dovoljenj navedeno besedilo „skladno z najnižjo ceno franko meja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1282/2006“.

Na zahtevo pristojnih organov vlagatelji priskrbijo vse nadaljnje informacije in utemeljitve, ki se organom zdijo potrebne, da se zagotovi skladnost s ceno franko meja pri opravljanju carinskih postopkov, ter sprejmejo, kadar je to potrebno, kakršna koli preverjanja računov pri teh organih, kakor določa Uredba Sveta (EGS) št. 4045/89 (18).

Člen 6

1.   Kategorije proizvodov iz Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega med urugvajskim krogom trgovinskih pogajanj GATT (v nadaljnjem besedilu „Sporazum o kmetijstvu“), so določene v Prilogi I k tej uredbi.

2.   Skupine proizvodov iz druge alinee prvega pododstavka člena 4(2) Uredbe (ES) št. 800/1999 so določene v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 7

1.   V oddelku 16 zahtevkov za dovoljenja in dovoljenj je navedena 12-mestna oznaka proizvoda nomenklature za nadomestila, kadar se zahteva nadomestilo, ali 8-mestna oznaka kombinirane nomenklature, kadar se nadomestilo ne zahteva. Dovoljenja veljajo samo za ta proizvod, razen v primerih, določenih v odstavkih 2 in 3.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 velja izvozno dovoljenje tudi za izvoz proizvoda, ki sodi pod drugo 12-mestno oznako proizvoda kot tisto, navedeno v polju 16 dovoljenja, če se proizvodoma odobri enak znesek izvoznega nadomestila in če pripadata isti kategoriji proizvodov, navedeni v Prilogi I.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 velja izvozno dovoljenje tudi za izvoz proizvoda, ki sodi pod drugo 12-mestno oznako proizvoda kot tisto, navedeno v polju 16 dovoljenja, če oba pripadata isti skupini proizvodov, navedeni v Prilogi II.

V takem primeru se nadomestila izračunajo v skladu z drugim pododstavkom člena 4(2) Uredbe (ES) št. 800/1999.

Člen 8

Izvozna dovoljenja veljajo od dneva izdaje, v smislu člena 23(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000, do:

(a)	konca četrtega meseca po izdaji pri proizvodih, ki sodijo pod oznako KN 0402 10;

(b)	konca četrtega meseca po izdaji pri proizvodih, ki sodijo pod oznako KN 0405;

(c)	konca četrtega meseca po izdaji pri proizvodih, ki sodijo pod oznako KN 0406;

(d)	konca četrtega meseca po izdaji za druge proizvode iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1255/1999;

(e)	datuma, do katerega je treba izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz razpisa, navedenega v členu 9(1) te uredbe, in najpozneje do konca osmega meseca po izdaji dokončnega izvoznega dovoljenja iz člena 9(3) te uredbe.

Člen 9

1.   Pri razpisu, ki ga izda javni organ v tretji državi, kot je navedeno v členu 49(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000, razen razpisa za proizvode iz oznake KN 0406, lahko nosilci dejavnosti zaprosijo za začasno izvozno dovoljenje za količino, vključeno v razpis, za katero je treba položiti varščino.

Varščina za začasna dovoljenja znaša 75 % zneska, izračunanega v skladu s členom 10 te uredbe, sicer pa najmanj 5 EUR/100 kg.

Nosilci dejavnosti predložijo dokaz, da je razpisni organ javen ali da zanj velja javno pravo.

2.   Začasna dovoljenja se izdajo na peti delovni dan po dnevu vložitve zahtevka, pod pogojem, da niso bili sprejeti ukrepi iz člena 11(2).

3.   Z odstopanjem od člena 49(5) Uredbe (ES) št. 1291/2000 je rok za predložitev informacij iz navedenega odstavka 60 dni.

Pred koncem tega obdobja nosilci dejavnosti vložijo zahtevek za dokončno izvozno dovoljenje, ki se izda po predložitvi dokaza, da so sklenili pogodbo.

Ob predložitvi dokaza, da je ponudba zavrnjena ali da je količina, dodeljena s pogodbo, manjša od navedene v začasnem dovoljenju, se sprosti del ali celotna varščina, kot je to primerno.

4.   Zahtevki za dovoljenja iz odstavkov 2 in 3 se vložijo v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1291/2000.

5.   Za dokončna izvozna dovoljenja se uporabljajo določbe tega poglavja, razen člena 11.

6.   Namembna država iz člena 4(3) je obvezen namembni kraj za namen člena 19(5) Uredbe (ES) št. 800/1999 za dovoljenja, izdana v skladu s tem členom.

7.   Člen 49(9)(c) Uredbe (ES) št. 1291/2000 se ne uporablja.

Člen 10

1.   Varščina iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000 je enaka odstotku nadomestila, določenega za vsako oznako proizvoda, ki velja na dan, ko se vloži zahtevek za izvozno dovoljenje, kakor sledi:

(a)	15 % za proizvode z oznako KN 0405;

(b)	15 % za proizvode z oznako KN 0402 10;

(c)	15 % za proizvode z oznako KN 0406;

(d)	15 % za druge proizvode iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1255/1999.

Vendar pa varščina ne sme biti manjša od 5 EUR/100 kg.

Znesek nadomestila iz prvega pododstavka se izračuna za celotno količino zadevnega proizvoda, razen za mlečne izdelke z dodanim sladkorjem.

Za mlečne izdelke z dodanim sladkorjem je znesek nadomestila iz prvega pododstavka enak skupni količini celotnega zadevnega izdelka, pomnoženi s stopnjo nadomestila, ki se uporablja na kilogram mlečnega izdelka.

2.   Člen 35(3) Uredbe (ES) št. 1291/2000 se ne uporablja za dovoljenja, izdana v skladu s to uredbo.

Člen 11

1.   Izvozna dovoljenja z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila se izdajo peti delovni dan po vložitvi zahtevkov, pod pogojem, da so bile količine, za katere so bili vloženi zahtevki za dovoljenja, sporočene skladno s členom 9(1) Uredbe Komisije (ES) št. 562/2005 (19) ter da niso bili sprejeti ukrepi iz točk (a) in (b) odstavka 2 tega člena.

2.   Kadar bi ali bi lahko izdajanje izvoznih dovoljenj privedlo do prekoračitve razpoložljivih proračunskih sredstev ali do izčrpanja maksimalnih količin, ki se jih sme izvoziti z nadomestilom v 12-mesečnem zadevnem obdobju ali v krajšem obdobju, določenem na podlagi člena 12 te uredbe ob upoštevanju člena 31(13) Uredbe (ES) št. 1255/1999, ali pa tako izdajanje ne bi omogočalo nadaljevanja izvoza v preostalem delu obdobja, lahko Komisija:

(a)	uporabi koeficient dodeljevanja za zahtevane količine;

(b)	zavrne vse ali del obravnavanih zahtevkov, na podlagi katerih izvozna dovoljenja še niso bila izdana;

(c)	začasno ustavi vlaganje zahtevkov za dovoljenja za največ pet delovnih dni; začasna prekinitev vlaganja zahtevkov se lahko podaljša v skladu s postopkom iz člena 42(2) Uredbe (ES) št. 1255/1999.

Kadar je koeficient iz točke (a) prvega pododstavka nižji od 0,4, lahko vlagatelji v treh delovnih dneh po objavi odločbe, ki določa koeficient, zahtevajo preklic svojega zahtevka za dovoljenje in sprostitev varščine.

V primeru iz točke (c) prvega pododstavka so zahtevki za dovoljenja, vloženi med začasno prekinitvijo, neveljavni.

Ukrepi iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka se lahko izvedejo ali prilagodijo po kategoriji izdelka in po namembnem kraju ali skupini namembnih krajev.

Za namen prvega pododstavka se upoštevajo, glede na obravnavani proizvod, sezonski značaj trgovine, razmere na trgu ter zlasti cenovna gibanja na trgu in izvozni pogoji, ki iz tega izhajajo.

3.   Sprejmejo se lahko tudi ukrepi iz odstavka 2, kadar se zahtevki za izvozna dovoljenja nanašajo na količine, ki presegajo ali bi lahko presegale običajno razpoložljive količine za en namembni kraj ali skupino namembnih krajev in bi izdaja zahtevanih dovoljenj privedla do tveganja špekulacij, izkrivljanja konkurence med nosilci dejavnosti ali motenj zadevne trgovine ali trga Skupnosti.

4.   Če so zahtevki za dovoljenja zavrnjeni ali količine, za katere je vložen zahtevek, zmanjšane, se mora varščina za vse količine, za katere zahtevki niso bili sprejeti, takoj sprostiti.

Člen 12

Kadar je skupna količina v vloženih zahtevkih za dovoljenja taka, da obstaja nevarnost zgodnjega izčrpanja največjih količin, ki se lahko izvozijo z nadomestilom v obravnavanem 12-mesečnem obdobju, se lahko v skladu s postopkom iz člena 42(2) Uredbe (ES) št. 1255/1999 sklene, da se navedene največje količine razporedijo po obdobjih, ki jih je treba določiti.

Člen 13

1.   Kadar izvožena količina presega količino, navedeno v dovoljenju, se pri prekoračitvi nadomestilo ne izplača.

V ta namen oddelek 22 dovoljenja navaja: „Izplačilo nadomestila je omejeno na količino, navedeno v oddelkih 17 in 18.“

2.   Z odstopanjem od členov 8(5) in 35(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000 o odstopanjih pri izvoženih količinah se uporabljajo naslednje stopnje:

(a)	stopnja, predvidena v členu 8(5) Uredbe (ES) št. 1291/2000, je 2 %;

(b)	stopnja, predvidena v prvem in drugem pododstavku člena 35(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000, je 98 %;

(c)	stopnja, predvidena v tretjem pododstavku člena 35(2), je 2 %.

Člen 14

Člen 11 se ne uporablja za izdajo izvoznih dovoljenj za dobavo pomoči v obliki hrane, navedeno v členu 10(4) Sporazuma o kmetijstvu.

Člen 15

1.   Za dovoljenja, izdana za proizvode, ki sodijo pod oznako KN 0406, se v oddelek 20 zahtevkov za dovoljenja in dovoljenj vnese naslednje besedilo:

2.   Za namen odstavka 1 se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	območje I: oznake namembnega kraja AL, BA, XK, MK, XM in XS;

(b)	območje II: oznaka namembnega kraja US;

(c)	območje III: vse druge oznake namembnega kraja.

3.   Območje, navedeno v oddelku 20 zahtevkov in dovoljenj ter opredeljeno v odstavku 1, je obvezen namembni kraj.

Navedeno območje je območje, opredeljeno v odstavku 2 tega člena, kamor sodi namembna država, navedena v oddelku 7 zahtevkov za dovoljenja in dovoljenj.

Nadomestilo se ne izplača, kadar dejanski namembni kraj ni na območju, navedenem v zahtevku za dovoljenje in v dovoljenju. Člen 18(3) Uredbe (ES) št. 800/1999 se ne uporablja.

Člen 16

1.   Za mlečne izdelke z dodanim sladkorjem je nadomestilo enako vsoti naslednjih komponent:

(a)	komponente, ki predstavlja količino mlečnega izdelka;

(b)	komponente, ki predstavlja količino dodane saharoze, do največ 43 mas. % celotnega proizvoda.

2.   Komponenta iz odstavka 1(a) se izračuna z množenjem osnovnega zneska nadomestila in vsebnosti mlečnega izdelka v celotnem proizvodu.

Osnovni znesek iz prvega pododstavka je nadomestilo za kilogram mlečnega izdelka, vsebovanega v celotnem proizvodu.

3.   Komponenta iz odstavka 1(b) se izračuna z množenjem vsebnosti saharoze v celotnem proizvodu do največ 43 % in osnovnega zneska nadomestila, ki se uporablja na dan vložitve zahtevka za dovoljenje za proizvode, navedene v členu 1(1)(c) Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 (20).

Vendar se delež saharoze ne upošteva, če je osnovni znesek nadomestila za vsebnost mlečnega izdelka iz drugega pododstavka odstavka 2 tega člena nič ali ni določen.

Člen 17

1.   Zahtevke za izvozna dovoljenja za mleko in mlečne izdelke, izvožene kot proizvodi, ki sodijo pod oznako KN 0406 30, kot navaja tretja alinea člena 11(6) Uredbe (ES) št. 800/1999, spremlja kopija pooblastila za uporabo ustreznega carinskega postopka.

2.   Oddelek 20 zahtevkov za dovoljenja in dovoljenj za izvoz mleka in mlečnih izdelkov iz odstavka 1 vsebuje sklic na ta člen.

3.   Države članice na podlagi dogovorov iz odstavka 1 storijo vse potrebno, da opredelijo in preverijo kakovost in količino proizvodov iz navedenega odstavka, za katere je bil vložen zahtevek za nadomestilo, in da uporabijo določbe o upravičenosti do nadomestila.

POGLAVJE III

POSEBNE DOLOČBE

ODDELEK 1

Izvoz v Kanado

Člen 18

1.   Za izvoz sira v Kanado na podlagi kvote iz sporazuma, sklenjenega med Evropsko skupnostjo in Kanado ter odobrenega s Sklepom 95/591/ES, se zahteva izvozno dovoljenje.

2.   Zahtevki za dovoljenje so sprejemljivi samo, če vlagatelji:

(a)	pisno izjavijo, da je ves material, ki sodi pod poglavje 4 kombinirane nomenklature in se uporablja pri izdelavi proizvodov, vključenih v njihovih zahtevkih, v celoti proizveden v Skupnosti;

(b)

se pisno obvežejo, da bodo na zahtevo pristojnih organov zagotovili kakršno koli nadaljnjo utemeljitev, ki je po mnenju teh organov potrebna za izdajo dovoljenj, ter soglašali, kadar je to primerno, s kakršnim koli preverjanjem vodenja poslovnih knjig in proizvodnje zadevnih proizvodov, ki ga izvedejo navedeni organi.

Člen 19

Zahtevki za dovoljenja in dovoljenja vsebujejo naslednje podatke:

(a)	v oddelku 7 besedi „KANADA – CA“;

(b)

v oddelku 15 šestmestno poimenovanje blaga v skladu s kombinirano nomenklaturo za proizvode, ki sodijo pod oznake KN 0406 10, 0406 20, 0406 30 in 0406 40, ter osemmestno poimenovanje za proizvode, ki sodijo pod oznako KN 0406 90. Oddelek 15 zahtevkov in dovoljenj lahko vsebuje največ šest tako opisanih proizvodov;

(c)	v oddelku 16 osemmestno oznako KN in količino v kilogramih za vsak proizvod iz oddelka 15. Dovoljenje velja samo za tako označene proizvode in količine;

(d)	v oddelkih 17 in 18 celotno količino proizvodov iz oddelka 16;

(e)

v oddelku 20 eno od naslednjih navedb, kakor je ustrezno: — „Siri za neposreden izvoz v Kanado. Člen 18 Uredbe (ES) št. 1282/2006. Kvota za … (leto)“, — „Siri za izvoz neposredno/čez New York v Kanado. Člen 18 Uredbe (ES) št. 1282/2006. Kvota za … (leto).“. Kadar se sir prevaža v Kanado prek tretjih držav, je treba te države navesti namesto sklicevanja na New York ali skupaj s sklicevanjem nanj;

(f)	v oddelku 22 besede „brez izvoznega nadomestila“.

Člen 20

1.   Dovoljenja se izdajo takoj po vložitvi sprejemljivih zahtevkov. Na zahtevo vlagateljev se izda overjena kopija dovoljenja.

2.   Dovoljenja veljajo od datuma izdaje, v smislu člena 23(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000, do 31. decembra, ki sledi navedenemu datumu.

Dovoljenja, izdana od 20. do 31. decembra, pa veljajo od l. januarja do 31. decembra naslednjega leta. V tem primeru mora biti naslednje leto navedeno v oddelku 20 zahtevkov za dovoljenja in dovoljenj v skladu s členom 19(e).

Člen 21

1.   Izvozna dovoljenja, predložena pristojnemu organu za vnos dodeljenih količin in zaznamek skladno s členom 24 Uredbe (ES) št. 1291/2000, se lahko uporabijo samo za eno izvozno deklaracijo. Dovoljenja se ob predložitvi izvozne deklaracije izčrpajo.

2.   Imetniki izvoznih dovoljenj zagotovijo, da se overjena kopija izvoznega dovoljenja predloži pristojnemu kanadskemu organu, ko se zaprosi za uvozno dovoljenje.

3.   Z odstopanjem od člena 9 Uredbe (ES) št. 1291/2000 dovoljenja niso prenosljiva.

4.   Do 31. julija za prejšnje šestmesečno obdobje in do 31. januarja za prejšnje kvotno leto pristojni organ države članice na vzorcu iz Priloge III obvesti Komisijo o številu izdanih dovoljenj in zadevni količini sira.

Člen 22

1.   Poglavje II se ne uporablja.

2.   Obvestilo držav članic iz člena 21(4) se pošlje v elektronski obliki, v skladu z navodili Komisije državam članicam.

ODDELEK 2

Izvoz v Združene države Amerike

Člen 23

V skladu s postopkom iz člena 42(2) Uredbe (ES) št. 1255/1999 se lahko odloči, da se bodo proizvodi iz oznake KN 0406 v Združene države Amerike izvažali kot del naslednjih kvot:

(a)	dodatne kvote na podlagi Sporazuma o kmetijstvu;

(b)	tarifnih kvot, ki so bile prvotno sprejete v tokijskem krogu in so jih ZDA dodelile Avstriji, Finski in Švedski na seznamu XX urugvajskega kroga;

(c)	tarifnih kvot, ki so bile prvotno sprejete v urugvajskem krogu in so jih ZDA dodelile Češki, Madžarski, Poljski in Slovaški na seznamu XX Urugvajskega kroga.

Člen 24

1.   Za izvoz sira v Združene države Amerike je na podlagi kvot iz člena 23 treba predložiti izvozno dovoljenje v skladu s tem oddelkom.

V oddelku 16 zahtevkov za dovoljenja in dovoljenj je navedena osemmestna oznaka proizvoda po kombinirani nomenklaturi.

2.   Nosilci dejavnosti lahko v obdobju, ki se določi v odločbi iz člena 23, zaprosijo za izvozno dovoljenje za izvoz proizvodov iz navedenega člena v naslednjem koledarskem letu pod pogojem, da položijo varščino v skladu s členom 10.

3.   Vlagatelji zahtevkov za izvozna dovoljenja v zvezi s skupinami proizvodov in kvotami, opredeljenimi v 16- in 22-Tokio, 16-, 17-, 18-, 20- in 21- ter 22-Urugvaj, 25-Tokio in 25-Urugvaj v uredbi, navedeni v členu 23, zagotovijo dokaze, da so izvažali zadevne proizvode v Združene države Amerike v najmanj enem od preteklih treh let in da je njihov imenovani uvoznik hčerinsko podjetje vlagatelja.

4.   Vlagatelji zahtevkov za izvozna dovoljenja v zahtevkih navedejo:

(a)	oznako skupine proizvodov, vključene v kvoto Združenih držav v skladu z dodatnimi opombami 16 do 23 in 25 v poglavju 4 usklajenega tarifnega programa Združenih držav Amerike;

(b)	imena proizvodov v skladu z usklajenim tarifnim programom Združenih držav Amerike;

(c)	ime in naslov uvoznika v Združenih državah, ki ga imenuje vlagatelj.

5.   Zahtevkom za izvozna dovoljenja se priloži potrdilo imenovanega uvoznika, v katerem je navedeno, da je ta upravičen na podlagi pravil, ki veljajo v Združenih državah glede izdaje uvoznih dovoljenj za proizvode iz člena 23.

Člen 25

1.   Kadar zahtevki za izvozna dovoljenja za skupino proizvodov ali kvoto iz člena 23 presegajo razpoložljivo količino za zadevno leto, Komisija uporabi enoten koeficient dodeljevanja za količine, za katere je vložen zahtevek.

Za zavrnjene zahtevke ali za količine, ki presegajo dodeljene, se varščine sprostijo v celoti ali delno.

2.   Kadar bi se zaradi uporabe koeficienta dodeljevanja dodelila dovoljenja za manj kot 10 ton na zahtevek, zadevne države članice dodelijo ustrezne razpoložljive količine z žrebanjem po kvotah. Država članica izžreba dovoljenja za 10 ton med vlagatelji, katerim bi bilo z uporabo koeficienta dodeljevanja dodeljenih manj kot 10 ton.

Količine, manjše od 10 ton, ki ostanejo pri sestavljanju sklopov, se pred žrebom enakomerno razdelijo na sklope po 10 ton.

Kadar bi po uporabi koeficienta dodeljevanja ostala količina, manjša od 10 ton, se ta šteje kot posamezen sklop.

Varščina za zahtevke, ki niso uspešni pri dodeljevanju z žrebanjem, se nemudoma sprosti.

3.   Kadar so zahtevki za dovoljenja vloženi za količine proizvodov, ki ne presegajo kvot iz člena 23 za zadevno leto, lahko Komisija dodeli preostale količine vlagateljem v sorazmerju z zaprošenimi količinami z uporabo koeficienta dodeljevanja.

V tem primeru nosilci dejavnosti pristojni organ obvestijo o dodatni količini, ki jo sprejmejo, v enem tednu od objave prilagojenega koeficienta dodeljevanja, položena varščina pa se poviša skladno s tem.

Člen 26

1.   Imena imenovanih uvoznikov iz člena 24(4)(c) Komisija sporoči pristojnim organom Združenih držav Amerike.

2.   Kadar se uvozno dovoljenje za zadevne količine ne dodeli imenovanemu uvozniku in okoliščine ne dopuščajo dvoma o dobrovernosti nosilca dejavnosti, ki vlaga potrdilo iz člena 24(5), lahko država članica nosilca dejavnosti pooblasti, da imenuje drugega uvoznika, pod pogojem, da je ta na seznamu, posredovanem pristojnemu organu Združenih držav Amerike v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Država članica Komisijo čim prej obvesti o zamenjavi imenovanega uvoznika, Komisija pa o zamenjavi obvesti pristojne organe Združenih držav.

Člen 27

Izvozna dovoljenja se izdajo do 15. decembra leta pred kvotnim letom za količine, za katere se odobrijo dovoljenja.

Dovoljenja veljajo od 1. januarja do 31. decembra kvotnega leta.

V oddelku 20 zahtevka za dovoljenje in dovoljenja je navedeno naslednje besedilo:

Dovoljenja, izdana na podlagi tega člena, so veljavna samo za izvoz iz člena 23.

Člen 28

Poglavje II se uporablja z izjemo členov 8 in 11.

ODDELEK 3

Izvoz v Dominikansko republiko

Člen 29

1.   Pristojnim organom Dominikanske republike je treba predložiti overjeno kopijo izvoznega dovoljenja, izdanega skladno s tem oddelkom, in pravilno overjeno kopijo izvozne deklaracije za vsako pošiljko pri izvozu mleka v prahu v Dominikansko republiko v okviru kvote iz Memoranduma o soglasju, sklenjenega med Evropsko skupnostjo in Dominikansko republiko ter odobrenega s Sklepom 98/486/ES.

2.   Ob izdaji izvoznih dovoljenj se prednost da mleku v prahu, ki sodi pod naslednje oznake proizvodov iz nomenklature za izvozna nadomestila:

—	0402 10 11 9000,

—	0402 10 19 9000,

—	0402 21 11 9900,

—	0402 21 19 9900,

—	0402 21 91 9200,

—	0402 21 99 9200.

Izdelki morajo biti v celoti proizvedeni v Skupnosti. Na zahtevo pristojnih organov priskrbijo vlagatelji kakršno koli nadaljnjo utemeljitev, ki je po mnenju organov potrebna za izdajo dovoljenj, ter sprejmejo, kadar je to potrebno, kakršna koli preverjanja vodenja poslovnih knjig in proizvodnje zadevnih proizvodov, ki jih izvedejo navedeni organi.

Člen 30

1.   Kvota iz člena 29(1) je 22 400 ton za 12-mesečno obdobje, ki se začne 1. julija. Kvota se razdeli na dva dela:

(a)	prvi del, enak 80 % ali 17 920 tonam, se porazdeli med izvoznike Skupnosti, ki lahko dokažejo, da so izvažali proizvode iz člena 29(2) v Dominikansko republiko v vsaj treh od štirih koledarskih let pred obdobjem za vložitev zahtevkov;

(b)

drugi del, enak 20 % ali 4 480 tonam, se rezervira za vlagatelje, ki niso vlagatelji iz točke (a), ki lahko ob predložitvi svojih zahtevkov dokažejo, da so vsaj 12 mesecev trgovali s tretjimi državami z mlečnimi izdelki, navedenimi v poglavju 4 kombinirane nomenklature ter so v državi članici vpisani v register zavezancev za DDV.

2.   Zahtevki za izvozna dovoljenja na vlagatelja ne vključujejo več kot:

(a)	za del iz odstavka 1(a) količine, enake 110 % skupne količine proizvodov iz člena 29(2), izvožene v Dominikansko republiko v enem od treh koledarskih let pred obdobjem za vložitev zahtevkov;

(b)	za del iz odstavka 1(b) skupne največje količine 600 ton.

Zahtevki, ki presegajo zgornjo mejo iz točk (a) in (b), se zavrnejo.

3.   Zahtevki so sprejemljivi, če se na oznako proizvoda v nomenklaturi za nadomestila vloži samo en zahtevek za izvozno dovoljenje, vse zahtevke pa je treba vložiti sočasno pri pristojnem organu ene same države članice;

Zahtevki za izvozna dovoljenja so sprejemljivi samo, kadar vlagatelji ob vložitvi svojih zahtevkov:

(a)	položijo varščino 15 EUR na 100 kilogramov;

(b)

za del iz odstavka 1(a) navedejo količino proizvodov iz člena 29(2), ki so jo izvozili v Dominikansko republiko v enem od treh koledarskih let pred obdobjem iz odstavka 1(a) tega člena, ter lahko to dokažejo pristojnemu organu zadevne države članice. V ta namen se nosilec dejavnosti, katerega ime je navedeno na ustrezni izvozni deklaraciji, šteje za izvoznika;

(c)	za del iz odstavka 1(b) lahko dokažejo pristojnemu organu zadevne države članice, da izpolnjujejo tam predpisane pogoje.

Člen 31

Zahtevki za dovoljenja se vložijo od 1. do 10. aprila vsako leto za kvoto, ki se nanaša na obdobje od 1. julija do 30. junija naslednje leto.

Za namen člena 4(1) se šteje, da so vsi zahtevki, vloženi pred iztekom roka, vloženi na prvi dan roka za vložitev zahtevkov za dovoljenja.

Člen 32

Zahtevki za dovoljenja in dovoljenja vsebujejo:

(a)	v oddelku 7 besedilo „Dominikanska republika – DO“;

(b)	v oddelkih 17 in 18 količino, na katero se nanaša zahtevek ali dovoljenje;

(c)	v oddelku 20 eno od navedb iz Priloge IV.

Dovoljenje, izdano v skladu s tem oddelkom, pomeni, da je obvezen izvoz v Dominikansko republiko.

Člen 33

1.   Najpozneje peti delovni dan po izteku roka za vložitev zahtevkov za dovoljenja države članice na obrazcu v Prilogi V obvestijo Komisijo o količinah, vključenih v zahtevkih za dovoljenja, ali, kadar je to primerno, da zahtevki niso bili vloženi, za vsakega od obeh delov kvote in za vsako oznako proizvoda nomenklature za nadomestila.

Pred izdajo dovoljenj države članice preverijo zlasti, da so informacije iz člena 29(2) ter člena 30(1) in (2) točne.

Če se ugotovi, da so informacije, ki jih zagotovi nosilec dejavnosti, kateremu se izda dovoljenje, netočne, se dovoljenje prekliče in varščina zaseže.

2.   Komisija čim prej odloči, koliko dovoljenj za zahtevane količine se lahko odobri, ter o svoji odločitvi obvesti države članice.

Če vse količine, vključene v zahtevke za dovoljenja, za enega od obeh delov kvote presegajo količini iz člena 30(1), Komisija določi koeficient dodeljevanja. Če je zaradi uporabe koeficienta dodeljevanja količina na vlagatelja manjša od 20 ton, lahko vlagatelji umaknejo svoje zahtevke. V takih primerih obvestijo pristojni organ v treh delovnih dneh po objavi sklepa Komisije. Varščina se takoj sprosti. Pristojni organ v osmih delovnih dneh po objavi sklepa obvesti Komisijo o količinah, za katere so bili zahtevki umaknjeni in je bila varščina sproščena.

Kadar je skupna količina, vključena v zahtevke za dovoljenja, manjša od količine, ki je na voljo za obravnavano obdobje, Komisija dodeli preostalo količino na podlagi objektivnih meril, pri čemer upošteva zlasti zahtevke za dovoljenja za vse proizvode, ki sodijo pod oznake KN 0402 10, 0402 21 in 0402 29.

Člen 34

1.   Dovoljenja se izdajo na zahtevo nosilca dejavnosti najprej 1. junija in najpozneje 15. februarja naslednje leto. Izdajo se samo nosilcem dejavnosti, katerih zahtevki za dovoljenja so bili sporočeni skladno s členom 33(1).

Države članice najpozneje do konca februarja na obrazcu iz Priloge VI Komisiji za oba dela kvote sporočijo količine, za katere dovoljenja niso bila izdana.

2.   Izvozna dovoljenja, izdana v skladu s tem oddelkom, veljajo od dejanskega dneva njihove izdaje v smislu člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000 do 30. junija kvotnega leta, za katero je bil vložen zahtevek za dovoljenje.

3.   Varščina se sprosti samo v enem od naslednjih primerov:

(a)	ob predložitvi dokazila iz člena 35(5) Uredbe (ES) št. 1291/2000;

(b)	za količino, zajeto v zahtevkih, za katere dovoljenja ni bilo mogoče izdati.

Varščina, ki se nanaša na neizvoženo količino, se zaseže.

4.   Z odstopanjem od člena 9 Uredbe (ES) št. 1291/2000 dovoljenja niso prenosljiva.

5.   Najpozneje 31. avgusta vsako leto pristojni organ države članice na obrazcu iz Priloge VII in v zvezi s prejšnjim 12-mesečnim obdobjem iz člena 30(1), razčlenjeno po oznakah proizvodov v nomenklaturi za nadomestila, Komisiji poroča o:

—	dodeljeni količini,

—	količini, za katero so bila izdana dovoljenja,

—	izvoženi količini.

Člen 35

1.   Poglavje II se uporablja z izjemo členov 8, 10 in 11.

2.   Z odstopanjem od člena 7(1) lahko imetniki dovoljenj zaprosijo za zamenjavo oznake v oddelku 16 izvoznega dovoljenja z drugo oznako, navedeno v členu 29(2), kadar je nadomestilo enako.

Take prošnje se oddajo pred dnevom izvoza v smislu člena 5(1) Uredbe (ES) št. 800/1999.

V dveh delovnih dneh po spremembi oznake proizvoda pristojni organi države članice Komisiji sporočijo:

(a)	ime in naslov imetnika dovoljenja;

(b)	serijsko številko dovoljenja ali izpisek iz dovoljenja ter datum izdaje;

(c)	izvorno oznako proizvoda;

(d)	končno oznako proizvoda.

3.   Obvestilo držav članic iz tega oddelka se pošlje v elektronski obliki, v skladu z navodili Komisije državam članicam.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 36

Uredbi (ES) št. 174/1999 in (EGS) št. 896/84 se razveljavita.

Sklicevanja na Uredbo (ES) št. 174/1999 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se razlagajo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi VIII.

Uredba (ES) št. 174/1999 se še naprej uporablja za dovoljenja, za katera so bili zahtevki vloženi pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Člen 37

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za izvozna dovoljenja, za katera so bili vloženi zahtevki od 1. septembra 2006.

Na zahtevo vpletenega nosilca dejavnosti, vloženo v 3 mesecih po datumu objave te uredbe, se člen 7(2) uporablja za dovoljenja, izdana pred 1. septembrom 2006.

---

(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2)  UL L 20, 27.1.1999, str. 8. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 508/2006 (UL L 92, 30.3.2006, str. 10).

(3)  UL L 336, 23.12.1994, str. 22.

(4)  UL L 336, 23.12.1994, str. 1.

(5)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 410/2006 (UL L 71, 10.3.2006, str. 7).

(6)  UL L 102, 17.4.1999, str. 11. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 671/2004 (UL L 105, 14.4.2004, str. 5).

(7)  UL L 334, 30.12.1995, str. 33.

(8)  UL L 334, 30.12.1995, str. 25.

(9)  UL L 218, 6.8.1998, str. 46.

(10)  UL L 218, 6.8.1998, str. 45.

(11)  UL L 91, 1.4.1984, str. 71. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 222/88 (UL L 28, 1.2.1988, str. 1).

(12)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1. Popravljena razlièica v UL L 226, 25.6.2004, str. 3.

(13)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena razlièica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22.

(14)  UL L 90, 27.3.2004, str. 64.

(15)  UL L 90, 27.3.2004, str. 67.

(16)  UL L 126, 19.5.2005, str. 12.

(17)  UL L 366, 24.12.1987, str. 1.

(18)  UL L 388, 30.12.1989, str. 18.

(19)  UL L 95, 14.4.2005, str. 11.

(20)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1.

---

---

---

---

---

---

---

---

---