PRILOGA I

SEZNAM CELINSKIH PLOVNIH POTI SKUPNOSTI, RAZVRŠČENIH V GEOGRAFSKE CONE 1, 2, 3 IN 4

POGLAVJE 1

Cona 1

Zvezna republika Nemčija

Ems	Od črte, ki povezuje nekdanji svetilnik Greetsiel in zahodni pomol vhoda v pristanišče v Eemshaven proti odprtemu morju do zemljepisne širine 53° 30' S in zemljepisne dolžine 6° 45' V, to je nekoliko v smeri proti morju od območja iztovarjanja za plovila za prevoz suhega tovora v Alte Ems (*)

Republika Poljska

Del zaliva Pomorska južno od črte, ki povezuje Nord Perd na otoku Rügen in svetilnik Niechorze.

Del zaliva Gdańska južno od črte, ki povezuje svetilnik Hel in vhodno bojo v zaliv Baltijsk.

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

ŠKOTSKA
Blue Mull Sound	med Gutcherjem in Belmontom
Yell Sound	med Tofts Voejem in Ulstom
Sullom Voe	znotraj črte, ki poteka od severovzhodne točke Gluss Island do severne točke Calback Ness
Dales Voe	Pozimi:   znotraj črte, ki poteka od severne točke Kebister Ness do obale Breiwick na zemljepisni dolžini 1° 10,8' Z
Dales Voe	Poleti:   kot za Lerwick
Lerwick	Pozimi:   znotraj območja, ki ga na severu omejuje črta od Scottle Holma do Scarfi Tainga na reki Bressay, na jugu pa črta, ki poteka od svetilnika Twageos Point do Whalpa Tainga na reki Bressay
Lerwick	Poleti:   znotraj območja, ki ga na severu omejuje črta, ki poteka od Brim Nessa do severovzhodnega kota Inner Scora, na jugu pa črta, ki poteka od južnega konca Ness of Sounda do Kirkabisternessa
Kirkwall	med Kirkwallom in Rousayjem, vendar ne vzhodno od črte med Point of Graandom (Egilsay) in Galt Nessom (Shapinsay) ali med Head of Workom (Mainland) skozi signalno luč Helliar Holm do obale Shapinsay; ne severozahodno od jugovzhodnega roba otoka Eynhallow, ne proti odprtem morju in črta med obalo Rousay na 59° 10,5' S 002° 57,1' Z in obalo Egilsay na 59° 10,0' S 02° 56,4' Z
Stromness	do Scapa, vendar ne zunaj Scapa Flowa
Scapa Flow	znotraj območja, ki ga omejujejo črte, ki potekajo od Point of Clettsa na otoku Hoy do triangulacijske točke Thomson's Hill na otoku Fara in od tam do Gibraltar Piera na otoku Flotta; od St Vincent Piera na otoku Flotta do najbolj zahodne točke Calf of Flotta; od najbolj vzhodne točke Calf of Flotta do Needle Pointa na otoku South Ronaldsay in od Ness on Mainland do svetilnika Oxan Point na otoku Graemsay ter od tam do Bu Pointa na otoku Hoy; in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Balnakiel Bay	med Eilean Dubhom in A'Chleitom
Cromarty Firth	znotraj črte, ki poteka od North Sutora do valoloma Nairn in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Inverness	znotraj črte, ki poteka od North Sutora do valoloma Nairn in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Tay — Dundee	znotraj črte, ki poteka od Broughty Castla do Tayporta in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Firth of Forth in reka Forth	znotraj črte, ki poteka od Kirkcaldyja do reke Portobello in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Solway Firth	znotraj črte, ki poteka od Southerness Pointa do Sillotha
Jezero Ryan	znotraj črte, ki poteka od Finnart's Pointa do Milleur Pointa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
The Clyde	Zunanja meja:   črta, ki poteka od Skipnessa do mesta, ki je eno milje južno od Garroch Heada in od tam do Farland Heada Notrajna meja pozimi:   črta, ki poteka od svetilnika Cloch do pomola Dunoon Notrajna meja poleti:   črta, ki poteka od Bogany Pointa, Isle of Bute do Skelmorlie Castla, in črta, ki poteka od Ardlamont Pointa do najbolj južne meje zaliva Ettrick Bay znotraj Kyles of Bute Opomba : Navedena poletna meja se od vključno 5. junija do vključno 5. septembra razširi s črto, ki poteka od točke, ki se nahaja dve milji od obale Ayrshire pri Skelmorlie Castlu do Tomont Enda, Cumbraeja, in črto, ki poteka od Portachur Pointa, Cumbraeja, do Inner Brigurd Pointa, Ayrshir.
Oban	znotraj območja, ki ga na severu omejuje črta, ki poteka od svetilnika Dunollie Point do Ard na Chruidh, na jugu pa črta, ki poteka od Rudha Seanach do Ard na Cuile
Kyle of Lochalsh	skozi Loch Alsh do konca Loch Duicha
Jezero Gairloch	Pozimi:   nič Poleti:   južno od črte, ki poteka vzhodno od Rubha na Moine do Eilan Horrisdale in od tam do Rubha nan Eanntag
SEVERNA IRSKA
Belfast Lough	Pozimi:   nič Poleti:   znotraj črte, ki poteka od Carrickfergusa do Bangora in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Loch Neagh	v razdalji več kot 2 milji od obale
VZHODNA OBALA ANGLIJE
Reka Humber	Pozimi:   znotraj črte, ki poteka od New Hollanda do Paulla Poleti:   znotraj črte, ki poteka od pomola Cleethorpes do cerkve Patrington in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
WALES IN ZAHODNA OBALA ANGLIJE
Reka Severn	Pozimi:   znotraj črte, ki poteka od Blacknore Pointa do Caldicot Pilla, Porstkewett Poleti:   znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Wye	Pozimi:   znotraj črte, ki poteka od Blacknore Pointa do Caldicot Pilla, Porstkewett Poleti:   znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Newport	Pozimi:   nič Poleti:   znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Cardiff	Pozimi:   nič Poleti:   znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Barry	Pozimi:   nič Poleti:   znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Swansea	znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce valolomov
Menai Straits	znotraj ožin Menai Straits od črte, ki povezuje signalno luč na Llanddwyn Islandu z Dinas Dinlleujem, in črt, ki povezujejo južni konec otoka Puffin s Trwyn DuPointom in železniško postajo Llanfairfechan ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Dee	Pozimi:   znotraj črte, ki poteka od Hilbre Pointa do Point of Air Poleti:   znotraj črte, ki poteka od Formby Pointa do Point of Air in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Mersey	Pozimi:   nič Poleti:   znotraj črte, ki poteka od Formby Pointa do Point of Air in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Preston in Southport	znotraj črte, ki poteka od Southporta do Blackpoola znotraj bregov in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Fleetwood	Pozimi:   nič Poleti:   znotraj črte, ki poteka od Rossal Pointa do Humphrey Heada in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Lune	Pozimi:   nič Poleti:   znotraj črte, ki poteka od Rossal Pointa do Humphrey Heada in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Heysham	Pozimi:   nič Poleti:   znotraj črte, ki poteka od Rossal Pointa do Humphrey Heada
Morecambe	Pozimi:   nič Poleti:   znotraj črte, ki poteka od Rossal Pointa do Humphrey Heada
Workington	znotraj črte, ki poteka od Southerness Pointa do Sillotha in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
JUŽNA ANGLIJA
Reka Colne -Colchester	Pozimi:   znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla Poleti:   znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra
Reka Blackwater	Pozimi:   znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla Poleti:   znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Crouch in reka Roach	Pozimi:   znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla Poleti:   znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Temza in njeni pritoki	Pozimi:   znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla Poleti:   znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Medway in Swale	Pozimi:   znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla Poleti:   znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Chichester	znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Pristanišče Langstone	znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Portsmouth	znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Bembridge, Isle of Wight	znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Cowes, Isle of Wight	znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Southampton	znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Beaulieu River	znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Keyhaven Lake	znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Weymouth	znotraj Portland Harbourja ter med reko Wey in Portland Harbourjem
Plymouth	znotraj črte, ki poteka od Cawsanda do Breakwatra in Staddona in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Falmouth	Pozimi:   znotraj črte, ki poteka od St. Anthony Heada do Rosemulliona Poleti:   znotraj črte, ki poteka od St.Anthony Heada do Nare Pointa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Camel	znotraj črte, ki poteka od Stepper Pointa do Trebetherick Pointa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Bridgewater	znotraj sipine in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Avon (Avon)	Pozimi:   znotraj črte, ki poteka od Blacknore Pointa do Caldicot Pilla, Porstkewett Poleti:   znotraj črte, ki poteka od Barry Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Cona 2

Češka

Umetno jezero Lipno

Zvezna republika Nemčija

Ems	od črte, ki poteka prek Emsa blizu vhoda v pristanišče Papenburg med črpalno postajo Diemen in odprtino nasipa pri Halteju, do črte, ki povezuje nekdanji svetilnik Greetsiel in zahodni pomol vhoda v pristanišče v Eemshavenu
Jade	znotraj črte, ki povezuje signalno luč Schillig in cerkveni stolp Langwarden
Weser	od severozahodnega roba železniškega mosta v Bremnu do črte, ki povezuje cerkvena stolpa Langwarden in Cappel, vključno s stranskimi rokavi Westergate, Rekumer Loch, Rechter Nebenarm in Schweiburg
Laba	od spodnje meje pristanišča Hamburg do črte, ki povezuje obalno luč Döse in zahodni rob nasipa Friedrichskoog (Dieksand), vključno s Spodnjo Labo in pritoki Este, Lühe, Schwinge, Oste, Pinnau, Krückau in Stör (vedno od ustja do jeza)
Meldorfer Bucht	znotraj črte, ki povezuje zahodni rob nasipa Friedrichskoog (Dieksand) in zahodno konico pomola Büsum
Eider	od kanala Gieselau do jeza Eider
Flensburger Förde	znotraj črte, ki povezuje svetilnik Kegnäs in Birknack
Schlei	znotraj črte med konicami pomolov v Schleimünde
Eckernförder Bucht	znotraj črte, ki povezuje Boknis-Eck in severovzhodno točko celine blizu Dänisch Nienhofa
Kieler Förde	znotraj črte, ki povezuje svetilnik Bülk in pomorski spomenik Laboe
Kanal Nord-Ostsee-Kanal (Kiel Canal)	od črte, ki povezuje konice pomola Brunsbüttel, do črte, ki povezuje vhodne luči v Kiel-Holtenauu in Obereidersee z Enge, Audorfer See, Borgstedter See z Enge, Schirnauer See, Flemhuder See in kanal Achterwehrer
Trave	od severozahodnega roba železniškega mostu in severnega roba mostu Holstenbrücke (Stadttrave) v Lübecku do črte, ki povezuje južno notranjo in severno zunanjo konico pomola v Travemündeju, vključno s Pötenitzer Wiek, Dassower See in Altarmen na otoku Teerhof
Leda	od vhoda v zunanje pristanišče morske zapornice Leer do ustja
Hunte	od pristanišča Oldenburg in 140 m navzdol od mostu Amalienbrücke v Oldenburgu do ustja
Lesum	od železniškega mostu Bremen-Burg do ustja
Este	od mirnega toka reke pri zapornici Buxtehude do jeza Este
Lühe	od mirnega toka reke pri Au-Mühle v Horneburgu do jeza Lühe
Schwinge	od zapornice Salztor v Stadeju do jeza Schwinge
Oste	od severovzhodnega roba mlinske pregrade Bremervörde do jeza Oste
Pinnau	od jugozahodnega roba železniškega mostu v Pinneburgu do jeza Pinnau
Krückau	od jugozahodnega roba mostu, ki vodi v Wedenkamp v Elmshornu ali iz njega, do jeza Krückau
Stör	od plimomera Rensing do jeza Stör
Freiburger Hafenpriel	od vzhodnega roba zapornice v Freiburgu na Labi do ustja
Wismarbucht, Kirchsee, Breitling, Salzhaff in pristaniško območje Wismar	v smeri proti odprtemu morju do črte, ki povezuje Hoher Wieschendorf Huk in signalno luč Timmendorf, in črte, ki povezuje signalno luč Gollwitz na otoku Poel in južno točko polotoka Wustrow
Warnow, vključno z Breitlingom in stranskimi rokavi	navzdol od jeza Mühlendamm od severnega roba Geinitzbrücke v Rostocku proti morju do črte, ki povezuje severne točke zahodnega in vzhodnega pomola v Warnemündeju
Vode, ki jih obkroža kopno, polotoka Darß in Zingst ter otoka Hiddensee in Rügen (vključno s pristaniškim območjem Stralsund)	v smeri proti morju med — polotokom Zingst in otokom Bock: do zemljepisne širine 54° 26' 42'' S — otokoma Bock in Hiddensee: do črte, ki povezuje severno točko otoka Bock in južno točko otoka Hiddensee — otokom Hiddensee in otokom Rügen (Bug): do črte, ki povezuje jugovzhodno točko Neubessin in Buger Haken
Greifswalder Bodden in pristaniško območje Greifswald, vključno z Rycomkom	v smeri proti morju do črte, ki poteka od vzhodne točke Thiessower Haken (Südperd) do vzhodne točke otoka Ruden in se nadaljuje do severne točke otoka Usedom (54° 10' 37'' S, 13° 47' 51'' V)
Vode, ki jih obkroža kopno in otok Usedom (Peenestrom, vključno s pristaniškim območjem Wolgast, Achterwasser in Stettiner Haff)	v smeri proti vzhodu do meje z Republiko Poljsko v Stettiner Haffu

Opomba: V primeru plovil, ki imajo matično pristanišče v drugi državi, je treba upoštevati člen 32 Pogodbe Ems-Dollart z dne 8. aprila 1960 (BGBl. 1963 II str. 602).

Francoska republika

Dordogne	od kamnitega mostu v Libournu do ustja
Garona in Gironde	od kamnitega mostu v Bordeauxu do ustja
Loara	od mostu Haudaudine prek stranskega rokava Madeleine do ustja in od mostu Pirmil prek stranskega rokava Pirmil
Rona	od mostu Trinquetaille v Arlesu in preko v smeri proti Marseillu
Sena	od mostu Jeanne d'Arc v Rouenu do ustja

Republika Madžarska

Blatno jezero

Kraljevina Nizozemska

Dollard

Eems

Waddenzee: vključno s povezavami s Severnim Morjem

Ijsselmeer: vključno z Markermeerjem in Ijmeerjem, vendar brez Gouwzeeja

Nieuwe Waterweg in Scheur

CalandKanaal zahodno od pristanišča Benelux

Hollands Diep

Breeddiep, Beerkanaal in povezana pristanišča

Haringvliet in Vuile Gat: vključno s plovnimi potmi med Goeree-Overflakkeejem na eni strani in Voorne-Puttenom ter Hoeksche Waardom na drugi strani

Hellegat

Volkerak

Krammer

Grevelingenmeer in Brouwerschavensche Gat: vključno z vsemi plovnimi potmi med Schouwen-Duivelandom in Goeree-Overflakkeejem

Keten, Mastgat, Zijpe, Krabbenkreek, vzhodna Šelda in Roompot: vključno s plovnimi potmi med Walcherenom, Noord-Bevelandom in Zuid-Bevelandom na eni strani in Schouwen-Duivelandom ter Tholenom na drugi strani, razen kanala Šelda-Ren

Šelda in zahodna Šelda ter njeno morsko ustje: vključno s plovnimi potmi med Zeeland Flanders na eni strani in Walcherenom ter Zuid-Bevelandom na drugi strani, razen kanala Šelda-Ren

Republika Poljska

Laguna Szczecin

Laguna Kamień

Laguna Wisła

Zaliv Puck

Zbiralni bazen Włocławski

Jezero Śniardwy

Jezero Niegocin

Jezero Mamry

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

ŠKOTSKA
Scapa Flow	znotraj območja, ki ga omejujejo črte, ki potekajo od Whartha na otoku Flotta do Martello Towra na South Wallsu in od Point Clettsa na otoku Hoy do triangulacije točke Thomson na otoku Fara in od tam do Gibraltar Piera na otoku Flotta
Kyle of Durness	južno od Eilean Dubha
Cromarty Firth	znotraj črte, ki poteka med North Sutorom in South Sutorom
Inverness	znotraj črte, ki poteka od Fort Georgea do Chanonry Pointa
Findhorn Bay	znotraj rta
Aberdeen	znotraj črte, ki poteka od pomola South Jetty do pomola Abercromby Jetty
Porečje Montrose Basin	zahodno od črte, ki poteka od severa proti jugu čez vhod v pristanišče pri svetilniku Scurdie Ness
Reka Tay Dundee	znotraj črte od plimovalnega zaliva (ribiški dok) Dundee do Craig Heada, East Newport
Firth of Forth in reka Forth	znotraj Firth of Fortha, vendar ne vzhodno od železniškega mostu Forth
Dumfries	znotraj črte, ki poteka od Airds Pointa do Scar Pointa
Jezero Ryan	znotraj črte, ki poteka od Cairn Pointa do Kircolm Pointa
Pristanišče Ayr	znotraj sipine
The Clyde	nad vodami cone 1
Kyles of Bute	med Colintraive in Rhubodachom
Pristanišče Campbeltown	znotraj črte, ki poteka od Macringan's Pointa do Ottercharach Pointa
Loch Etive	znotraj jezera Etive nad slapovi Lore
Loch Leven	nad mostom pri Ballachulishu
Loch Linnhe	severno od signalne luči Corran Point
Loch Eil	celo jezero
Caledonian Canal	Loch Lochy, Loch Oich in Loch Ness
Kyle of Lochalsh	znotraj Kyle Akina, ne zahodno od signalne luči Eilean Ban ali vzhodno od Eileanan Dubha
Loch Carron	med Stromemorejem in Strome Ferryjem
Loch Broom, Ullapool	znotraj črte, ki poteka od signalne luči Ullapool Point do Aultnaharrija
Kylesku	čez Loch Cairnbawn na območju med najvzhodnejšo točko Garbh Eilean in najzahodnejšo točko Eilean na Rainich
Pristanišče Stornoway	znotraj črte od Arnish Pointa do svetilnika Sandwick Bay, severozahodna stran
Sound of Scalpay	ne vzhodno od Berry Cove (Scalpay) in ne zahodno od Croc a Loin (Harris)
North Harbour, Scalpay in pristanišče Tarbert	znotraj ene milje od obale otoka Harris
Loch Awe	celo jezero
Loch Katrine	celo jezero
Loch Lomond	celo jezero
Loch Tay	celo jezero
Loch Loyal	celo jezero
Loch Hope	celo jezero
Loch Shin	celo jezero
Loch Assynt	celo jezero
Loch Glascarnoch	celo jezero
Loch Fannich	celo jezero
Loch Maree	celo jezero
Loch Gairloch	celo jezero
Loch Monar	celo jezero
Loch Mullardach	celo jezero
Loch Cluanie	celo jezero
Loch Loyne	celo jezero
Loch Garry	celo jezero
Loch Quoich	celo jezero
Loch Arkaig	celo jezero
Loch Morar	celo jezero
Loch Shiel	celo jezero
Loch Earn	celo jezero
Loch Rannoch	celo jezero
Loch Tummel	celo jezero
Loch Ericht	celo jezero
Loch Fionn	celo jezero
Loch Glass	celo jezero
Loch Rimsdale/nan Clar	celo jezero
SEVERNA IRSKA
Strangford Lough	znotraj črte, ki poteka od Cloghy Pointa do Dogtail Pointa
Belfast Lough	znotraj črte, ki poteka od Holywooda do Macedon Pointa
Larne	znotraj črte, ki poteka od Larne Piera do trajektnega pomola na otoku Magee
River Bann	od proti morju obrnjenih koncev valolomov do mostu Toome
Lough Erne	zgornji in spodnji Lough Erne
Lough Neagh	znotraj dveh milj od obale
VZHODNA OBALA ANGLIJE
Berwick	znotraj valolomov
Warkworth	znotraj valolomov
Blyth	znotraj zunanjih konic pomolov
Reka Tyne	od Dunston Staithes do konic pomola Tyne
Reka Wear	od Fatfielda do konic pomola Sunderland
Seaham	znotraj valolomov
Hartlepool	znotraj črte, ki poteka od pomola Middleton Jetty do konice pomola Old Pier znotraj črte, ki povezuje konico pomola North Pier s konico pomola South Pier
Reka Tees	znotraj črte, ki poteka proti zahodu od pomola Government Jetty do jeza Tees
Whitby	znotraj konic pomola Whitby
Reka Humber	znotraj črte, ki poteka od North Ferribyja do South Ferribyja
Grimsby Dock	znotraj črte, ki poteka od zahodnega pomola plimovalnega zaliva do vzhodnega pomola ribiških dokov, severno nabrežje
Boston	znotraj New Cuta
Dutch River	cel kanal
Reka Hull	od Beverley Becka do reke Humber
Kielder Water	celo jezero
Reka Ouse	pod zapornico Naburn
Reka Trent	pod zapornico Cromwell
Reka Wharfe	od stičišča z reko Ouse do mostu Tadcaster
Scarborough	znotraj konic pomola Scarborough
WALES IN ZAHODNA OBALA ANGLIJE
Reka Severn	severno od črte, ki poteka proti zahodu od Sharpness Pointa (51° 43,4' S) do Llanthonyja in Maisemore Weirs ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 3
Reka Wye	pri Chepstowu, severno od zemljepisne širine (51° 38,0' S) do Monmoutha
Newport	severno od nadzemnih električnih kablov, ki prečkajo Fifoots Points
Cardiff	znotraj črte, ki poteka od pomola South Jetty do Penarth Heada in zaprtih vod zahodno od jeza Cardiff Bay
Barry	znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce valolomov
Port Talbot	znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce valolomov na reki Afran zunaj zaprtih dokov.
Neath	znotraj črte, ki poteka proti severu od proti morju obrnjenega konca pomola za tankerje v zalivu Baglan (51° 37,2' S, 3° 50,5' Z)
Llanelli in Burry Port	znotraj območja, ki ga omejuje črta, ki poteka od zahodnega pomola v Burry Portu do Whiteford Pointa
Milford Haven	znotraj črte, ki poteka od South Hook Pointa do Thorn Pointa
Fishguard	znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce severnih in vzhodnih valolomov
Cardigan	znotraj ožin pri Pen-Yr-Ergydu
Aberystwyth	znotraj proti morju obrnjenih koncov valolomov
Aberdyfi	znotraj črte, ki poteka od železniške postaje Aberdyfi do obalne luči Twyni Beach
Barmouth	znotraj črte, ki poteka od železniške postaje Barmouth do Penrhyn Pointa
Portmadoc	znotraj črte, ki poteka od Harlech Pointa do Graig Dduja
Holyhead	znotraj območja, ki ga omejujeta glavni valolom in črta, ki poteka od konca valoloma do Brynglas Pointa, zaliv Towyn
Menai Straits	znotraj ožin Menai med črto, ki povezuje Aber Menai Point in Belan Point, in črto, ki povezuje pomol Beaumaris in Pen-y-Coed Point
Conway	znotraj črte, ki poteka od Mussel Hilla do Tremlyd Pointa
Llandudno	znotraj valoloma
Rhyl	znotraj valoloma
Reka Dee	nad Connah's Quayjem do točke vodnega črpališča Barrelwell Hill
Reka Mersey	znotraj črte, ki poteka med svetilnikom Rock Lighthouse in severozahodnim dokom Seaforth, vendar brez drugih dokov
Preston in Southport	znotraj črte, ki poteka od Lythama do Southporta in znotraj dokov v Prestonu
Fleetwood	znotraj črte, ki poteka od Low Lighta do Knotta
Reka Lune	znotraj črte, ki poteka od Sunderland Pointa do Chapel Hilla do vključno doka Glasson
Barrow	znotraj črte, ki povezuje Haws Point, Isle of Walney in Roa Island Slipway
Whitehaven	znotraj valoloma
Workington	znotraj valoloma
Maryport	znotraj valoloma
Carlisle	znotraj črte, ki povezuje Carlisle Point s Torduffom
Coniston Water	celo jezero
Derwentwater	celo jezero
Ullswater	celo jezero
Windermere	celo jezero
JUŽNA ANGLIJA
Blakeney in pristanišče Morston ter dostopi	vzhodno od črte, ki poteka južno od Blakeney Pointa do vhoda reke Stiffkey
Reka Orwell in reka Stour	reka Orwell znotraj črte, ki poteka od valoloma Blackmanshead do Landguard Pointa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 3.
Reka Blackwater	vse plovne poti znotraj črte, ki poteka od jugozahodnega konca otoka Mersea do Sales Pointa
Reka Crouch in reka Roach	reka Crouch znotraj črte, ki poteka od Holliwell Pointa do Foulness Pointa, vključno z reko Roach
Reka Temza in njeni pritoki	reka Temza nad črto, ki poteka od severa proti jugu čez najbolj vzhodni konec pomola v pristanišču Denton, Gravesend do zapornice Teddington
Reka Medway in Swale	reka Medway od črte, ki poteka med Garrison Pointom in Grain Towrom do zapornice Allington; in Swale od Whitstabla do Medwaya
Reka Stour (Kent)	reka Stour nad ustjem do pristajališča pri Flagstaff Reachu
Pristanišče Dover	znotraj črt, ki potekajo čez vzhodni in zahodni vhod v pristanišče
Reka Rother	reka Rother nad signalno postajo za plimovanje v Camberju do zapornice Scots Float in do vhodne zapornice na reki Brede
Reka Adur in kanal Southwick	znotraj črte, ki poteka čez vhod v pristanišče Shoreham do zapornice kanala Southwick in do zahodnega konca Tarmac Wharfa
Reka Arun	reka Arun nad pomolom Littlehampton do marine Littlehampton
Reka Ouse (Sussex) Newhaven	reka Ouse od črte, ki poteka čez vhodne pomole pristanišča Newhaven do severnega konca North Quayja
Brighton	zunanje pristanišče marine Brighton znotraj črte, ki poteka od južnega konca West Quayja do severnega konca South Quayja
Chichester	znotraj črte, ki poteka med Eastoke Pointom in zvonikom cerkve v West Witteringu ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 3
Pristanišče Langstone	znotraj črte, ki poteka med Eastney Pointom in Gunner Pointom
Portsmouth	znotraj črte, ki poteka čez vhod v pristanišče od Port Blockhousa do Round Towra
Bembridge, Isle of Wight	znotraj pristanišča Brading
Cowes, Isle of Wight	reka Medina znotraj črte, ki poteka od signalne luči valoloma na vzhodnem bregu do House Lighta na zahodnem bregu
Southampton	znotraj črte, ki poteka od Calshot Castla do obalne luči Hook
Beaulieu River	znotraj Beaulieu River, vendar ne vzhodno od črte, ki poteka od severa proti jugu čez Inchmery House
Keyhaven Lake	znotraj črte, ki poteka proti severu od spodnjega svetilnika Hurst Point do Keyhaven Marshes
Christchurch	The Run
Poole	znotraj črte Chain Ferry med Sandbanks in South Haven Pointom
Exeter	znotraj črte, ki poteka od vzhoda proti zahodu od Warren Pointa do priobalne postaje za rešilne čolne nasproti Checkstone Ledgea
Teignmouth	znotraj pristanišča
Reka Dart	znotraj črte, ki poteka od Kettle Pointa do Battery Pointa
Reka Salcombe	znotraj črte, ki poteka od Splat Pointa do Limebury Pointa
Plymouth	znotraj črte, ki poteka od pomola Mount Batten do Raveness Pointa čez otoke Drake. Reka Yealm znotraj črte, ki poteka od Warren Pointa do Misery Pointa
Fowey	znotraj pristanišča
Falmouth	znotraj črte, ki poteka od St. Anthony Heada do Pendennis Pointa
Reka Camel	znotraj črte, ki poteka od Gun Pointa do Brea Hilla
Reki Taw in Torridge	znotraj črte, ki vodi 200° od svetilnika Crow Point do obale pri Skern Pointu
Bridgewater	južno od črte, ki poteka proti vzhodu od Stert Pointa (51° 13,0' S)
Reka Avon (Avon)	znotraj črte, ki poteka od pomola Avonmouth do Wharf Pointa in Netham Dama

POGLAVJE 2

Cona 3

Kraljevina Belgija

Pomorska Šelda (v smeri toka od odprtega sidrišča Antwerpen)

Češka republika

Laba: od zapornice Ústí nad Labem-Střekov do zapornice Lovosice

Umetna jezera: Baška, Brněnská (Kníničky), Horka (Stráž pod Ralskem), Hracholusky, Jesenice, Nechranice, Olešná, Orlík, Pastviny, Plumov, Rozkoš, Seč, Skalka, Slapy, Těrlicko, Žermanice

Jezero Máchovo

Vodno območje Velké Žernoseky

Ribniki: Oleksovice, Svět, Velké Dářko

Jezera, nastala z izkopom gramoza: Dolní Benešov, Ostrožná Nová Ves a Tovačov

Zvezna republika Nemčija

Donava:	od Kelheima (2 414,72 km) do nemško-avstrijske meje
Ren:	od nemško-švicarske meje do nemško-nizozemske meje
Laba:	od ustja kanala Laba-Seiten do spodnje meje pristanišča Hamburg
Müritz

Francoska republika

Ren

Republika Madžarska

Donava: od rkm 1812 do rkm 1433

Donava Moson: od rkm 14 do rkm 0

Donava Szentendre: od rkm 32 do rkm 0

Donava Ráckeve: od rkm 58 do rkm 0

Reka Tisa: od rkm 685 do rkm 160

Reka Drava: od rkm 198 do rkm 70

Reka Bodrog: od rkm 51 do rkm 0

Reka Kettős-Körös: od rkm 23 do rkm 0

Reka Hármas-Körös: od rkm 91 do rkm 0

Kanal Sió: od rkm 23 do rkm 0

Jezero Velence

Jezero Fertő

Kraljevina Nizozemska

Ren

Sneekermeer, Koevordermeer, Heegermeer, Fluessen, Slotermeer, Tjeukemeer, Beulakkerwijde, Belterwijde, Ramsdiep, Ketelmeer, Zwartemeer, Veluwemeer, Eemmeer, Gooimeer, Alkmaardermeer, Gouwzee, Buiten Ij, Afgesloten Ij, Noordzeekanaal, pristanišče Ijmuiden, pristaniško območje Rotterdam, Nieuwe Maas, Noord, Oude Maas, Beneden Merwede, Nieuwe Merwede, Dordische Kil, Boven Merwede, Waal, kanal Bijlandsch, Boven Rijn, kanal Pannersdensch, Geldersche Ijssel, Neder Rijn, Lek, kanal Amsterdam-Ren, Veerse Meer, kanal Šelda-Ren od državne meje do ustja v Volkerak, Amer, Bergsche Maas, Meuse navzdol od Venla, Gooimeerja, Europorta, Calandkanaala (vzhodno od pristanišča Beneluks), Hartelkanaala

Republika Avstrija

Donava: od nemške meje do slovaške meje

Inn: od ustja do elektrarne Passau-Ingling

Traun: od ustja do 1,80 km

Enns: od ustja do 2,70 km

March: do 6,00 km

Republika Poljska

—

Reka Biebrza od izliva kanala Augustowski do izliva v reko Narwia

—

Reka Brda od povezave s kanalom Bydgoski v Bydgoszczu do izliva v reko Vislo

—

Reka Bug od izliva reke Muchawiec do izliva v reko Narwio

—

Jezero Dąbie do meje z notranjimi morskimi vodami

—

Kanal Augustowski od povezave z reko Biebrzo do državne meje, skupaj z jezeri, ki se nahajajo vzdolž tega kanala

—

Kanal Bartnicki od jezera Ruda Woda do jezera Bartężek

—

Kanal Bydgoski

—

Kanal Elbląski od jezera Druzno do jezera Jeziorak in jezera Szeląg Wielki, skupaj s temi jezeri in jezeri vzdolž kanala, in stranski kanal v smeri Zalewa od jezera Jeziorak do jezera Ewingi, vključno s tem jezerom

—

Kanal Gliwicki skupaj s kanalom Kędzierzyński

—

Kanal Jagielloński od povezave z reko Elblągo do reke Nogat

—

Kanal Łączański

—

Kanal Ślesiński skupaj z jezeri, ki se nahajajo vzdolž tega kanala, in jezero Gopło

—

Kanal Żerański

—

Reka Martwa Visla od reke Visle v Przegalinu do meje z notranjimi morskimi vodami

—

Reka Narew od izliva reke Biebrza do izliva reke Visle, skupaj z jezerom Zegrzyński

—

Reka Nogat od reke Visle do izliva v laguno Visle

—

Reka Noteć (zgornji tok) od jezera Gopło do povezave s kanalom Górnonotecki in kanal Górnonotecki ter reka Noteć (spodnji tok) od povezave s kanalom Bydgoski do izliva v reko Warto

—

Nysa Łużycka od Gubina do izliva v Odro

—

Reka Odra od mesta Racibórz do povezave z vzhodno Odro, ki postane reka Regalica od prekopa Klucz-Ustowo, skupaj s to reko in njenimi stranskimi pritoki do jezera Dąbie, kakor tudi stranski toki reke Odre od zapornice Opatowice do zapornice v mestu Wrocław

—

Zahodna Odra od jeza v Widuchowau (704,1 km reke Odre) do meje z notranjimi morskimi vodami, skupaj s stranskimi pritoki, kakor tudi prekopom Klucz-Ustowo, ki povezuje Vzhodno in Zahodno Odro

—

Reka Parnica in prekop Parnicki od Zahodne Odre do meje z notranjimi morskimi vodami

—

Reka Pisa od jezera Roś do izliva reke Narew

—

Reka Szkarpawa od reke Visle do izliva v laguno Visle

—

Reka Warta od jezera Ślesiński do izliva reke Odre

—

Omrežje Wielkie Jeziora Mazurskie, ki obsega jezera, povezana z rekami in kanali, ki predstavljajo glavno povezavo od jezera Roś (vključno z njim) v Piszi do kanala Węgorzewski (vključno s kanalom) v Węgorzewou, skupaj z jezeri: Seksty, Mikołajskie, Tałty, Tałtowisko, Kotek, Szymon, Szymoneckie, Jagodne, Boczne, Tajty, Kisajno, Dargin, Łabap, Kirsajty in Święcajty, skupaj s kanalom Giżycki in kanalom Niegociński ter kanalom Piękna Góra, in stranska pot jezera Ryńskie (vključno z njim) v Rynu do jezera Nidzkie (do 3 km, kar ustvarja mejo z naravnim rezervatom „jezero Nidzkie“), skupaj z jezeri: Bełdany, Guzianka Mała in Guzianka Wielka

—

Reka Visla od izliva reke Przemsza do povezave s kanalom Lączański, kakor tudi od izliva tega kanala v Skawino do izliva Visle v Gdanski zaliv, izključujoč rezervoar Włocławski

Slovaška republika

Donava: od Devína (1880,26 km) do slovaško-madžarske meje

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

ŠKOTSKA
Leith (Edinburgh)	znotraj valolomov
Glasgow	Strathclyde Loch
Crinan Canal	od Crinana do Ardrishaiga
Caledonian Canal	deli kanala
SEVERNA IRSKA
Reka Lagan	od Lagan Weira do Stranmillisa
VZHODNA ANGLIJA
reka Wear (kjer ni plimovanja)	od starega železniškega mostu, Durham, do mostu Prebends, Durham
Reka Tees	po reki navzgor od jeza Tees
Grimsby Dock	znotraj zapornic
Immingham Dock	znotraj zapornic
Hull Docks	znotraj zapornic
Dok Boston	znotraj vrat zapornic
Aire and Calder Navigation	od Goole Docksa do Leedsa; stičišče s kanalom Leeds- Liverpool; stičišče Bank Dole do Selbyja (zapornica na reki Ouse); stičišče Castleford do Wakefielda (spodnja zapornica)
Reka Ancholme	odtočni kanal Ferriby do Brigga
Calder and Hebble Canal	Wakefield (zapornica Falling) do zapornice Broadcut Top
Reka Foss	od stičišča (Blue Bridge) z reko Ouse do Monk Bridgea
Fossdyke Canal	stičišče z reko Trent do Brayford Poola
Goole Dock	znotraj vrat zapornice
Hornsea Mere	cel kanal
Reka Hull	od zapornice Struncheon Hill do Beverley Becka
Market Weighton Canal	zapornica na reki Humber do zapornice Sod Houses
New Junction Canal	cel kanal
Reka Ouse	od zapornice Naburn do Nun Monktona
Sheffield and South Yorkshire Canal	zapornica Keadby do zapornice Tinsley
Reka Trent	zapornica Cromwell do Shardlowa
Reka Witham	zapornica Boston do Brayford Poola (Lincoln)
WALES IN ZAHODNA ANGLIJA
Reka Severn	nad Llanthonyjem in jezom Maisemore
Reka Wye	nad Monmouthom
Cardiff	Roath Park Lake
Port Talbot	znotraj zaprtih dokov
Swansea	znotraj zaprtih dokov
Reka Dee	nad vodnim črpališčem Barrelwell Hill
Reka Mersey	doki (razen Seaforth Docka)
Reka Lune	nad dokom Glasson
Reka Avon (Midland)	zapornica Tewkesbury do Eveshama
Gloucester	mestni doki v Gloucestru, kanal Gloucester/Sharpness
Hollingworth Lake	celo jezero
Manchester Ship Canal	cel kanal in doki Salford, vključno z reko Irwell
Pickmere Lake	celo jezero
Reka Tawe	med morskim jezom/marino in športnim stadionom Morfa
Rudyard Lake	celo jezero
Reka Weaver	pod Northwichem
JUŽNA ANGLIJA
Reka Nene	Wisbech Cut in reka Nene do zapornice Dog-in-a-Doublet Lock
Reka Great Ouse	Kings Lynn Cut in reka Great Ouse pod cestnim mostom West Lynn
Yarmouth	izliv reke Yare od črte, ki poteka med konci pomolov severnega in južnega vhoda, vključno z Breydon Water
Lowestoft	pristanišče Lowestoft pod zapornico Mutford Lock do črte, ki poteka med zunanjimi pomoli vhoda v prisanišče
Reki Alde in Ore	nad vhodom v reko Ore do Westrow Pointa
Reka Deben	nad vhodom v reko Deben do Felixstowe Ferryja
Reka Orwell in reka Stour	od črte, ki poteka od Fagbury Pointa do Shotley Pointa na reki Orwell do doka Ipswich; in od črte, ki poteka od severa proti jugu čez Erwarton Ness na reki Stour do Manningtreeja
Chelmer and Blackwater Canal	vzhodno od zapornice Beeleigh
Reka Temza in njeni pritoki	reka Temza nad zapornico Teddington do Oxforda
Reka Adur and Southwick Canal	reka Adur nad zahodnim koncem Tarmac Wharfa in znotraj kanala Southwick
Reka Arun	reka Arun nad marino Littlehampton
Reka Ouse (Sussex), Newhaven	reka Ouse nad severnim koncem severnega North Quayja
Bewl Water	celo jezero
Grafham Water	celo jezero
Rutland Water	celo jezero
Thorpe Park Lake	celo jezero
Chichester	vzhodno od črte, ki povezuje Cobnor Point in Chalkdock Point
Christchurch	znotraj pristanišča Christchurch, razen Run
Exeter Canal	cel kanal
Reka Avon (Avon)	mestni doki v Bristolu jez Neztam do Pulteney Weira

POGLAVJE 3

Cona 4

Kraljevina Belgija

Vse belgijske celinske plovne poti, razen plovnih poti v coni 3

Češka republika

Vse plovne poti, ki niso zajete v conah 1, 2 in 3

Zvezna republika Nemčija

Vse celinske plovne poti, razen plovnih poti v conah 1, 2 in 3

Francoska republika

Vse francoske celinske plovne poti, razen plovnih poti v conah 1, 2 in 3

Italijanska republika

Reka Pad: od Piacenze do ustja

kanal Milan-Cremona, reka Pad: zadnjih 15 km do reke Pad

Reka Mincio: od Mantove, Governola, do reke Pad

Plovna pot Ferrara: od reke Pad (Pontelagoscuro), Ferrare, do Porto Garibaldi

Kanala Brondolo in Valle: od Po di Levante do beneške lagune

Kanal Fissero — Tartaro — Canalbianco: od Jadrana do Po di Levante

Beneška obala: od beneške lagune do Gradeža

Republika Litva

Cela litovska mreža

Veliko vojvodstvo Luksemburg

Mozela

Republika Madžarska

Vse plovne poti, ki niso zajete v conah 2 in 3

Kraljevina Nizozemska

Vse druge reke, kanali in celinska morja, ki niso zajeti v conah 1, 2 in 3

Republika Avstrija

Thaya: do Bernhardsthala

March: nad 6,00 km

Republika Poljska

Vse druge plovne poti, ki niso zajete v conah 1, 2 in 3

Slovaška republika

Vse druge plovne poti, ki niso zajete v coni 3

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

ŠKOTSKA
Ratho and Linlithgow Union Canal	cel kanal
Glasgow	Forth & Clyde Canal Monkland Canal — deli Faskine in Drumpellier Hogganfield Loch
VZHODNA ANGLIJA
Reka Ancholme	Brigg do zapornice Harram Hill
Calder and Hebble Canal	od zgornje zapornice Broadcut do mostu Sowerby
Chesterfield Canal	od West Stockwitha do Worksopa
Cromford Canal	cel kanal
Reka Derwent	od stičišča z reko Ouse do mostu Stamford
Driffield Navigation	od zapornice Struncheon Hill do Great Driffielda
Erewash Canal	od zapornice Trent do zapornice Langley Mill
Huddersfield Canal	od stičišča s Calder in Hebble pri mostu Coopers do kanala Huddersfield Narrow pri Huddersfieldu med Ashton-Under-Lynom in Huddersfieldom
Leeds and Liverpool Canal	od zapornice na reki Leeds do Skipton Wharfa
Light Water Valley Lake	celo jezero
The Mere, Scarborough	celo jezero
Reka Ouse	nad Nun Monkton Poolom
Pocklington Canal	od stičišča z reko Derwent do porečja Melbourne Basin
Sheffield and South Yorkshire Canal	od zapornice Tinsley do Sheffielda
Reka Soar	od stičišča z reko Trent do Loughborougha
Trent and Mersey Canal	od Shardlowa do zapornice Dellow Lane
Reka Ure in Ripon Canal	od stičišča z reko Ouse do kanala Ripon Canal (porečje Ripon)
Ashton Canal	cel kanal
WALES IN ZAHODNA ANGLIJA
Reka Avon (Midland)	nad Eveshamom
Birmingham Canal Navigation	cel kanal
Birmingham and Fazeley Canal	cel kanal
Coventry Canal	cel kanal
Grand Union Canal (od Napton Junction do Birminghama in Fazeleyja	celoten odsek kanala
Kennet and Avon Canal (od Batha do Newburyja)	celoten odsek kanala
Lancaster Canal	cel kanal
Leeds and Liverpool Canal	cel kanal
Llangollen Canal	cel kanal
Caldon Canal	cel kanal
Peak Forest Canal	cel kanal
Macclesfield Canal	cel kanal
Monmouthshire and Brecon Canal	cel kanal
Montgomery Canal	cel kanal
Rochdale Canal	cel kanal
Swansea Canal	cel kanal
Neath & Tennant Canal	cel kanal
Shropshire Union Canal	cel kanal
Staffordshire and Worcester Canal	cel kanal
Stratford-upon-Avon Canal	cel kanal
Reka Trent	cela reka
Trent and Mersey Canal	cel kanal
Reka Weaver	nad Northwichem
Worcester and Birmingham Canal	cel kanal
JUŽNA ANGLIJA
Reka Nene	nad zapornico Dog-in-a-Doublet
Reka Great Ouse	Kings Lynn nad mostom West Lynn; reka Great Ouse in vse povezane plovne poti Fenlanda, vključno z reko Cam in plovno potjo Middle Level Navigation
Norfolk in Suffolk Broads	vse plovne reke z bibavico in brez nje, reke v nižinah, kanali in plovne poti znotraj Norfolk in Suffolk Broads, vključno z Oulton Broad, in reke Waveney, Yare, Bure, Ant in Thurne, razen kot je določeno za Yarmouth in Lowestoft
Reka Blyth	vhod reke Blyth do Blythburgha
Reki Alde in Ore	na reki Alde nad Westrow Pointom
Reka Deben	reka Deben nad Felixstowe Ferryjem
Reka Orwell in reka Stour	vse plovne poti na reki Stour nad Manningtreejem
Chelmer & Blackwater Canal	zahodno od zapornice Beeleigh
Reka Temza in njeni pritoki	reka Stort in reka Lee nad Bow Creekom. Grand Union Canal nad zapornico Brentford in Regents Canal nad porečjem Limehouse ter vsi povezani kanali. Reka Wey nad zapornico Temze. Kennet and Avon Canal. Reka Temza nad Oxfordom. Oxford Canal
Reka Medway in Swale	reka Medway nad zapornico Allington
Reka Stour (Kent)	reka Stour nad pristajališčem pri Flagstaff Reachu
Pristanišče Dover	celo pristanišče
Reka Rother	reka Rother in Royal Military Canal nad zapornico Scots Float in reka Brede nad vhodno zapornico
Brighton	notranje pristanišče marine Brighton nad zapornico
Wickstead Park Lake	celo jezero
Kennet & Avon Canal	cel kanal
Grand Union Canal	cel kanal
Reka Avon (Avon)	nad Pulteney Weirom
Bridgewater Canal	cel kanal

---

(*)  V primeru plovil, ki imajo matično pristanišče drugje, je treba upoštevati člen 32 Pogodbe Ems-Dollart z dne 8. aprila 1960 (BGBl. 1963 II str. 602).

PRILOGA II

MINIMALNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA PLOVILA NA CELINSKIH PLOVNIH POTEH CON 1, 2, 3 IN 4

VSEBINA

DEL I

38

POGLAVJE 1

38

SPLOŠNO

38

Člen 1.01 —

Opredelitev pojmov

38

Člen 1.02 —

(prazno)

42

Člen 1.03 —

(prazno)

42

Člen 1.04 —

(prazno)

42

Člen 1.05 —

(prazno)

42

Člen 1.06 —

Začasne zahteve

42

Člen 1.07 —

Upravna navodila

42

POGLAVJE 2

42

POSTOPEK

42

Člen 2.01 —

Inšpekcijski organ

42

Člen 2.02 —

Prošnja za pregled

43

Člen 2.03 —

Predstavitev plovila za pregled

43

Člen 2.04 —

(prazno)

43

Člen 2.05 —

Začasno spričevalo Skupnosti

43

Člen 2.06 —

Veljavnost spričevala Skupnosti

44

Člen 2.07 —

Podrobnosti in spremembe spričevala Skupnosti

44

Člen 2.08 —

(prazno)

44

Člen 2.09 —

Redni pregled

44

Člen 2.10 —

Prostovoljni pregled

44

Člen 2.11 —

(prazno)

44

Člen 2.12 —

(prazno)

44

Člen 2.13 —

(prazno)

44

Člen 2.14 —

(prazno)

45

Člen 2.15 —

Stroški

45

Člen 2.16 —

Informiranje

45

Člen 2.17 —

Register spričeval Skupnosti

45

Člen 2.18 —

Uradna številka

45

Člen 2.19 —

Enakovrednosti in odstopanja

45

DEL II

46

POGLAVJE 3

46

ZAHTEVE V ZVEZI Z GRADNJO LADIJ

46

Člen 3.01 —

Temeljna zahteva

46

Člen 3.02 —

Trdnost in stabilnost

46

Člen 3.03 —

Ladijski trup

47

Člen 3.04 —

Strojnica, kotlovnica in prostori za gorivo

47

POGLAVJE 4

48

VARNOSTNA RAZDALJA, PROSTI BOK IN UGREZNE OZNAKE

48

Člen 4.01 —

Varnostna razdalja

48

Člen 4.02 —

Prosti bok

48

Člen 4.03 —

Najmanjši prosti bok

50

Člen 4.04 —

Ugrezne oznake

50

Člen 4.05 —

Največji dovoljeni ugrez natovorjenih plovil, katerih skladišča niso vedno zaprta in s tem odporna proti brizganju in vremenskim vplivom

51

Člen 4.06 —

Ugrezne lestvice

51

POGLAVJE 5

52

MANEVRSKE SPOSOBNOSTI

52

Člen 5.01 —

Splošno

52

Člen 5.02 —

Preskusi plovnosti

52

Člen 5.03 —

Območje preskusa

52

Člen 5.04 —

Stopnja obremenitve plovil in konvojev med preskusi plovnosti

52

Člen 5.05 —

Uporaba naprav na krovu za preskus plovnosti

52

Člen 5.06 —

Predpisana hitrost (naprej)

53

Člen 5.07 —

Sposobnost zaustavljanja

53

Člen 5.08 —

Sposobnost vzvratne vožnje

53

Člen 5.09 —

Sposobnost umikanja

53

Člen 5.10 —

Sposobnost obračanja

53

POGLAVJE 6

53

KRMILNI SISTEM

53

Člen 6.01 —

Splošne zahteve

53

Člen 6.02 —

Pogonske enote krmilne naprave

54

Člen 6.03 —

Pogonska enota hidravlične krmilne naprave

54

Člen 6.04 —

Vir energije

54

Člen 6.05 —

Ročna pogonska enota

55

Člen 6.06 —

Sistemi krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja in premčnega bočnega propelerja

55

Člen 6.07 —

Kazalniki in nadzorne naprave

55

Člen 6.08 —

Regulatorji stopnje obratov

55

Člen 6.09 —

Potrditveni postopek

55

POGLAVJE 7

56

PROSTOR ZA KRMILJENJE

56

Člen 7.01 —

Splošno

56

Člen 7.02 —

Neoviran pogled

56

Člen 7.03 —

Splošne zahteve glede opreme za nadzor, prikazovanje in spremljanje

57

Člen 7.04 —

Posebne zahteve glede opreme za nadzor, prikazovanje in spremljanje glavnih strojev in krmilnega sistema

57

Člen 7.05 —

Navigacijske luči, svetlobni signali in zvočni signali

58

Člen 7.06 —

Radarske naprave in kazalniki stopnje obratov

58

Člen 7.07 —

Radiotelefonski sistemi za plovila s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe

59

Člen 7.08 —

Zmogljivost za interno komuniciranje na plovilu

59

Člen 7.09 —

Alarmni sistem

59

Člen 7.10 —

Gretje in prezračevanje

59

Člen 7.11 —

Oprema za upravljanje krmnega sidra

59

Člen 7.12 —

Prostor za krmiljenje, ki se lahko spusti

59

Člen 7.13 —

Vpis plovil s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe v spričevalo Skupnosti

60

POGLAVJE 8

60

KONSTRUKCIJA MOTORJEV

60

Člen 8.01 —

Splošno

60

Člen 8.02 —

Varnostna oprema

60

Člen 8.03 —

Pogonski agregat

60

Člen 8.04 —

Motorni izpušni sistem

61

Člen 8.05 —

Rezervoarji za gorivo, cevovodi in pomožne naprave

61

Člen 8.06 —

Rezervoarji za shranjevanje mazivnega olja, cevovodi ter pomožne naprave

62

Člen 8.07 —

Rezervoarji za shranjevanje olja, ki se uporablja v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, cevovodi in pomožne naprave

62

Člen 8.08 —

Drenažne črpalke in drenažni sistemi

63

Člen 8.09 —

Naprave za zbiranje oljne vode in uporabljenega olja

64

Člen 8.10 —

Hrup, ki ga oddajajo plovila

64

Poglavje 8a

(prazno)

64

POGLAVJE 9

64

ELEKTRIČNA OPREMA

64

Člen 9.01 —

Splošno

64

Člen 9.02 —

Sistemi za oskrbo z električno energijo

65

Člen 9.03 —

Zaščita pred fizičnim stikom, vdorom trdih predmetov in vdorom vode

65

Člen 9.04 —

Zaščita pred eksplozijo

66

Člen 9.05 —

Ozemljitev

66

Člen 9.06 —

Najvišje dovoljene napetosti

66

Člen 9.07 —

Razdelilni sistemi

67

Člen 9.08 —

Priključitev z obale ali drugih zunanjih omrežij

67

Člen 9.09 —

Oskrba drugih plovnih objektov z električno energijo

68

Člen 9.10 —

Generatorji in motorji

68

Člen 9.11 —

Akumulatorji

68

Člen 9.12 —

Namestitev stikal

69

Člen 9.13 —

Zasilni prekinjevalci električnega tokokroga

70

Člen 9.14 —

Inštalacijska oprema

70

Člen 9.15 —

Kabli

70

Člen 9.16 —

Razsvetljava

71

Člen 9.17 —

Navigacijske luči

71

Člen 9.18 —

(prazno)

71

Člen 9.19 —

Alarmni in varnostni sistemi za mehansko opremo

71

Člen 9.20 —

Elektronska oprema

72

Člen 9.21 —

Elektromagnetna združljivost

73

POGLAVJE 10

73

OPREMA

73

Člen 10.01 —

Sidrna oprema

73

Člen 10.02 —

Druga oprema

75

Člen 10.03 —

Prenosni gasilni aparat

76

Člen 10.03a —

Stalno nameščeni protipožarni sistemi v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih

76

Člen 10.03b —

Stalno nameščeni protipožarni sistemi v strojnicah, kotlovnicah in črpalnicah

77

Člen 10.04 —

Čolni

81

Člen 10.05 —

Rešilni pasovi in jopiči

81

Poglavje 11

81

Varnost na delovnih postajah

81

Člen 11.01 —

Splošno

81

Člen 11.02 —

Zaščita pred padcem

81

Člen 11.03 —

Velikost delovnih prostorov

82

Člen 11.04 —

Bočne palube

82

Člen 11.05 —

Dostop do delovnih prostorov

82

Člen 11.06 —

Izhodi in zasilni izhodi

83

Člen 11.07 —

Lestve, stopnice in podobne naprave

83

Člen 11.08 —

Notranji prostori

83

Člen 11.09 —

Zaščita pred hrupom in vibracijami

83

Člen 11.10 —

Pokrovi žrel

83

Člen 11.11 —

Vitli

84

Člen 11.12 —

Žerjavi

84

Člen 11.13 —

Hranjenje vnetljivih tekočin

85

POGLAVJE 12

85

BIVALNI PROSTORI

85

Člen 12.01 —

Splošno

85

Člen 12.02 —

Posebni oblikovni pogoji

86

Člen 12.03 —

Sanitarna oprema

86

Člen 12.04 —

Kuhinje

87

Člen 12.05 —

Pitna voda

87

Člen 12.06 —

Gretje in prezračevanje

88

Člen 12.07 —

Druge naprave v bivalnih prostorih

88

POGLAVJE 13

88

KURILNA, KUHALNA IN HLADILNA OPREMA NA GORIVO

88

Člen 13.01 —

Splošno

88

Člen 13.02 —

Uporaba tekočih goriv, oprema na nafto

88

Člen 13.03 —

Peči z uparjalnimi oljnimi gorilniki in kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje

89

Člen 13.04 —

Peči z uparjalnim oljnim gorilnikom

89

Člen 13.05 —

Kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje

89

Člen 13.06 —

Kurilne naprave z umetnim dotokom zraka

89

Člen 13.07 —

Ogrevanje s trdnimi gorivi

90

POGLAVJE 14

90

NAPRAVE, KI DELUJEJO NA UTEKOČINJENI PLIN, NAMENJENE ZA GOSPODINJSKO RABO

90

Člen 14.01 —

Splošno

90

Člen 14.02 —

Naprave

90

Člen 14.03 —

Posode

91

Člen 14.04 —

Namestitev in postavitev napajalnih enot

91

Člen 14.05 —

Rezervne in prazne posode

91

Člen 14.06 —

Regulatorji tlaka

91

Člen 14.07 —

Tlak

92

Člen 14.08 —

Cevovodi in prožne cevi

92

Člen 14.09 —

Razdelilni sistem

92

Člen 14.10 —

Naprave, ki delujejo na plin, in njihova namestitev

92

Člen 14.11 —

Prezračevanje in odvajanje odpadnih plinov

93

Člen 14.12 —

Navodila za uporabo in varnost

93

Člen 14.13 —

Potrditveni preskus

93

Člen 14.14 —

Preskušanje

93

Člen 14.15 —

Potrdilo

94

POGLAVJE 15

94

POSEBNE ZAHTEVE ZA POTNIŠKA PLOVILA

94

Člen 15.01 —

Splošne določbe

94

Člen 15.02 —

Trupi plovil

94

Člen 15.03 —

Stabilnost

96

Člen 15.04 —

Varnostna razdalja in prosti bok

100

Člen 15.05 —

Največje dovoljeno število potnikov

101

Člen 15.06 —

Prostori in območja za potnike

101

Člen 15.07 —

Pogonski sistem

104

Člen 15.08 —

Varnostne naprave in oprema

104

Člen 15.09 —

Reševalna oprema

105

Člen 15.10 —

Električna oprema

106

Člen 15.11 —

Protipožarna zaščita

107

Člen 15.12 —

Preprečevanje požarov

111

Člen 15.13 —

Organizacija varnosti

112

Člen 15.14 —

Naprave za zbiranje odpadne vode in njeno odstranjevanje

113

Člen 15.15 —

Izjeme za določena potniška plovila

113

POGLAVJE 15a

114

POSEBNE ZAHTEVE ZA POTNIŠKA JADRALNA PLOVILA

114

Člen 15a.01 —

Uporaba dela II

114

Člen 15a.02 —

Odstopanja za določena potniška jadralna plovila

115

Člen 15a.03 —

Zahteve glede stabilnosti plovil z jadri

115

Člen 15a.04 —

Zahteve v zvezi z gradnjo ladij in strojne zahteve

115

Člen 15a.05 —

Vrvje na splošno

116

Člen 15a.06 —

Jambori ter debla in križi na splošno

116

Člen 15a.07 —

Posebne določbe za jambore

116

Člen 15a.08 —

Posebne določbe za podaljške jamborov

117

Člen 15a.09 —

Posebne določbe za poševnike

118

Člen 15a.10 —

Posebne določbe za podaljške poševnikov

118

Člen 15a.11 —

Posebne določbe za debla krmnega jambora

118

Člen 15a.12 —

Posebne določbe za glavna debla

119

Člen 15a.13 —

Splošne določbe za nepremično in premično vrvje

119

Člen 15a.14 —

Posebne določbe za nepremično vrvje

119

Člen 15a.15 —

Posebne določbe za premično vrvje

120

Člen 15a.16 —

Pribor in deli vrvja

121

Člen 15a.17 —

Jadra

122

Člen 15a.18 —

Oprema

122

Člen 15a.19 —

Preskušanje

122

POGLAVJE 16

122

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE, KI BODO VKLJUČENI V POTISNI ALI VLEČNI KONVOJ ALI VZPOREDNO NAVEZO

122

Člen 16.01 —

Plovni objekt, primeren za potiskanje

122

Člen 16.02 —

Plovni objekt, primeren, da se ga potiska

123

Člen 16.03 —

Plovni objekt, primeren za poganjanje vzporednih navez

123

Člen 16.04 —

Plovni objekt, primeren za poganjanje v konvojih

123

Člen 16.05 —

Plovni objekt, primeren za vleko

123

Člen 16.06 —

Preskusi plovnosti konvojev

124

Člen 16.07 —

Navedbe v spričevalu Skupnosti

124

POGLAVJE 17

124

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLAVAJOČO OPREMO

124

Člen 17.01 —

Splošno

124

Člen 17.02 —

Odstopanja

124

Člen 17.03 —

Dodatne zahteve

125

Člen 17.04 —

Preostala varnostna razdalja

125

Člen 17.05 —

Preostali prosti bok

125

Člen 17.06 —

Nagibni preskus

126

Člen 17.07 —

Potrditev stabilnosti

126

Člen 17.08 —

Potrditev stabilnosti pri zmanjšanem preostalem prostem boku

127

Člen 17.09 —

Ugrezne oznake in ugrezne lestvice

128

Člen 17.10 —

Plavajoča oprema brez potrditve o stabilnosti

128

POGLAVJE 18

128

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE NA DELOVNI LOKACIJI

128

Člen 18.01 —

Obratovalni pogoji

128

Člen 18.02 —

Uporaba dela II

128

Člen 18.03 —

Odstopanja

128

Člen 18.04 —

Varnostna razdalja in prosti bok

129

Člen 18.05 —

Čolni

129

POGLAVJE 19

129

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVILA ZGODOVINSKE VREDNOSTI (prazno)

129

POGLAVJE 19a

129

POSEBNE ZAHTEVE ZA KANALSKE BARŽE (prazno)

129

POGLAVJE 19b

129

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVILA, KI PLUJEJO PO PLOVNIH POTEH V CONI 4

129

Člen 19b.01 —

Uporaba poglavja 4

129

POGLAVJE 20

129

POSEBNE ZAHTEVE ZA MORSKA PLOVILA (prazno)

129

POGLAVJE 21

129

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVILA ZA REKREACIJO

129

Člen 21.01 —

Splošno

129

Člen 21.02 —

Uporaba dela II

130

Člen 21.03 —

(prazno)

130

POGLAVJE 22

131

STABILNOST PLOVIL, KI PREVAŽAJO ZABOJNIKE

131

Člen 22.01 —

Splošno

131

Člen 22.02 —

Mejni pogoji in metoda izračunavanja za potrditev stabilnosti za prevoz nezavarovanih zabojnikov

131

Člen 22.03 —

Mejni pogoji in metoda izračunavanja za potrditev stabilnosti za prevoz zavarovanih zabojnikov

133

Člen 22.04 —

Postopek za ocenjevanje stabilnosti na plovilu

134

POGLAVJE 22a

134

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJRKTE DALJŠE OD 110 m

134

Člen 22a.01 —

Uporaba dela I

134

Člen 22a.02 —

Uporaba dela II

134

Člen 22a.03 —

Trdnost

134

Člen 22a.04 —

Vzgon in stabilnost

134

Člen 22a.05 —

Dodatne zahteve

135

Člen 22a.06 —

Uporaba dela IV pri predelavi

136

POGLAVJE 22b

136

POSEBNE ZAHTEVE ZA VISOKOHITROSTNA PLOVILA

136

Člen 22b.01 —

Splošno

136

Člen 22b.02 —

Uporaba dela I

137

Člen 22b.03 —

Uporaba dela II

137

Člen 22b.04 —

Sedeži in varnostni pasovi

137

Člen 22b.05 —

Prosti bok

137

Člen 22b.06 —

Vzgon, stabilnost in pregrajevanje

137

Člen 22b.07 —

Prostor za krmiljenje

137

Člen 22b.08 —

Dodatna oprema

138

Člen 22b.09 —

Zaprta območja

138

Člen 22b.10 —

Izhodi in zasilni izhodi

138

Člen 22b.11 —

Protipožarna zaščita in preprečevanje požarov

139

Člen 22b.12 —

Prehodne določbe

139

DEL III

139

POGLAVJE 23

139

OPREMA PLOVIL GLEDE NA ŠTEVILO ČLANOV POSADKE

139

Člen 23.01 —

(prazno)

139

Člen 23.02 —

(prazno)

139

Člen 23.03 —

(prazno)

139

Člen 23.04 —

(prazno)

139

Člen 23.05 —

(prazno)

139

Člen 23.06 —

(prazno)

139

Člen 23.07 —

(prazno)

139

Člen 23.08 —

(prazno)

139

Člen 23.09 —

Oprema plovil

140

Člen 23.10 —

(prazno)

141

Člen 23.11 —

(prazno)

141

Člen 23.12 —

(prazno)

141

Člen 23.13 —

(prazno)

141

Člen 23.14 —

(prazno)

141

Člen 23.15 —

(prazno)

141

DEL IV

141

POGLAVJE 24

141

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

141

Člen 24.01 —

Uporaba prehodnih določb za plovne objekte, ki so že v uporabi

141

Člen 24.02 —

Odstopanja za plovne objekte, ki so že v uporabi

141

Člen 24.03 —

Odstopanja za plovne objekte, zgrajene najpozneje 1. aprila 1976

152

Člen 24.04 —

Druga odstopanja

154

Člen 24.05 —

(prazno)

154

Člen 24.06 —

Odstopanja za plovne objekte, ki jih ne zajema člen 24.01

154

Člen 24.07 —

(prazno)

163

POGLAVJE 24a

163

DODATNE PREHODNE DOLOČBE ZA PLOVNE OBJEKTE, KI NE PLUJEJO PO PLOVNI POTI CONA R

163

Člen 24a.01 —

Uporaba prehodnih določb za plovne objekte, ki so že v uporabi, in veljavnost prejšnjih spričeval Skupnosti

163

Člen 24a.02 —

Odstopanja za plovne objekte, ki so že v uporabi

163

Člen 24a.03 —

Odstopanja za plovne objekte, katerih kobilice so bile zgrajene pred 1. januarjem 1985

169

Člen 24a.04 —

Druga odstopanja

171

DODATEK I —

VARNOSTNI ZNAKI

172

DODATEK II —

UPRAVNA NAVODILA

174

DEL I

POGLAVJE 1

SPLOŠNO

Člen 1.01

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

Vrste plovnih objektov 1. „plovni objekt“: plovilo ali del plavajoče opreme; 2. „plovilo“: plovilo, ki pluje po celinskih plovnih poteh, ali morska ladja; 3. „plovilo, ki pluje po celinskih plovnih poteh“: plovilo, namenjeno izključno ali predvsem za plovbo po celinskih plovnih poteh; 4. „morska ladja“: plovilo, registrirano za pomorsko plovbo; 5. „motorno plovilo“: motorni tanker ali motorno tovorno plovilo; 6. „motorni tanker“: plovilo za prevoz blaga v pritrjenih cisternah, ki pluje samostojno z lastnim pogonom; 7. „motorno tovorno plovilo“: plovilo za prevoz blaga, ki pluje samostojno z lastnim pogonom, razen motornih tankerjev; 8. „kanalska barža“: plovilo za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki ne presega 38,5 m dolžine in 5,05 m širine in ki običajno pluje po prekopu Ren-Rona; 9. „vlačilec“: plovilo, zgrajeno posebej za opravljanje vleke; 10. „potiskač“: plovilo, zgrajeno posebej za poganjanje potisnega konvoja; 11. „barža“: barža brez lastnega pogona ali tankerska barža; 12. „tankerska barža“: plovilo za prevoz blaga v pritrjenih cisternah, zgrajeno, da ga vlečejo, ki nima lastnega pogona ali ima zadosten lastni pogon zgolj za izvajanje omejenih manevrov; 13. „barža brez lastnega pogona“: plovilo za prevoz blaga, ki ni tankerska barža, zgrajeno, da ga vlečejo, in ki nima lastnega pogona ali ima zadosten lastni pogon zgolj za izvajanje omejenih manevrov; 14. „maona“: tankerska maona, tovorna maona ali ladijska maona; 15. „tankerska maona“: plovilo za prevoz blaga v pritrjenih cisternah, zgrajeno ali posebej prirejeno, da ga vlečejo, ki nima lastnega pogona ali ima zadosten lastni pogon zgolj za izvajanje omejenih manevrov, kadar ni sestavni del potisnega konvoja; 16. „tovorna maona“: plovilo za prevoz blaga, ki ni tankerska maona, zgrajeno ali posebej prirejeno, da ga vlečejo, in ki nima lastnega pogona ali ima zadosten lastni pogon zgolj za izvajanje omejenih manevrov, kadar ni sestavni del potisnega konvoja; 17. „ladijska maona“: maona, zgrajena za prevažanje z morskimi ladjami in za plovbo po celinskih plovnih poteh; 18. „potniško plovilo“: plovilo za dnevne izlete ali plovilo s kabinami, zgrajeno in opremljeno za prevoz več kot 12 potnikov; 19. „potniško jadralno plovilo“: potniško plovilo, zgrajeno in opremljeno tudi za pogon na jadra; 20. „plovilo za dnevne izlete“: potniško plovilo brez potniških spalnih kabin; 21. „plovilo s kabinami“: potniško plovilo s potniškimi spalnimi kabinami; 22. „visokohitrostno plovilo“: motorizirano plovilo, ki lahko v vodi doseže hitrost več kot 40 km/h; 23. „plavajoča oprema“: plavajoča naprava, ki nosi delovno orodje, kot so žerjavi, oprema za izkopavanje, ovni ali dvigala; 24. „plovni objekt na delovni lokaciji“: plovilo, ki je ustrezno zgrajeno in opremljeno za uporabo na delovnih lokacijah, kot je barža za izsuševanje, barža z bagrom ali pontonska barža, ponton ali plovilo za pobiranje kamenja; 25. „plovilo za rekreacijo“: plovilo za šport ali prosti čas, ki ni potniško plovilo; 26. „pomožni čoln“: čoln za uporabo v prevozu, reševanju ljudi in plovil ter za delovne naloge; 27. „plavajoči objekt“: katera koli plavajoča naprava, ki običajno ni namenjena premikanju, kot so kopališče, dok, pomol ali čolnarna; 28. „plavajoči predmet“: splav ali druga konstrukcija, objekt ali sestav, ki je primeren za plovbo in ni plovilo, plavajoča oprema ali plavajoči objekt.

Sestave plovnih objektov 29. „konvoj“: tog ali vlečen konvoj plovnih objektov; 30. „naveza“: način sestave konvoja; 31. „tog konvoj“: konvoj v potisni ali vzporedni navezi; 32. „konvoj v potisni navezi“: toga sestava plovnih objektov, od katerih je vsaj eden, ki se imenuje „potiskač“, postavljen na začetek plovila in zagotavlja pogonsko moč za konvoj; za togega velja tudi konvoj, ki je sestavljen iz potiskača in plovila v potisni navezi, ki sta spojena tako, da je mogoče usmerjeno sestavljanje; 33. „vzporedna naveza“ sestava plovnih objektov, trdno povezanih vzporedno drugo ob drugem, od katerih nobeno ni postavljeno na začetek plovila za pogon sestave; 34. „vlečni konvoj“: sestava enega ali več plovil, plavajočih objektov ali plavajočih naprav, ki jih vleče eno ali več plovil z lastnim pogonom, ki tvorijo del konvoja;

Posebna območja na plovilu 35. „glavna strojnica“: prostor, kjer so nameščeni pogonski motorji; 36. „strojnica“: prostor, kjer so nameščeni motorji z notranjim izgorevanjem; 37. „kotlovnica“: prostor, kjer so nameščene naprave, ki delujejo na gorivo, namenjene za proizvodnjo pare ali ogrevanje tople vode; 38. „zaprta nadgradnja“: za vodo neprepustna, trdna in neprekinjena struktura s trdnimi stenami, ki je trajno in za vodo neprepustno pritrjena na krov; 39. „prostor za krmiljenje“: prostor, v katerem so nameščeni vsi krmilni in nadzorni instrumenti, potrebni za upravljanje plovila; 40. „bivalni prostor“: prostor za osebe, ki običajno bivajo na plovilu, vključno z ladijsko kuhinjo, prostorom za shranjevanje živil, toaletnimi in umivalnimi prostori, pralnicami, predsobami in prehodi, razen prostora za krmiljenje; 41. „prostor za potnike“: prostori na krovu plovila, namenjeni potnikom, in zaprti prostori, kot so saloni, pisarne, trgovine, frizerski saloni, sušilnice, pralnice, savne, toaletni in umivalni prostori, prehodi, povezovalni hodniki in stopnice, ki jih ne obkrožajo stene; 42. „nadzorni center“ prostor za krmiljenje, kjer je nameščen zasilni agregat ali njegovi deli, ali prostor s centrom, ki ga stalno zaseda ladijsko osebje ali člani posadke, na primer za opremo za požarni alarm, daljinsko upravljanje vrat ali dušilcev ognja; 43. „prostor za stopnišče“: prostor za notranje stopnišče ali dvigalo; 44. „salon“: del bivalnega prostora ali prostora za potnike. Na potniških plovilih se ladijske kuhinje ne obravnavajo kot saloni; 45. „ladijska kuhinja“: prostor s štedilnikom ali podobno napravo za kuhanje; 46. „shramba“: prostor za shranjevanje vnetljivih tekočin ali prostor s površino več kot 4 m2 za shranjevanje zalog; 47. „ladijsko skladišče“: del plovila, ki je spredaj in zadaj omejen s pregradami in se odpira ali zapira s pokrovi žrel, namenjen za prevoz pakiranega ali razsutega blaga ali za skladiščenje cistern, ki ne tvorijo del ladijskega trupa; 48. „pritrjena cisterna“: cisterna, pripojena plovilu tako, da so stene cisterne sam ladijski trup ali pa okvir, ki je ločen od ladijskega trupa; 49. „delovna postaja“: prostor, kjer člani posadke opravljajo svoje naloge, vključno z mostičkom, ladijskim žerjavom in čolnom; 50. „prehod“: prostor, namenjen običajnemu gibanju oseb in blaga; 51. „varen prostor“: prostor, ki je od zunaj ograjen z navpično površino, ki poteka v razdalji 1/5 BWL (širine vodne črte) vzporedno s smerjo ladijskega trupa po črti največjega ugreza; 52. „zbirni prostori“: posebej zaščiteni prostori na plovilu, kjer se potniki zbirajo v primeru nevarnosti; 53. „evakuacijski prostori“: deli zbirnih prostorov na plovilu, iz katerih se osebe lahko evakuirajo.

Izrazi iz ladijskega strojništva 54. „ploskev največjega dovoljenega ugreza“: vodna ploskev, ki je enaka največjemu ugrezu, pri katerem je plovilu dovoljena plovba; 55. „varnostna razdalja“: razdalja med ploskvijo največjega dovoljenega ugreza in vzporedno ploskvijo, ki poteka po najnižji točki, nad katero plovilo ne velja več za neprepustno za vodo; 56. „preostala varnostna razdalja“: v primeru nagnjenja plovila razpoložljiva navpična razdalja med nivojem vode in najnižjo točko potopljene strani, nad katerim plovilo ne velja več za neprepustno za vodo; 57. „prosti bok (f)“: razdalja med ploskvijo največjega dovoljenega ugreza in vzporedno ploskvijo, ki gre skozi najnižjo točko robnice, ali če plovilo nima robnice, skozi najnižjo točko zgornjega roba ladijskega boka; 58. „preostali prosti bok“: v primeru nagnjenja plovila razpoložljiv navpični pas med nivojem vode in zgornjo površino krova na najnižji točki potopljene strani ali, če plovilo nima krova, najnižji točki zgornje površine pritrjenega ladijskega boka; 59. „mejna črta“: namišljena črta, ki poteka po bočni kovinski oplati najmanj 10 cm pod pregradnim krovom in najmanj 10 cm pod najnižjo točko ladijskega boka, ki ni neprepustna za vodo. Če plovilo nima pregradnega krova, se uporabi črta, ki poteka najmanj 10 cm pod najnižjo črto, do katere je zunanja kovinska oplata neprepustna za vodo; 60. „vodni izpodriv (∇)“: potopljena prostornina plovila v m3; 61. „izpodriv (Δ)“: skupna masa plovila v tonah, vključno s tovorom; 62. „koeficient upora (CB)“: razmerje med vodnim izpodrivom in zmnožkom dolžine LWL, širine BWL in ugreza T; 63. „prečna ploskev nad vodo (AV)“: prečna ploskev plovila nad vodno gladino v m2; 64. „pregradna paluba“: paluba, do katere potekajo zahtevane pregrade, ki so neprepustne za vodo, in od katere se meri prosti bok; 65. „pregrada“: običajno navpična stena določene višine, ki ločuje plovilo in ki jo omejujejo dno plovila, kovinska oplata ali druge pregrade; 66. „prečna pregrada“: pregrada, ki sega od ene strani do druge strani plovila; 67. „stena“: deljiva površina, običajno navpična; 68. „ločilna stena“ stena, ki ni neprepustna za vodo; 69. „dolžina (L)“: največja dolžina trupa v metrih, brez smernega krmila in poševnika; 70. „skupna dolžina (LOA)“: največja dolžina plovila v metrih, vključno z vsemi pritrjenimi napravami, kot so deli krmilnega sistema ali agregat, mehanske ali podobne naprave; 71. „dolžina vodne gladine (LWL)“: dolžina ladijskega trupa v metrih, izmerjena po črti največjega dovoljenega ugreza; 72. „širina (B)“: največja širina v metrih, merjena do zunanjega roba kovinske oplate ogrodja (brez koles, ograj in podobnega); 73. „skupna širina (BOA)“: največja širina plovila v metrih vključno z vso pritrjeno opremo, kot so kolesa, ograje, mehanske naprave in podobno; 74. „širina vodne gladine (BWL)“: širina ladijskega trupa v metrih, merjena od zunanje strani bočne kovinske oplate po črti največjega dovoljenega ugreza; 75. „višina (H)“: najkrajša navpična razdalja v metrih med najnižjo točko trupa ali kobilice in najnižjo točko krova na boku plovila; 76. „ugrez (T)“: navpična razdalja v metrih med najnižjo točko trupa ali kobilice in črto največjega ugreza; 77. „prednja navpičnica“: navpična črta na sprednji točki preseka ladijskega trupa s črto največjega dovoljenega ugreza; 78. „čista širina bočne palube“: razdalja med navpično črto, ki gre skozi najbolj vidni del odprtine žrela na strani bočne palube, in navpično črto, ki gre skozi notranji rob zaščite pred zdrsom (varovalna ograja, ograja v višini gležnjev) na zunanji strani bočne palube.

Krmilni sistemi 79. „krmilni sistem“: vsa oprema, potrebna za krmiljenje plovila, s katero se zagotovijo manevrske sposobnosti, določene v poglavju 5; 80. „krmilo“: krmilo ali krmila z držajem, vključno s krmilnim kvadrantom in elementi, ki ga povezujejo s krmilno napravo; 81. „krmilna naprava“: del krmilnega sistema, ki omogoča premikanje krmila; 82. „pogonska enota“: gonilo krmilne naprave med virom energije in krmilno napravo; 83. „vir energije“: električno napajanje naprave za upravljanje krmila in krmilne naprave z energijo iz ladijskega omrežja, baterij ali motorja z notranjim izgorevanjem; 84. „naprava za upravljanje krmila“: sestavni deli in vezje za delovanje naprave za upravljanje krmila na električni pogon; 85. „pogonska enota krmilne naprave“: nadzor krmilne naprave, njene pogonske enote in njenega vira energije; 86. „ročni pogon“: sistem, ki z ročnim upravljanjem ročnega krmilnega kolesa premika krmilo z mehanskim prenosom brez kakršnega koli dodatnega vira energije; 87. „ročni hidravlični pogon“: ročno upravljanje, ki aktivira hidravlični prenos; 88. „regulator hitrosti obračanja“: oprema, ki avtomatično ustvarja in ohranja določeno hitrost obračanja plovila v skladu z vnaprej izbranimi vrednostmi; 89. „prostor za krmiljenje, kjer lahko z radarjem krmili ena oseba“: prostor za krmiljenje, ki je urejen tako, da lahko med plovbo z radarjem s plovilom upravlja ena oseba.

Lastnosti strukturnih elementov in materialov 90. „neprepusten za vodo“: strukturni elementi ali naprave, opremljene tako, da se prepreči vdor vode; 91. „odporen proti brizganju in vremenskim vplivom“ strukturni elementi ali naprave, opremljene tako, da v normalnih razmerah prepuščajo zanemarljivo majhno količino vode; 92. „nepropusten za plin“: strukturni elementi ali naprave, opremljene tako, da se prepreči vdor plina in hlapov; 93. „nevnetljiv“: snov, ki ne gori in ne proizvaja vnetljivih hlapov v takih količinah, da bi se spontano vžgali pri segrevanju na približno 750 °C; 94. „negorljiv“: material, ki se ne vname hitro ali katerega površina vsaj omeji širjenje plamenov v skladu s postopkom iz oddelka 1(c) člena 15.11; 95. „požarna odpornost“: lastnost strukturnih elementov ali naprav, kot je potrjena s postopki preskušanja iz oddelka 1(d) člena 15.11; 96. „Kodeks o postopkih preskušanja požarne varnosti“: Mednarodni kodeks o uporabi postopkov preskušanja požarne varnosti v skladu z Odločbo MSC.61(67) Odbora za pomorsko varnost Mednarodne pomorske organizacije.

Opredelitev drugih pojmov 97. „priznani klasifikacijski zavod“: klasifikacijski zavod, ki je priznan v skladu z merili in postopki iz Priloge VI k tej direktivi; 98. „radarska naprava“: elektronski navigacijski pripomoček za odkrivanje in prikazovanje okolice in prometa; 99. „celinska elektronska pomorska karta s podatki (ECDIS)“: standardiziran sistem prikazovanja elektronske navigacijske karte za celinske plovne poti in povezanih informacij, ki prikazuje izbrane informacije iz navigacijskih kart za celinske plovne poti, po izbiri pa tudi informacije iz drugih senzorjev plovila; 100. „naprava za celinsko elektronsko pomorsko karto s podatki (ECDIS)“: naprava za prikazovanje elektronskih navigacijskih kart za celinske plovne poti, ki se lahko upravlja na dva različna načina: v informacijskem in navigacijskem prikazu; 101. „informacijski prikaz“: uporaba celinske elektronske pomorske karte s podatki (ECDIS) le zaradi informacij, brez radarskega prikaza; 102. „navigacijski prikaz“: uporaba celinske elektronske pomorske karte s podatki (ECDIS) z radarskim prikazom za krmiljenje plovila; 103. „ladijsko osebje“: vsi zaposleni na potniškem plovilu, ki niso člani posadke; 104. „osebe z zmanjšano gibljivostjo“: osebe s posebnimi težavami pri uporabi javnega prevoza, kot so starejše osebe, invalidi, osebe z okvarami vida in sluha, osebe v invalidskih vozičkih, nosečnice in osebe, ki spremljajo majhne otroke; 105. „spričevalo Skupnosti“: spričevalo, ki ga za plovilo izda pristojni organ in potrjuje skladnost s tehničnimi zahtevami te direktive.

Člen 1.02

(prazno)

Člen 1.03

(prazno)

Člen 1.04

(prazno)

Člen 1.05

(prazno)

Člen 1.06

Začasne zahteve

Začasne zahteve se lahko sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 19(2) te direktive, kadar se ugotovi, da je to nujno potrebno zaradi prilagoditve tehničnemu napredku na področju prevoza po celinskih plovnih poteh, da se omogoči odstopanje od določb te direktive pred pričakovano spremembo direktive ali da se omogočijo preskusi. Zahteve se objavijo in veljajo največ tri leta. Veljati začnejo hkrati in se razveljavijo pod enakimi pogoji v vseh državah članicah.

Člen 1.07

Upravna navodila

Da bi bilo izvajanje te direktive lažje in enotno se lahko sprejmejo zavezujoča upravna navodila za inšpekcijski pregled v skladu s postopkom, določenim v členu 19(2) te direktive.

POGLAVJE 2

POSTOPEK

Člen 2.01

Inšpekcijski organ

1.   Države članice ustanovijo inšpekcijske organe.

2.   Inšpekcijski organi sestojijo iz predsednika in strokovnjakov.

V vsakem organu so vsaj naslednji strokovnjaki:

(a)	uradnik iz uprave, ki je odgovoren za plovbo;

(b)	strokovnjak za projektiranje plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, in njihovih motorjev;

(c)	pomorski strokovnjak s spričevalom za plovbo.

3.   Predsednika in strokovnjake vsakega organa imenujejo organi v državi, kjer je organ ustanovljen. Predsednik in strokovnjaki pri prevzemanju svojih obveznosti predložijo pisno izjavo, da jih bodo izvajali popolnoma neodvisno. Od uradnikov se ne zahteva nikakršna izjava.

4.   Inšpekcijskim organom lahko pomagajo posebni strokovnjaki v skladu z veljavnimi nacionalnimi določbami.

Člen 2.02

Prošnja za pregled

1.   Za postopek vložitve prošnje za pregled in določitve kraja in časa pregleda so pristojni organi, ki izdajo spričevalo Skupnosti. Pristojni organ določi, katere dokumente je treba predložiti. Postopek se opravi tako, da se zagotovi, da se pregled lahko opravi v ustreznem času po vložitvi prošnje.

2.   Za spričevalo Skupnosti lahko zaprosi lastnik plovnega objekta, za katerega ne velja ta direktiva, ali njegov zastopnik. Njegovi prošnji se ugodi, če plovilo izpolnjuje zahteve te direktive.

Člen 2.03

Predstavitev plovila za pregled

1.   Lastnik ali njegov zastopnik predstavi plovilo v raztovorjenem, očiščenem in opremljenem stanju. Med pregledom zagotovi kakršno koli potrebno pomoč, kot je zagotovitev ustreznega čolna in osebja ter odkrivanje kakršnih koli delov ladijskega trupa ali opreme, ki niso neposredno dostopni ali vidni.

2.   Inšpekcijski organ prvič zahteva suh pregled. Tak suh pregled pa ni potreben, če se lahko predloži klasifikacijsko spričevalo ali spričevalo odobrenega klasifikacijskega zavoda, da konstrukcija izpolnjuje zahteve, ali če se predloži spričevalo, ki dokazuje, da je pristojni organ že opravil suh pregled v druge namene. Pri rednem pregledu ali pregledu, določenem v členu 15 te direktive, lahko inšpekcijski organ zahteva pregled zunaj vode.

Inšpekcijski organ opravi poskusno vožnjo ob prvem pregledu motornih plovil ali konvojev ali ob večjih spremembah pogona ali krmilne opreme.

3.   Inšpekcijski organ lahko zahteva nadaljnje preglede in poskusne vožnje ter druga dokazila. Ta določba velja tudi med gradnjo plovnega objekta.

Člen 2.04

(prazno)

Člen 2.05

Začasno spričevalo Skupnosti

1.   Pristojni organ lahko izda začasno spričevalo Skupnosti za:

(a)	plovni objekt, ki je namenjen potovati v določen kraj z dovoljenjem pristojnega organa, da bi pridobil spričevalo Skupnosti;

(b)	plovni objekt, ki mu je bilo začasno odvzeto spričevalo Skupnosti v enem od primerov, navedenih v členu 2.07 ali v členih 12 in 16 te direktive;

(c)	plovni objekt, za katerega se pripravlja spričevalo Skupnosti po uspešno opravljenem pregledu,

(d)	plovni objekt, kadar niso izpolnjeni vsi pogoji, potrebni za pridobitev spričevala Skupnosti, kot je navedeno v delu I Priloge V;

(e)	plovni objekt, ki je tako poškodovan, da njegovo stanje ni več skladno s spričevalom Skupnosti;

(f)	plavajoče naprave ali opremo, kadar organi, odgovorni za poseben prevoz, določijo, da je za dovoljenje za opravljanje posebnega prevoza, kot to določajo veljavni predpisi organa za plovbo držav članic, treba pridobiti tako spričevalo Skupnosti;

(g)	plovni objekt, ki odstopa od določb iz dela II, kot to določa oddelek 2 v členu 2.19.

2.   Začasno spričevalo Skupnosti se sestavi na podlagi vzorca iz dela III Priloge V, kadar se zdi, da je ustrezno zagotovljena plovnost plovnega objekta, plavajoče naprave ali plavajoče opreme.

Zajema pogoje, za katere pristojni organ meni, da so potrebni, in velja:

(a)	v primerih, navedenih v oddelku 1(a) in (d) do (f), za eno določeno potovanje, ki se opravi v ustreznem obdobju, ki ni daljše od enega meseca;

(b)	v primerih, navedenih v oddelku 1(b) in (c), za ustrezno obdobje;

(c)	v primerih, navedenih v oddelku 1(g), za šest mesecev. Začasno spričevalo Skupnosti se lahko vsakič podaljša za šest mesecev, dokler odbor ne sprejme odločitve.

Člen 2.06

Veljavnost spričevala Skupnosti

1.   Obdobje veljavnosti spričeval Skupnosti, ki se izdajo za na novo zgrajena plovila v skladu z določbami te direktive, določi pristojni organ, in sicer za največ:

(a)	pet let za potniška plovila;

(b)	deset let za vse druge plovne objekte.

Obdobje veljavnosti se vpiše v spričevalo Skupnosti.

2.   Za plovila, ki obratujejo že pred pregledom, pristojni organ določi obdobje veljavnosti spričevala Skupnosti za vsak primer posebej glede na rezultate pregleda. Vendar pa veljavnost ne sme biti daljša od obdobij, določenih v oddelku 1.

Člen 2.07

Podrobnosti in spremembe spričevala Skupnosti

1.   Lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik mora pristojni organ seznaniti s kakršno koli spremembo imena ali lastništva plovnega objekta, dimenzije ali uradne številke, registracije ali matičnega pristanišča in mu poslati spričevalo Skupnosti, da vpiše spremembo.

2.   Kateri koli pristojni organ lahko v spričevalo Skupnosti doda kakršne koli podatke ali spremembe.

3.   Kadar pristojni organ v spričevalo Skupnosti doda kakršno koli spremembo ali podatek, o tem obvesti pristojni organ, ki je izdal spričevalo Skupnosti.

Člen 2.08

(prazno)

Člen 2.09

Redni pregled

1.   Plovni objekt opravi redni pregled pred iztekom veljavnosti spričevala Skupnosti.

2.   Na podlagi utemeljenega zahtevka lastnika ali njegovega zastopnika lahko pristojni organ izjemoma in brez nadaljnjih pregledov dovoli podaljšanje veljavnosti spričevala Skupnosti za največ šest mesecev. Podaljšanje se izda v pisni obliki in se hrani na plovnem objektu.

3.   Pristojni organ določi novo obdobje veljavnosti spričevala Skupnosti glede na rezultate tega pregleda.

Obdobje veljavnosti se vpiše v spričevalo Skupnosti in sporoči pristojnemu organu, ki je to spričevalo Skupnosti izdal.

4.   Če se namesto podaljšanja veljavnosti spričevalo Skupnosti zamenja z novim spričevalom Skupnosti, se prejšnje spričevalo Skupnosti vrne pristojnemu organu, ki ga je izdal.

Člen 2.10

Prostovoljni pregled

Lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik lahko kadar koli prostovoljno zaprosi za pregled.

Taki prošnji za pregled je treba ugoditi.

Člen 2.11

(prazno)

Člen 2.12

(prazno)

Člen 2.13

(prazno)

Člen 2.14

(prazno)

Člen 2.15

Stroški

Lastnik plovila ali njegov zastopnik nosi vse stroške, ki nastanejo zaradi pregleda plovila in izdaje spričevala Skupnosti v skladu s posebnim sklopom pristojbin, ki ga sestavi vsaka država članica.

Člen 2.16

Informiranje

Pristojni organ lahko dovoli osebam, ki dokažejo utemeljen interes, da se seznanijo z vsebino spričevala Skupnosti, in lahko tem osebam izda izpiske ali kopije spričeval Skupnosti, ki so overjeni in označeni kot taki.

Člen 2.17

Register spričeval Skupnosti

1.   Pristojni organi spričevalom Skupnosti, ki jih izdajo, določijo zaporedno številko. V skladu z vzorcem iz Priloge VI vodijo register vseh spričeval Skupnosti, ki jih izdajo.

2.   Pristojni organi hranijo izvirnike ali kopije vseh spričeval Skupnosti, ki so jih izdali, in v te vnesejo vse podatke ali spremembe kakor tudi preklice in zamenjave spričeval Skupnosti.

Člen 2.18

Uradna številka

1.   Pristojni organ, ki je izdal spričevalo Skupnosti, vanj vpiše uradno številko, ki jo za ta plovni objekt dodeli pristojni organ države članice, v kateri je plovilo registrirano ali ima matično pristanišče.

Kar zadeva plovne objekte iz držav nečlanic, uradno številko, ki se vpiše v spričevalo Skupnosti, dodeli pristojni organ, ki to spričevalo izda.

Te določbe se ne nanašajo na plovila za rekreacijo.

2.   (prazno)

3.   (prazno)

4.   Lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik pristojne organe zaprosi za dodelitev uradne številke. Lastnik ali njegov zastopnik je odgovoren tudi za vpis uradne številke v spričevalo Skupnosti in njeno takojšnjo odstranitev po prenehanju veljavnosti.

Člen 2.19

Enakovrednosti in odstopanja

1.   Kadar določbe iz dela II zahtevajo, da se na krovu plovnega objekta uporabljajo ali so prisotni določeni materiali, naprave ali deli opreme, ali določajo, da se sprejmejo določeni projektni vidiki ali določene ureditve, lahko pristojni organ dovoli, da se na krovu navedenega plovnega objekta uporabljajo ali so prisotni drugi materiali, naprave ali deli opreme ali da se sprejmejo druge projektne lastnosti ali ureditve, kadar se za te v skladu s postopkom iz člena 19(2) te direktive ugotovi, da so enakovredni.

2.   Če v skladu s postopkom iz člena 19(2) te direktive odbor ne sprejme odločitve o enakovrednosti, kot je določeno v oddelku 1, lahko pristojni organ izda začasno spričevalo Skupnosti.

V skladu s postopkom iz člena 19(2) te direktive pristojni organi odboru poročajo v enem mesecu od izdaje začasnega spričevala Skupnosti v skladu z oddelkom 1(g) člena 2.05 in pri tem navedejo ime in uradno številko plovnega objekta, vrsto odstopanja in državo, v katerem je plovni objekt registriran ali ima matično pristanišče.

3.   Pristojni organ lahko na podlagi priporočila odbora v skladu s postopkom iz člena 19(2) te direktive za poskusne namene in omejeno obdobje izda spričevalo Skupnosti za plovne objekte, ki vključujejo nove tehnične specifikacije, ki odstopajo od določb dela II, če te zagotavljajo enakovredno varnost.

4.   Enakovrednosti in odstopanja iz oddelkov 1 in 3 se navedejo v spričevalu Skupnosti. O tem se obvesti Komisijo.

DEL II

POGLAVJE 3

ZAHTEVE V ZVEZI Z GRADNJO LADIJ

Člen 3.01

Temeljna zahteva

Plovila morajo biti zgrajena v skladu z ladjedelniško prakso.

Člen 3.02

Trdnost in stabilnost

1.   Ladijski trup je dovolj trden, da zdrži vse obremenitve, katerim je običajno izpostavljen;

(a)	pri na novo zgrajenih plovilih ali večjih predelavah, ki vplivajo na trdnost plovila, se ustrezna trdnost dokaže s predložitvijo dokazila o konstrukcijskem izračunu. To dokazilo pa ni potrebno, kadar se predloži klasifikacijsko spričevalo ali potrdilo odobrenega klasifikacijskega zavoda;

(b)

kadar se opravi pregled, kot je naveden v členu 2.09, se preverijo minimalna debelina spodnjih in stranskih plošč ter plošč na ladijskem dnu glede naslednjih pogojev: Pri plovilih iz jekla minimalna debelina tmin izhaja iz najvišje vrednosti, ki je rezultat naslednjih formul: 1. za plovila, daljša od 40 m: tmin = f · b · c (2,3 + 0,04 L) [mm]; za plovila, ki niso daljša od 40 m: tmin = f · b · c (1,5 + 0,06 L) [mm], vendar ne manj kot 3,00 mm 2. pri čemer je: a = razmik okvirjev [mm]; f = faktor razmika okvirjev: f = 1 za a ≤ 500 mm f = 1 + 0,0013 (a - 500) za a > 500 mm b = faktor za spodnje in stranske plošče ter plošče na ladijskem dnu b = 1,0 za spodnje in stranske plošče b = 1,25 za plošče na ladijskem dnu. f = 1 se lahko uporabi za razmik okvirjev pri izračunu minimalne debeline plošč na ladijskem dnu. Vendar pa minimalna debelina plošč na ladijskem dnu v nobenem primeru ne sme biti manjša od debeline spodnjih plošč in stranskih plošč. c = faktor za tip konstrukcije: c = 0,95 za plovila z dvojnim dnom in bočno praznino, pri čemer je pregrada med bočno praznino in ladijskim skladiščem locirana navpično vzporedno z odprtino c = 1,0 za vse druge tipe konstrukcij.

(c)

Pri plovilih s podolžnim okvirjem ter z dvojnim dnom in bočnimi prazninami se minimalna vrednost, izračunana za debelino plošč v skladu s formulami iz odstavka (b), lahko zmanjša na izračunano vrednost, ki jo določi in potrdi odobren klasifikacijski zavod kot zadostno trdnost ladijskega trupa (vzdolžna, bočna in lokalna trdnost). Če so spodnje in stranske plošče ter plošče na ladijskem dnu pod tako določeno dopustno vrednostjo, se obnovijo.

Minimalne vrednosti, izračunane po tej metodi, so mejne vrednosti, pri katerih se upošteva običajna in enakomerna obraba in predivdeva, da je uporabljeno jeklo za gradnjo ladij in da so notranji konstrukcijski elementi, kot so okviri, talni okvir ter glavni podolžni in prečni konstrukcijski členi, v dobrem stanju ter da ladijski trup ne kaže znakov preobremenitve vzdolžne trdnosti.

Kakor hitro te vrednosti niso več dosežene, se zadevne plošče popravijo ali zamenjajo. Za majhne lokalne površine pa se lahko dopusti manjša debelina, ki ne predstavlja več kot 10-odstotno znižanje izračunanih vrednosti.

2.   Kadar je za gradnjo ladijskega trupa uporabljen material, ki ni jeklo, je treba preveriti z izračunom, ali je trdnost ladijskega trupa (vzdolžna, bočna in lokalna trdnost) vsaj takšna, kot bi bila trdnost, če bi bilo uporabljeno jeklo in če bi bila vrednost minimalne debeline skladna z oddelkom 1. Tak dokazni izračun pa ni potreben, če se predloži spričevalo o razredu ali izjava odobrenega klasifikacijskega zavoda.

3.   Stabilnost plovil mora ustrezati njihovim namenom uporabe.

Člen 3.03

Ladijski trup

1.   Pregrade, ki se raztezajo do krova ali, če plovilo nima krova, do robnice, morajo biti nameščene na naslednji način:

(a)

pregrada proti trkom je nameščena na primerni razdalji od premca tako, da je zagotovljena plovnost natovorjenega plovila, pri čemer je preostala varnostna razdalja 100 mm, če voda vdre v neprepustni oddelek pred pregrado proti trkom. Praviloma velja, da je zahteva iz odstavka 1 izpolnjena, če je pregrada proti trkom nameščena na razdalji med 0,04 L in 0,04 L + 2 m, ki se meri od sprednje navpičnice v ploskvi največjega dovoljenega ugreza. Če ta razdalja presega 0,04 L + 2 m, se mora izpolnitev zahteve iz odstavka 1 dokazati z izračunom. Razdalja se lahko zmanjša na 0,03 L. V tem primeru se mora izpolnitev zahteve iz odstavka 1 dokazati z izračunom ob predpostavki, da so oddelek pred pregrado proti trkom in sosednji oddelki napolnjeni z vodo;

(b)	pri plovilih, katerih dolžina presega 25 m, je krmna pregrada v primerni razdalji od krme.

2.   Pred ploskvijo pregrade proti trkom ne smejo biti nameščeni nobeni bivalni prostori ali naprave, potrebne za varnost ali delovanje plovila. Ta zahteva ne velja za sidrno napravo.

3.   Bivalni prostori, strojnica in kotlovnica ter vsi njihovi pripadajoči delovni prostori morajo biti ločeni od skladišč z za vodo neprepustnimi prečnimi pregradami, ki segajo do krova.

4.   Bivalni prostori morajo biti ločeni od strojnice, kotlovnice in skladišč na za plin neprepusten način in neposredno dostopni s krova. Če takega dostopa ni, mora biti na voljo zasilni izhod, ki vodi neposredno do krova.

5.   V pregradah, navedenih v oddelkih 1 in 3, in razdelkih prostorov, navedenih v oddelku 4, ne sme biti nobene odprtine.

Vrata v krmni pregradi in odprtine zlasti za gredi in cevovode so dopustni, če so zgrajeni tako, da ne vplivajo na učinkovitost pregrad in drugih razdelkov med prostori. Vrata v krmni pregradi so dopustna samo, če se lahko na podlagi daljinskega spremljanja v prostoru za krmiljenje ugotovi, ali so odprta ali zaprta in je na obeh straneh naslednji čitljiv napis:

6.   Dovodi in odvodi za vodo ter z njimi povezani cevovodi ne smejo omogočati nenamernega vdora vode v plovilo.

7.   Sprednji del plovila mora biti zgrajen tako, da sidra ne štrlijo v celoti ali delno zunaj bočne kovinske oplate.

Člen 3.04

Strojnica, kotlovnica in prostori za gorivo

1.   Strojnica in kotlovnica morata biti razporejeni tako, da omogočata preprosto in varno upravljanje, popravilo in vzdrževanje opreme v njiju.

2.   Prostori za tekoče gorivo in mazivno olje ne smejo imeti skupnih površin s prostori za potnike in bivalnimi prostori, ki so pod statičnim tlakom tekočine med normalnim delovanjem.

3.   Pregrade, stropi in vrata strojnice, kotlovnice in prostorov za gorivo morajo biti narejeni iz jekla ali drugih enakovrednih nevnetljivih materialov.

Izolacijski material, uporabljen v strojnici, mora biti zaščiten pred vdorom goriva ali njegovih hlapov.

Vse odprtine v stenah, stropih in vratih strojnice, kotlovnice in prostorov za gorivo morajo biti take, da se jih da zapreti od zunaj. Naprave za zaklepanje morajo biti iz jekla ali drugega enako nevnetljivega materiala.

4.   Strojnica in kotlovnica ter druge površine, v katerih lahko nastanejo vnetljivi ali strupeni plini, so taki, da jih je mogoče ustrezno prezračevati.

5.   Prehodi in lestve, ki se uporabljajo za dostop do strojnice, kotlovnice in prostorov za gorivo, so trajno pritrjeni in narejeni iz jekla ali drugega podobno vzdržljivega in nevnetljivega materiala.

6.   Strojnica in kotlovnica morata imeti dva izhoda, od katerih je lahko eden zasilni.

Drug izhod pa ni potreben, če:

(a)	skupna površina tal (povprečna dolžina x povprečna širina na višini talnih oblog) strojnice ali kotlovnice ne presega 35 m2; in

(b)	pot med vsako točko, kjer se izvaja popravilo ali vzdrževanje, in izhodom ali vznožjem prehoda zraven izhoda, ki vodi ven, ne presega 5 metrov; in

(c)	je gasilni aparat nameščen na točki, kjer se izvaja popravilo, ki je najbolj oddaljena od izhodnih vrat; to velja tudi z odstopanjem od oddelka 1(e) člena 10.03, kadar vgrajena moč motorjev ne presega 100 kW.

7.   Največja dovoljena stopnja zvočnega pritiska v strojnici je 110 dB(A). Merilna mesta so izbrana glede na vzdrževanje, ki je potrebno za običajno delovanje objekta, ki se nahaja v strojnici.

POGLAVJE 4

VARNOSTNA RAZDALJA, PROSTI BOK IN UGREZNE OZNAKE

Člen 4.01

Varnostna razdalja

1.   Varnostna razdalja mora znašati najmanj 300 mm.

2.   Pri plovilih, katerih odprtine se ne morejo zapreti z napravami, odpornimi proti brizganju in vremenskim vplivom, in plovilih, ki plujejo z odprtimi skladišči, se varnostna razdalja poveča tako, da je vsaka od teh odprtin oddaljena vsaj 500 mm od ploskve največjega dovoljenega ugreza.

Člen 4.02

Prosti bok

1.   Prosti bok plovil z neprekinjenim krovom, brez odklonov in nadgradenj, znaša 150 mm.

2.   Prosti bok plovil z odklonom in nadgradnjami se izračuna po naslednji formuli:

pri čemer je:

α	korekcijski koeficient ob upoštevanju vseh zadevnih nadgradenj;
βv	koeficient za popravek učinka sprednjega odklona, ki je posledica prisotnosti nadgradnje na sprednji četrtini dolžine L plovila;
βa	koeficient za popravek učinka zadnjega odklona, ki je posledica prisotnosti nadgradnje na zadnji četrtini dolžine L plovila;
Sev	dejanski sprednji odklon v mm;
Sea	dejanski zadnji odklon v mm.

3.   Koeficient a se izračuna po naslednji formuli:

pri čemer je:

lem	dejanska dolžina nadgradenj, ki se nahajajo v srednjem delu (v m), ki ustreza polovici dolžine L plovila;
lev	dejanska dolžina v m nadgradnje, ki se nahaja v sprednji četrtini dolžine L plovila;
lea	dejanska dolžina v m nadgradnje, ki se nahaja v zadnji četrtini dolžine L plovila.

Dejanska dolžina nadgradnje se izračuna po naslednji formuli:

pri čemer je:

l	dejanska dolžina zadevne nadgradnje v m;
b	širina zadevne nadgradnje v m;
B1	širina plovila v m, merjena na zunanji strani navpičnih bočnih plošč na ravni krova na polovici zadevne nadgradnje;
h	višina zadevne nadgradnje v m. Vendar pa se pri žrelih h izračuna tako, da se višina odprtin zmanjša za polovico varnostne razdalje v skladu z oddelkoma 1 in 2 v členu 4.01. V nobenem primeru h ne sme biti vrednost, ki presega 0,36 m.

Če je

ali

manj kot 0,6, se predpostavi, da je dejanska dolžina nadgradnje enaka nič.

4.   Koeficienta βv in βa se izračunata po naslednjih formulah:

5.   Dejanski sprednji odklon Sev in zadnji odklon Sea se izračunata po naslednjih formulah:

Sev = Sv · p

Sea = Sa · p

pri čemer je:

Sv	dejanski sprednji odklon v mm; vendar Sv ne sme presegati 1 000 mm;
Sa	dejanski zadnji odklon v mm; vendar Sa ne sme presegati 500 mm;
p	koeficient, ki se izračuna po naslednji formuli:
x	je abscisa, merjena od skrajne točke, na kateri je odklon 0.25 Sv/Sa v tem zaporedju (glej skico spodaj).

Vendar se za koeficient p ne sme uporabiti vrednost, večja od 1.

6.   Če je βa · Sea večji od βv · Sev, se vrednost uporabi kot vrednost βa · Sea.

Člen 4.03

Najmanjši prosti bok

Ob upoštevanju zmanjšanj, navedenih v členu 4.02, najmanjši prosti bok ne sme biti manjši od 0 mm.

Člen 4.04

Ugrezne oznake

1.   Ploskev največjega dovoljenega ugreza se določi tako, da so izpolnjene zahteve glede najmanjšega prostega boka in najmanjše varnostne razdalje. Iz varnostnih razlogov pa lahko inšpekcijski organ določi večjo vrednost za varnostno razdaljo ali prosti bok. Ploskev največjega dovoljenega ugreza se določi vsaj za cono 3.

2.   Ploskev največjega dovoljenega ugreza se označi z dobro vidnimi, neizbrisnimi ugreznimi oznakami.

3.   Ugrezne oznake za cono 3 vsebujejo pravokotnik dolžine 300 mm in globine 40 mm z osnovnico, ki leži horizontalno in se ujema z dovoljeno največjo stopnjo ugreza. Vse drugačne ugrezne oznake morajo vsebovati tak pravokotnik.

4.   Plovila morajo imeti najmanj tri pare ugreznih oznak, en par na polovici dolžine plovila in po en par na približno eni šestini dolžine plovila od premca in krme.

Vendar:

(a)	pri plovilu z dolžino, krajšo od 40 m, zadostujeta dva para oznak, po en par na eni četrtini dolžine plovila od premca in krme;

(b)	pri plovilih, ki niso namenjena prevozu blaga, zadostuje en par oznak približno na polovici dolžine plovila.

5.   Ugrezne oznake ali podatki, ki prenehajo veljati po ponovnem inšpekcijskem pregledu, so odstranjeni ali označeni kot neveljavni pod nadzorom inšpekcijskega organa. Če postane ugrezna oznaka nejasna, se lahko zamenja izključno pod nadzorom inšpekcijskega organa.

6.   Kadar je bilo plovilo izmerjeno v skladu s Konvencijo o merjenju plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh iz leta 1966, in ploskev merilnih oznak izpolnjuje zahteve te direktive, lahko te merilne oznake veljajo kot ugrezne oznake; to se ustrezno navede v spričevalu Skupnosti.

7.   Pri plovilih, ki plujejo v conah celinskih plovnih poti, razen v coni 3 (cone 1, 2 in 4), se ugrezne oznake na premcu in krmi, določene v oddelku 4, dopolnijo z navpično črto, na katero se v smeri proti premcu vpiše ena ali, v primeru več con, več dodatnih ugreznih črt dolžine 150 mm v povezavi z ugrezno oznako za cono 3.

Debelina navpične črte in vodoravnih črt znaša 30 mm. Številka ustrezne cone se poleg ugrezne oznake, ki vodi proti premcu, označi z dimenzijo 60 x 40 mm (glej sliko 1).

Slika 1

Člen 4.05

Največji dovoljeni ugrez natovorjenih plovil, katerih skladišča niso vedno zaprta in s tem odporna proti brizganju in vremenskim vplivom

Če je ploskev največjega dovoljenega ugreza natovorjenega plovila za cono 3 določena ob predpostavki, da se skladišča lahko zaprejo tako, da so odporna proti brizganju in vremenskim vplivom, in če je razdalja med ploskvijo največjega dovoljenega ugreza in zgornjim robom odprtin manjša od 500 mm, se mora določiti največji dovoljeni ugrez za plovbo z nepokritimi skladišči.

V spričevalo Skupnosti se vpiše naslednja izjava:

Člen 4.06

Ugrezne lestvice

1.   Plovila, katerih ugrez lahko preseže 1 m, imajo na vsaki strani proti ladijski krmi nameščene ugrezne lestvice; dopustne so dodatne ugrezne lestvice.

2.   Ničelna točka na vsaki ugrezni lestvici leži navpično pod ugrezno lestvico na točki vzporedno od ploskve največjega ugreza, ki gre skozi najnižjo točko trupa ali kobilice, če slednja obstaja. Navpična razdalja nad ničelno točko je razdeljena v decimetre. Te stopnje so označene na vsaki lestvici od nenatovorjene vodne črte do 100 mm nad največjim dovoljenim ugrezom z vtisnjenimi ali vrezanimi oznakami in pobarvane v dveh različnih barvah v obliki jasno vidnega traku. Stopnje so označene s številkami ob lestvici na najmanj vsakih pet decimetrov in na vrhu lestvice.

3.   Dve merilni lestvici na krmi, pritrjeni v skladu s konvencijo, navedeno v oddelku 6 člena 4.04, lahko veljata kot ugrezni lestvici, če vsebujeta stopnje, ki izpolnjujejo navedene zahteve, ter, kadar je to primerno, številke, ki označujejo ugrez.

POGLAVJE 5

MANEVRSKE SPOSOBNOSTI

Člen 5.01

Splošno

Plovila in konvoji imajo dobre plovne in manevrske sposobnosti.

Plovila brez pogona, zgrajena, da se vlečejo, izpolnjujejo posebne zahteve, ki jih določi inšpekcijski organ.

Plovila in konvoji na pogon izpolnjujejo zahteve, določene v členih 5.02 do 5.10.

Člen 5.02

Preskusi plovnosti

1.   Plovnost in manevrske sposobnosti se preverijo s preskusi plovnosti. Pri tem se zlasti pregleda upoštevanje členov 5.06 do 5.10.

2.   Inšpekcijski organ lahko odpravi vse ali del teh preskusov, kadar se skladnost z zahtevami plovnosti in manevrske sposobnosti dokaže drugače.

Člen 5.03

Območje preskusa

1.   Preskusi plovnosti iz člena 5.02 se izvajajo na območjih celinskih plovnih poti, ki jih določijo pristojni organi.

2.   Ta območja preskusa se nahajajo na delu tekoče ali mirujoče vode, ki je po možnosti raven, dolg vsaj 2 km, dovolj širok in opremljen z jasno vidnimi oznakami za določitev položaja plovila.

3.   Inšpekcijskemu organu je omogočeno, da zapiše hidrološke podatke, kot so globina vode, širina plovnega kanala in povprečna hitrost toka v plovnem območju, kot funkcijo različnih vodnih ravni.

Člen 5.04

Stopnja obremenitve plovil in konvojev med preskusi plovnosti

Med preskusom plovnosti se plovila in konvoji, namenjeni prevozu blaga, obremenijo z najmanj 70 % njihove nosilnosti in obremenitve, pri čemer se tovor porazdeli tako, da se zagotovi čim bolj vodoravna lega. Če se preskusi opravijo z manjšo obremenitvijo, se odobritev za plovbo s tokom omeji na to obremenitev.

Člen 5.05

Uporaba naprav na krovu za preskus plovnosti

1.   Med preskusom plovnosti se lahko uporabi vsa oprema, navedena v točkah 34 in 52 spričevala Skupnosti, ki se lahko aktivira iz prostora za krmiljenje, razen sider.

2.   Vendar pa se sidra lahko uporabijo med preskusom, ki vključuje obrat proti vodnemu toku, naveden v členu 5.10.

Člen 5.06

Predpisana hitrost (naprej)

1.   Plovila in konvoji v vodi dosežejo hitrost najmanj 13 km/h. Ta pogoj pa ni obvezen, kadar potisni vlačilci delujejo samostojno.

2.   Inšpekcijski organ lahko dovoli izjeme za plovila in konvoje, ki delujejo samostojno v rečnih ustjih in pristaniščih.

3.   Inšpekcijski organ preveri, ali je nenatovorjeno plovilo v vodi sposobno preseči hitrost 40 km/h. Če se to lahko potrdi, se v spričevalo Skupnosti pod točko 52 vpiše naslednja izjava:

Člen 5.07

Sposobnost zaustavljanja

1.   Plovila in konvoji so se sposobni pravočasno zaustaviti, kadar so obrnjeni v smeri toka, in pri tem ohraniti ustrezne manevrske sposobnosti.

2.   Kadar plovila in konvoji niso daljši od 86 m in ne širši od 22,90 m, se lahko navedena sposobnost zaustavljanja nadomesti s sposobnostjo obračanja.

3.   Sposobnost zaustavljanja se dokaže z manevri zaustavljanja, ki se opravijo v območju preskusa, navedenem v členu 5.03, sposobnost obračanja pa z manevri obračanja v skladu s členom 5.10.

Člen 5.08

Sposobnost vzvratne vožnje

Kadar se manever zaustavljanja, določen v členu 5.07, opravi v mirujoči vodi, mu sledi preskus plovnosti v vzvratni vožnji.

Člen 5.09

Sposobnost umikanja

Plovila in konvoji so se sposobni pravočasno umakniti. Ta sposobnost se dokaže z manevri umikanja, ki se opravijo v območju preskusa, navedenem v členu 5.03.

Člen 5.10

Sposobnost obračanja

Plovila in konvoji, ki ne presegajo 86 m dolžine ali 22,90 m širine, so se sposobni pravočasno obrniti.

Ta sposobnost obračanja se lahko nadomesti s sposobnostjo zaustavljanja iz člena 5.07.

Sposobnost obračanja se dokaže z manevri obračanja proti vodnemu toku.

POGLAVJE 6

KRMILNI SISTEM

Člen 6.01

Splošne zahteve

1.   Plovila so opremljena z zanesljivim krmilnim sistemom, ki zagotavlja vsaj manevrske sposobnosti, določene v poglavju 5.

2.   Motorni krmilni sistemi so zgrajeni tako, da krmilo ne more nenačrtovano spremeniti smeri.

3.   Ves krmilni sistem je načrtovan tako, da dopušča stalni nagib plovila do 15o in sobne temperature od –20 °C do +50 °C.

4.   Sestavni deli krmilnega sistema so dovolj močni, da lahko vedno vzdržijo obremenitve, ki so jim izpostavljeni med normalnim delovanjem. Nobene zunanje sile, ki delujejo na krmilo, ne smejo zmanjšati operativne zmogljivosti krmilne naprave in njene pogonske enote.

5.   Krmilni sistem vključuje motorno pogonsko enoto, če je to zahtevajo sile, potrebne za pogon krmila.

6.   Krmilna naprava z motorno pogonsko enoto je zaščitena pred preobremenitvami s sistemom, ki omejuje vrtilni moment, ki ga ustvari pogonska enota.

7.   Odprtine za os krmila so načrtovane tako, da se prepreči širjenje mazivnega olja, ki onesnažuje vodo.

Člen 6.02

Pogonske enote krmilne naprave

1.   Če ima krmilna naprava motorno pogonsko enoto, je v primeru odpovedi ali napake pri delovanju pogonske enote krmilne naprave mogoče v petih sekundah pognati drugo samostojno pogonsko enoto ali ročno pogonsko enoto.

2.   Če druga pogonska enota ali ročna pogonska enota ne začne delovati avtomatično, jo je mogoče pognati z eno enostavno in hitro operacijo krmarja.

3.   Druga pogonska enota ali ročna pogonska enota prav tako zagotavlja manevrske sposobnosti, določene v poglavju 5.

Člen 6.03

Pogonska enota hidravlične krmilne naprave

1.   Na pogonsko enoto hidravlične krmilne naprave ne sme biti povezan noben drug porabnik energije. Kadar obstajata dve samostojni pogonski enoti, pa je taka povezava z eno od enot dovoljena, če so porabniki povezani na povratno linijo in se lahko izključijo iz pogonske enote z izolirno napravo.

2.   Kadar obstajata dve hidravlični pogonski enoti, je za vsako potreben ločen hidravlični rezervoar. Dovoljeni so tudi dvojni rezervoarji. Hidravlični rezervoarji so opremljeni s sistemom opozarjanja, ki spremlja vsako upadanje ravni olja pod najnižjo raven, potrebno za zanesljivo delovanje.

3.   Dva pilotska ventila nista potrebna, če je mogoč ročni pogon ali pogon z ročno nadzorovanim hidravličnim ukazom iz prostora za krmiljenje.

4.   Velikost, oblika in razporeditev cevovoda čim bolj izključujejo mehanske poškodbe ali poškodbe zaradi ognja.

5.   Pri hidravličnih pogonskih enotah ni potreben ločen sistem cevovoda za drugo enoto, če je zagotovljeno samostojno delovanje obeh enot in če lahko sistem cevovoda zdrži tlak, ki je vsaj 1,5-krat večji od največjega delovnega tlaka.

6.   Upogljive cevi so dovoljene le, kadar je njihova uporaba nujna, da se ublažijo tresljaji ali omogoči prosto gibanje elementov. Predvidene so za tlak, ki je vsaj enak največjemu delovnemu tlaku.

Člen 6.04

Vir energije

1.   Krmilni sistem, opremljen z dvema motornima pogonskima enotama, ima vsaj dva vira energije.

2.   Če drug vir energije za motorno pogonsko enoto ni stalno na razpolago med plovbo plovila, med obdobjem, potrebnim za zagon, rezervno energijo zagotavlja vmesna naprava z zadostno kapaciteto.

3.   Če so viri energije električni, se iz glavnega vira energije za krmilni sistem ne sme napajati noben drug porabnik energije.

Člen 6.05

Ročna pogonska enota

1.   Pri ročnem pogonu kolesa ne poganja motorna pogonska enota.

2.   Ne glede na položaj krmila je preprečena vrnitev ročnega kolesa ob samodejnem preklopu na ročni pogon.

Člen 6.06

Sistemi krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja in premčnega bočnega propelerja

1.   Kadar se naprave krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja ali premčnega bočnega propelerja sprožijo z električnim, hidravličnim ali pnevmatičnim daljinskim sistemom, sta potrebna dva med seboj neodvisna prožilna sistema med prostorom za krmiljenje in instalacijo propelerja ali bočnega propelerja, ki smiselno izpolnjujeta zahteve iz členov 6.01 do 6.05.

Za take sisteme ta oddelek ne velja, če niso potrebni za doseganje manevrskih sposobnosti iz poglavja 5 ali če so potrebni le za preskus zaustavljanja.

2.   Kadar sta na plovilu dve ali več naprav krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja ali premčnega bočnega propelerja, ki so med seboj neodvisne, drug sistem sprožanja ni potreben, če kljub odpovedi enega od sistemov plovilo ohrani manevrske sposobnosti iz poglavja 5.

Člen 6.07

Kazalniki in nadzorne naprave

1.   Položaj krmila je jasno viden iz krmilnega položaja. Kazalnik položaja krmila ima električni pogon in lasten vir energije.

2.   Na krmilnem položaju so vsaj naslednji kazalniki in nadzorne naprave:

(a)	raven olja v hidravličnih rezervoarjih v skladu z oddelkom 2 člena 6.03 in delovni tlak hidravličnega sistema;

(b)	prekinitev napajanja naprave za upravljanje krmila z električno energijo;

(c)	prekinitev napajanja pogonskih enot z električno energijo;

(d)	napaka na regulatorju stopnje obratov;

(e)	napaka na zahtevanih vmesnih napravah.

Člen 6.08

Regulatorji stopnje obratov

1.   Regulatorji stopnje obratov in njihovi sestavni deli izpolnjujejo zahteve, določene v členu 9.20.

2.   Pravilno delovanje regulatorjev stopnje obratov je na krmilnem položaju prikazano z zeleno signalno lučjo.

Spremljati je treba kakršno koli prekinitev ali nesprejemljivo odstopanje v napetosti električnega toka ter nesprejemljivo zmanjšanje hitrosti vrtenja giroskopa.

3.   Kadar so poleg regulatorjev stopnje obratov tudi drugi krmilni sistemi, je iz krmilnega položaja jasno vidno, kateri od teh sistemov je aktiviran. Omogočen je takojšen prehod z enega na drugi sistem. Regulator stopnje obratov ne sme vplivati na navedene druge krmilne sisteme.

4.   Regulator stopnje obratov se napaja z električno energijo neodvisno od drugih porabnikov električne energije.

5.   Giroskopi, detektorji in kazalniki stopnje obratov, uporabljeni za regulatorje stopnje obratov, izpolnjujejo minimalne zahteve minimalnih specifikacij in preskusne pogoje glede prikazovalnikov stopnje obratov za celinske plovne poti, kakor je določeno v Prilogi VIII.

Člen 6.09

Potrditveni postopek

1.   Inšpekcijski organ preveri skladnost nameščenega krmilnega sistema. V ta namen lahko zahteva naslednjo dokumentacijo:

(a)	opis krmilnega sistema;

(b)	skice in podatke o pogonskih enotah in napravah za upravljanje krmila;

(c)	podatke o krmilni napravi;

(d)	shemo električne napeljave;

(e)	opis regulatorja stopnje obratov;

(f)	navodila za uporabo krmilnega sistema.

2.   Delovanje celotnega krmilnega sistema se preveri s preskusom plovnosti. Če je nameščen regulator stopnje obratov, se preveri, ali lahko plovilo zanesljivo ohrani vnaprej določeno smer in varno zvozi ovinke.

POGLAVJE 7

PROSTOR ZA KRMILJENJE

Člen 7.01

Splošno

1.   Prostor za krmiljenje je urejen tako, da lahko krmar med plovbo plovila stalno opravlja svoje naloge.

2.   V normalnih delovnih razmerah zvočni pritisk, ki ga povzroča plovilo, ne sme presegati 70 dB(A) v višini glave krmarja na krmilnem položaju.

3.   Kadar je prostor za krmiljenje urejen posebej, da lahko v njem radarsko krmili ena oseba, je zagotovljeno, da lahko krmar opravlja svoje naloge sede, vsi prikazovalniki ali instrumenti za spremljanje in vse naprave za upravljanje plovila so postavljeni tako, da jih lahko krmar med plovbo brez težav uporablja, ne da bi pri tem moral zapustiti svoj sedež in ne da bi izgubil pregled nad radarskim zaslonom.

Člen 7.02

Neoviran pogled

1.   Pogled od krmilnega položaja v vse smeri je dovolj neoviran.

2.   Območje krmarjevega oviranega pogleda pred plovilom v nenatovorjenem stanju s polovico zalog in brez balasta ne presega dveh dolžin plovila ali 250 m, odvisno od tega, kaj je manjše, do površine vode čez lok pravokotno na ladjo na vsaki strani naravnost pred plovilom.

Med inšpekcijskim pregledom se ne smejo upoštevati optična ali elektronska sredstva za zmanjševanje območja oviranega pogleda.

Za dodatno zmanjšanje vseh območij oviranega pogleda se lahko uporabijo le ustrezne elektronske naprave.

3.   Območje krmarjevega neoviranega pogleda iz njegovega običajnega položaja zajema najmanj 240° vodoravne ravnine in najmanj 140o v sprednjem polkrogu.

Noben okenski okvir, drog ali nadgradnja se ne nahaja na krmarjevi običajni osi pogleda.

Tudi kadar zagotovljeno območje neoviranega pogleda zajema 240° vodoravnega položaja, lahko inšpekcijski organ zahteva druge meritve in zlasti namestitev ustreznih pomožnih optičnih ali elektronskih naprav, če za zadnji del ni zagotovljen dovolj neoviran pogled.

Spodnji rob stranskih robov je čim nižji, zgornji rob stranskih in zadnjih oken pa je čim višji.

Pri ugotavljanju izpolnjevanja zahtev iz tega člena glede vidljivosti iz prostora za krmiljenje se domneva, da ima krmar višino oči 1 650 mm nad krovom na krmilnem položaju.

4.   Zgornji rob sprednjih oken prostora za krmiljenje je dovolj visok, da ima oseba na krmilnem položaju z višino oči 1 800 mm jasen pogled naprej vsaj 10 stopinj nad vodoravno ravnino na ravni višine oči.

5.   V vsakem vremenu so na voljo ustrezna sredstva za zagotavljanje jasnega pogleda skozi vetrobransko steklo.

6.   Prostor za krmiljenje je zastekljen z varnostnim steklom, ki omogoča vsaj 75-odstotno prepustnost svetlobe.

Da bi preprečili odsevanje, so sprednja okna poveljniškega mosta odporna proti bleščanju in nagnjena od navpične ravnine tako, da je zunanji zgornji del pod kotom najmanj 10° in največ 25°

Člen 7.03

Splošne zahteve glede opreme za nadzor, prikazovanje in spremljanje

1.   Opremo za nadzor, ki je potrebna za upravljanje plovila, je mogoče brez težav premakniti v delovni položaj. Ta položaj je jasno razpoznaven.

2.   Instrumenti za spremljanje so lahko čitljivi. Njihovo osvetljenost je mogoče neprekinjeno nastavljati do točke ugasnitve. Svetlobni viri niso moteči in ne zmanjšujejo čitljivosti instrumentov za spremljanje.

3.   Zagotovljen je sistem preskušanja opozorilnih in prikazovalnih luči.

4.   Mogoče je nedvoumno ugotoviti, ali sistem deluje. Če se njegovo delovanje prikaže s prikazovalno lučjo, je ta zelena.

5.   Kakršne koli napake pri delovanju ali odpoved sistema, ki jih je treba spremljati, se prikažejo z rdečimi opozorilnimi lučmi.

6.   Ko se prižge rdeča opozorilna luč, se zasliši zvočni opozorilni signal. Zvočno opozorilo vključuje enkraten skupen signal. Stopnja zvočnega pritiska tega signala za vsaj 3 dB(A) presega največjo stopnjo hrupa v prostoru na krmilnem položaju.

7.   Zvočni opozorilni signal mora biti možno izključiti, ko se potrdi prijava napake ali odpovedi pri delovanju. Zaradi takega izklopa pa se ne sme preprečiti, da se opozorilni signal spet prižge zaradi drugih napak pri delovanju. Rdeče opozorilne luči se izključijo šele, ko je napaka popravljena.

8.   Naprave za spremljanje in prikazovanje samodejno preidejo na drug vir energije, če je prekinjeno napajanje njihovega vira energije.

Člen 7.04

Posebne zahteve glede opreme za nadzor, prikazovanje in spremljanje glavnih strojev in krmilnega sistema

1.   Glavne motorje in krmilni sistem je mogoče nadzorovati in spremljati iz krmilnega položaja. Glavne motorje, opremljene s sklopko, ki se lahko aktivirajo iz krmilnega položaja, ali pogon propelerja z nastavljivim korakom, ki se lahko nadzoruje iz krmilnega položaja, je mogoče aktivirati in ugasniti le iz strojnice.

2.   Vsak motor je nadzorovan z enim samim vzvodom, ki se premika po krožnem loku v navpični ravnini, približno vzporedni z vzdolžno osjo plovila. Premik tega vzvoda proti premcu povzroči gibanje plovila naprej, premik vzvoda proti krmi pa povzroči vzvratno vožnjo plovila. Sklopka se uporabi in smer vožnje se spremeni, kadar je vzvod v približno nevtralnem položaju. Vzvod se v nevtralnem položaju zatakne.

3.   Smer pogonskega potiska, ki se prenese na plovilo, in hitrost rotacije propelerjev ali glavnih strojev sta prikazani v prostoru za radarsko krmiljenje s strani ene osebe.

4.   Naprave za prikazovanje in spremljanje, določene v oddelku 2 člena 6.07, oddelku 2 člena 8.03 in oddelku 13 člena 8.05, so nameščene na krmilnem položaju.

5.   Plovila s prostorom za radarsko krmiljenje s strani ene osebe se upravljajo z vzvodom. Ta vzvod je mogoče enostavno ročno premikati. Položaj vzvoda glede na podolžno os plovila se natančno ujema s položajem krmilnih lopatic. Vzvod je mogoče izpustiti v katerem koli položaju, ne da bi se pri tem spremenil položaj krmilnih lopatic. Nevtralni položaj vzvoda je jasno viden.

6.   Če je plovilo v prostoru za krmiljenje, kjer lahko z radarjem krmili ena oseba, opremljeno s krmili na premcu ali posebnimi krmili zlasti za vzvratno vožnjo, se ti aktivirajo s posebnimi vzvodi, mutatis mutandis, ki smiselno izpolnjujejo zahteve iz oddelka 5.

Ta zahteva velja tudi, kadar se v konvojih uporablja krmilni sistem, s katerim je opremljen plovni objekt, ki ne poganja konvoja.

7.   Kadar so uporabljeni regulatorji stopnje obratov, je mogoče sprostiti vzvod regulatorja stopnje obratov v katerem koli položaju, ne da bi se pri tem spremenila izbrana hitrost.

Vzvod regulatorja se obrača v dovolj širokem loku, da se zagotovi ustrezno natančna lega. Nevtralni položaj vzvoda je jasno razpoznaven med ostalimi položaji. Osvetlitev lestvice je neprekinjeno spremenljiva.

8.   Oprema za daljinsko upravljanje celotnega krmilnega sistema je trajno vgrajena in urejena tako, da je izbrana smer jasno vidna. Če se oprema za daljinsko upravljanje lahko izključi, je opremljena z indikatorjem, ki kaže vsakokratne delovne razmere „deluje“ ali „ne deluje“. Razporeditev in upravljanje komand sta funkcionalna.

Pri sistemih, ki so podrejeni krmilnemu sistemu, kot so aktivni premčni bočni propelerji, je sprejemljiva tudi oprema za daljinsko upravljanje, ki ni trajno vgrajena, če se take podrejene naprave lahko aktivirajo kadar koli z nadrejenim ukazom iz prostora za krmiljenje.

9.   Pri sistemih krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja in krmila na premcu so sprejemljive enakovredne naprave kot naprave za nadzor, prikazovanje in spremljanje.

Zahteve iz oddelkov 1 do 8 se smiselno uporabljajo glede na posebne značilnosti in ureditve, mutatis mutandis, izbrane za navedene aktivne krmilne in pogonske enote. Položaj indikatorja za vsako napravo jasno pokaže smer potiska, ki deluje na plovilo, ali smer curka.

Člen 7.05

Navigacijske luči, svetlobni signali in zvočni signali

1.   V tem členu:

(a)	„navigacijske luči“ pomenijo luči na vrhu jambora, bočne luči in krmne pozicijske luči ter luči, ki so vidne z vseh strani, modre utripajoče luči, močne rumene hitro utripajoče luči za visokohitrostna plovila in modre luči za prevoz nevarnega blaga;

(b)	„svetlobni signali“ pomenijo luči, ki spremljajo zvočne signale, in luč, določeno za modro ploščo.

2.   Luči za označevanje toka ali druge enakovredne naprave, kot so signalne luči, za spremljanje navigacijskih luči so nameščene v prostoru za krmiljenje, razen če se tak nadzor lahko izvaja neposredno iz prostora za krmiljenje.

3.   V prostorih za radarsko krmiljenje s strani ene osebe so signalne luči za spremljanje navigacijskih luči in svetlobnih signalov nameščene na kontrolni plošči. Stikala navigacijskih luči so vgrajena v signalne luči ali pritrjena poleg njih.

Razporeditev in barva signalnih luči za navigacijske luči in svetlobne signale ustrezata dejanskemu položaju in barvi navigacijskih luči in svetlobnih signalov.

Ob izpadu navigacijske luči ali svetlobnega signala ustrezna signalna luč ugasne ali da drug signal.

4.   V prostorih za radarsko krmiljenje s strani ene osebe je mogoče aktivirati zvočne signale z nožnim stikalom. Ta zahteva pa ne velja za signal „ne približuj se“ v skladu z veljavnimi predpisi organov za plovbo držav članic.

5.   Navigacijske luči izpolnjujejo zahteve, določene v delu 1 Priloge IX.

Člen 7.06

Radarske naprave in kazalniki stopnje obratov

1.   Radarska oprema in kazalniki stopnje obratov so tipa, ki ga homologira pristojni organ. Izpolnjene so zahteve glede vgradnje in preskušanja delovanja radarske opreme in kazalnikov stopnje obratov, kakor je določeno v Prilogi IX. Oprema za celinsko elektronsko pomorsko karto s podatki (ECDIS), ki se lahko upravlja v navigacijskem prikazu, velja za radarsko opremo. Poleg tega so izpolnjene zahteve standarda za celinsko elektronsko pomorsko karto s podatki (ECDIS).

Kazalnik stopnje obratov je nameščen pred krmarjem in v njegovem vidnem polju.

2.   V prostorih za radarsko krmiljenje s strani ene osebe:

(a)	radarski zaslon pri normalnem položaju krmarja ni preveč odmaknjen od njegove vidne osi;

(b)	radarska slika je v vseh svetlobnih razmerah zunaj prostora za krmiljenje vedno povsem vidna, brez uporabe maske ali zaslona;

(c)	kazalnik stopnje obratov je nameščen neposredno nad radarsko sliko ali pod njo ali pa je vgrajen vanjo.

Člen 7.07

Radiotelefonski sistemi za plovila s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe

1.   Kadar so na plovilih prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe, sprejem za mreže plovilo-plovilo in sprejem pomorskih informacij poteka prek zvočnika, oddajanje sporočil pa prek pritrjenega mikrofona. Sprejem ali oddajanje se izbere s tipko.

Mikrofonov za ta omrežja se ne uporablja za klice prek javnega omrežja.

2.   Kadar so prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe opremljeni z radiotelefonskim sistemom za klice prek javnega omrežja, je sprejem mogoč s krmarjevega sedeža.

Člen 7.08

Zmogljivost za interno komuniciranje na plovilu

Na plovilih s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe so zmogljivosti za interno komuniciranje.

Iz krmilnega položaja je mogoče vzpostaviti komunikacijsko povezavo s:

(a)	premcem plovila ali konvoja;

(b)	krmo plovila ali konvoja, če ni mogoča neposredna komunikacija iz krmilnega položaja;

(c)	bivalnimi prostori za posadko;

(d)	poveljnikovo kabino.

Sprejem internih komunikacijskih povezav na vseh položajih poteka prek zvočnika, oddajanje pa prek pritrjenega mikrofona. Mogoča je povezava s premcem in krmo plovila ali konvoja prek radiotelefonskega sistema.

Člen 7.09

Alarmni sistem

1.   Vgrajen je samostojen alarmni sistem, ki lahko doseže bivalne prostore, strojnice in, kadar je to primerno, ločene črpalnice.

2.   Krmar ima na dosegu stikalo za vklop/izklop za nadzor alarmnega signala; stikala, ki se po vklopu samodejno vrnejo v položaj izklopa, niso dovoljena.

3.   V bivalnih prostorih je stopnja zvočnega pritiska pri alarmnem signalu najmanj 75 dB(A).

V strojnicah in črpalnicah ima alarmni signal obliko utripajoče luči, ki je vidna z vseh strani in jasno zaznavna na vseh točkah.

Člen 7.10

Gretje in prezračevanje

Prostori za krmiljenje so opremljeni z učinkovitim sistemom gretja in prezračevanja, ki se lahko regulira.

Člen 7.11

Oprema za upravljanje krmnega sidra

Na plovilih in konvojih s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe, ki so daljši od 86 m in širši od 22,90 m, je krmarju omogočeno, da lahko vrže krmna sidra, ne da bi zapustil svoj položaj.

Člen 7.12

Prostor za krmiljenje, ki se lahko spusti

Prostor za krmiljenje, ki se lahko spusti, je opremljen z zasilnim sistemom za spuščanje.

Vse operacije spuščanja samodejno sprožijo jasno slišen opozorilni signal. Ta zahteva pa ne velja, če se nevarnost poškodbe, ki lahko nastane zaradi spuščanja, prepreči z ustreznimi projektnimi lastnostmi.

Prostor za krmiljenje je mogoče varno zapustiti ne glede na njegov položaj.

Člen 7.13

Vpis plovil s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe v spričevalo Skupnosti

Kadar plovilo izpolnjuje posebne določbe za prostore za radarsko krmiljenje s strani ene osebe, določene v členih 7.01, 7.04 do 7.08 in 7.11, se v spričevalo Skupnosti vpiše naslednja izjava:

POGLAVJE 8

KONSTRUKCIJA MOTORJEV

Člen 8.01

Splošno

1.   Motorji in pripadajoče naprave so oblikovani, narejeni in nameščeni v skladu z najboljšo prakso.

2.   Naprave, ki jih je treba redno pregledati, zlasti kotli in druge tlačne posode ter pripadajoči pripomočki kakor tudi dvigala, izpolnjujejo predpise, ki veljajo v eni od držav članic Skupnosti.

3.   Vgradijo se lahko le motorji z notranjim izgorevanjem in plameniščem nad 55 °C.

Člen 8.02

Varnostna oprema

1.   Motorji so nameščeni in pritrjeni tako, da so dovolj dostopni za upravljanje in vzdrževanje ter da ne ogrožajo osebja, ki te naloge opravlja. Mogoče jih je zavarovati pred nenačrtovanim vžigom.

2.   Glavni motorji in pomožna strojna oprema, kotli in tlačne posode ter pripadajoči pripomočki so opremljeni z varnostnimi napravami.

3.   V nujnih primerih je mogoče ustaviti motorje, ki poganjajo ventilatorje za vpihavanje in vsrkavanje zraka zunaj prostorov, v katerih so nameščeni, in zunaj strojnice.

4.   Priključki cevi za tekoče olje, mazivno olje in olja, ki se uporabljajo v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, se po potrebi zastrejo ali drugače ustrezno zavarujejo, da se prepreči špricanje ali puščanje olja na vroče površine, dovod zraka v motor ali druge vire vžiga. Priključkov v takih sistemih cevovodov je čim manj.

5.   Zunanje visokotlačne cevi za dovod goriva za dizelske motorje med visokotlačnimi črpalkami za gorivo in vbrizgalniki goriva so zaščitene tako, da je cevovodni sistem prevlečen s plaščem, ki lahko zadrži gorivo ob napaki na visokotlačni cevi. Cevovodni sistem, prevlečen s plaščem, vključuje sredstvo za zbiranje iztekajoče tekočine, zagotoviti pa je treba tudi sprožitev alarma ob napaki na cevi za gorivo, ki pa ni potreben pri motorjih z največ dvema cilindroma. Cevovodni sistem, prevlečen s plaščem, ni potreben pri motorjih na odprtih krovih, ki poganjajo vitle in geplje.

6.   Izolacija delov motorja mora izpolnjevati zahteve iz odstavka 2 oddelka 3 člena 3.04.

Člen 8.03

Pogonski agregat

1.   Pogonski sistem ladje je mogoče zanesljivo in hitro zagnati, zaustaviti ali obrniti.

2.   Z ustreznimi napravami, ki sprožijo alarm, ko se doseže kritična raven, se spremlja:

(a)	temperatura hladilne vode glavnega motorja;

(b)	tlak mazivnega olja za glavne motorje in prenosne sisteme;

(c)	tlak olja in zraka v enotah za vzvratno vožnjo, sistemih prenosa ali propelerjih za vzvratno vožnjo v glavnem motorju.

3.   Kadar imajo plovila samo en glavni motor, se ta motor ne sme samodejno izklopiti, razen zaradi zaščite pred prekoračitvijo hitrosti.

4.   Kadar imajo plovila samo en glavni motor, je ta motor lahko opremljen z avtomatično napravo za zmanjšanje hitrosti motorja le, če je avtomatično zmanjšanje hitrosti motorja prikazano optično in tudi akustično v prostoru za krmiljenje in se naprava za zmanjšanje hitrosti motorja lahko izključi iz krmarjevega položaja.

5.   Puše v jaških so oblikovane tako, da se prepreči širjenje mazivnega olja, ki onesnažuje vodo.

Člen 8.04

Motorni izpušni sistem

1.   Vsi izpušni plini so odstranjeni iz plovila.

2.   Sprejme se vse ustrezne ukrepe, da se prepreči vstop izpušnih plinov v razne oddelke. Izpušne cevi, ki gredo skozi bivalne prostore ali prostor za krmiljenje, so v teh prostorih prevlečene z zaščitnim plaščem, neprepustnim za pline. Odprtina med izpušno cevjo in tem plaščem je povezana z zunanjim zrakom.

3.   Izpušne cevi so postavljene in zavarovane tako, da ne morejo povzročiti požara.

4.   Izpušne cevi so v strojnicah ustrezno izolirane ali hlajene. Zunaj strojnic zadostuje zaščita pred fizičnim kontaktom.

Člen 8.05

Rezervoarji za gorivo, cevovodi in pomožne naprave

1.   Tekoče gorivo je shranjeno v jeklenih rezervoarjih, ki so sestavni del ladijskega trupa ali pa so trdno pritrjeni na trup. Če je to potrebno zaradi konstrukcije plovila, se lahko uporabi enako požarno odporen material. Te zahteve ne veljajo za rezervoarje, katerih prostornina ne presega 12 litrov, vgrajene v pomožne naprave med njihovo proizvodnjo. Rezervoarji za gorivo nimajo skupnih sten s cisternami za pitno vodo.

2.   Rezervoarji in njihovi cevovodi ter druge pomožne naprave so urejeni in nameščeni tako, da se prepreči kakršno koli uhajanje goriva ali njegovih hlapov v notranjost plovila. Ventili na rezervoarjih za vzorčenje goriva ali odvajanje vode se morajo samodejno zapreti.

3.   Rezervoarji za gorivo niso nameščeni pred pregrado proti trkom.

4.   Rezervoarji za gorivo in njihova oprema niso nameščeni neposredno nad motorji ali izpušnimi cevmi.

5.   Odprtine za polnjenje rezervoarjev za gorivo so razločno označene.

6.   Odprtina na polnilnem vratu rezervoarja za gorivo je na krovu, razen pri rezervoarjih, ki se polnijo za dnevno porabo. Polnilni vrat je opremljen s priključkom v skladu z evropskim standardom EN 12827:1999.

Rezervoarji za gorivo so opremljeni s prezračevalnimi cevmi, ki so napeljane do zunanjega ozračja nad krovom in postavljene tako, da vanje ne more vdreti voda. Prerez prezračevalne cevi je vsaj 1,25-krat večji od prečnega prereza polnilnega vratu.

Če so rezervoarji med seboj povezani, je prerez povezovalne cevi vsaj 1,25-krat večji od prečnega prereza polnilnega vratu.

7.   Neposredno ob odprtini rezervoarja je cevovod za distribucijo goriva opremljen z zapiralno napravo, ki se lahko upravlja s krova.

Ta zahteva ne velja za rezervoarje, vgrajene neposredno na motor.

8.   Cevi za gorivo, njihovi priključki, tesnila in oprema so izdelani iz materialov, ki lahko prenesejo mehanske, kemične in toplotne obremenitve, ki jim bodo verjetno izpostavljeni. Cevi za gorivo niso izpostavljene škodljivim toplotnim učinkom in jih je mogoče pregledati po celotni dolžini.

9.   Rezervoarji za gorivo so opremljeni z ustrezno napravo za merjenje prostornine. Naprave za merjenje prostornine je mogoče odčitati vse do največje ravni polnjenja. Merilne naprave iz stekla so učinkovito zaščitene pred poškodbami, opremljene s samozapiralnimi pipami in od zgoraj priključene na rezervoarje nad največjo ravnjo polnjenja. Merilne naprave iz stekla so izdelane iz materiala, ki se ne deformira pri običajnih temperaturah okolja. Cevi, ki oddajajo zvok, se ne končajo v bivalnih prostorih. Cevi, ki oddajajo zvok in ki se končajo v strojnici ali kotlovnici, so opremljene z ustreznimi samozapiralnimi napravami.

10.

(a) Rezervoarji za gorivo so med polnjenjem goriva zavarovani pred razlitjem goriva z ustreznimi tehničnimi napravami na krovu, ki se vpišejo v spričevalo Skupnosti pod točko 52. (b) Če se gorivo prevzame iz postaj za oskrbovanje z gorivom, ki imajo lastne tehnične naprave za preprečevanje razlitja goriva na plovilu med polnjenjem, zahteve po opremi iz točke (a) in oddelka 11 ne veljajo.

11.   Če so rezervoarji za gorivo opremljeni s samodejno zapiralno napravo, senzorji zaustavijo polnjenje, ko je napolnjenih 97 % prostornine rezervoarja; ta oprema izpolnjuje zahteve po „varnosti pred napako“.

Če senzor aktivira električni stik za prekinitev tokokroga, ki ga z binarnim signalom omogoča postaja za oskrbovanje z gorivom, je mogoče prenašati signal do postaje za oskrbo z gorivom z vtičem, neprepustnim za vodo, ki ustreza zahtevam publikacije IEC 60309-1:1999 za 40 do 50 V DC, z ohišjem bele barve in položajem ozemljitvenega kontakta 10 h.

12.   Rezervoarji za gorivo imajo odprtine z zapiralnimi napravami, ki preprečujejo odtekanje ter dopuščajo čiščenje in pregledovanje.

13.   Rezervoarji za gorivo, ki neposredno dovajajo gorivo glavnim motorjem in motorjem, potrebnim za varno delovanje plovila, so opremljeni z napravo, ki v prostoru za krmiljenje sproži svetlobne in zvočne signale, če količina goriva ne zadostuje več za varno delovanje.

Člen 8.06

Rezervoarji za shranjevanje mazivnega olja, cevovodi ter pomožne naprave

1.   Mazivno olje je shranjeno v jeklenih rezervoarjih, ki so sestavni del ladijskega trupa ali pa so trdno pritrjeni na trup. Če je to potrebno zaradi konstrukcije plovila, se lahko uporabi enakovreden material, kar zadeva požarno odpornost. Te zahteve ne veljajo za rezervoarje, katerih prostornina ne presega 25 litrov. Rezervoarji za mazivno olje nimajo skupnih sten s cisternami za pitno vodo.

2.   Rezervoarji za mazivna olja in njihovi cevovodi ter druge pomožne naprave so urejeni in nameščeni tako, da se prepreči kakršno koli uhajanje mazivnega olja ali njegovih hlapov v notranjost plovila.

3.   Rezervoarji za mazivno olje ne smejo biti nameščeni pred pregrado proti trkom.

4.   rezervoarji za mazivno olje in njihova oprema niso nameščeni neposredno nad motorji ali izpušnimi cevmi.

5.   Odprtine za polnjenje rezervoarjev za mazivna olja so razločno označene.

6.   Cevi za mazivno olje, njihovi priključki, tesnila in oprema so izdelani iz materialov, ki lahko prenesejo mehanske, kemične in toplotne obremenitve, ki jim bodo verjetno izpostavljeni. Cevi niso izpostavljene škodljivim toplotnim učinkom in jih je mogoče pregledati po celotni dolžini.

7.   Rezervoarji za mazivno olje so opremljeni z ustrezno napravo za merjenje prostornine. Naprave za merjenje prostornine je mogoče odčitati vse do največje ravni polnjenja. Merilne naprave iz stekla so učinkovito zaščitene pred udarci, opremljene s samozapiralnimi pipami in od zgoraj priključene na rezervoarje nad največjo ravnjo polnjenja. Cevi za preverjanje so izdelane iz materiala, ki se ne deformira pri običajnih temperaturah okolja. Cevi, ki oddajajo zvok, se ne končajo v bivalnih prostorih. Cevi, ki oddajajo zvok in se končajo v strojnici ali kotlovnici, so opremljene z ustreznimi samozapiralnimi napravami.

Člen 8.07

Rezervoarji za shranjevanje olja, ki se uporablja v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, cevovodi in pomožne naprave

1.   Olje, ki se uporablja v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, je shranjeno v jeklenih rezervoarjih, ki so sestavni del ladijskega trupa ali pa so trdno pritrjeni na trup. Če je to potrebno zaradi konstrukcije plovila, se lahko uporabi enakovreden material, kar zadeva požarno odpornost. Te zahteve ne veljajo za rezervoarje, katerih prostornina ne presega 25 litrov. Taki rezervoarji za olje nimajo skupnih sten s cisternami za pitno vodo.

2.   Taki rezervoarji za olja in njihovi cevovodi ter druge pomožne naprave so urejeni in nameščeni tako, da se prepreči kakršno koli uhajanje takega olja ali njegovih hlapov v notranjost plovila.

3.   Taki rezervoarji za olje niso nameščeni pred pregrado proti trkom.

4.   Taki rezervoarji za olje in njihova oprema niso nameščeni neposredno nad motorji ali izpušnimi cevmi.

5.   Odprtine za polnjenje takih rezervoarjev za olja so razločno označene.

6.   Take cevi za olje, njihovi priključki, tesnila in oprema so izdelani iz materialov, ki lahko prenesejo mehanske, kemične in toplotne obremenitve, ki jim bodo verjetno izpostavljeni. Cevi niso izpostavljene škodljivim toplotnim učinkom in jih je mogoče pregledati po celotni dolžini.

7.   Taki rezervoarji za olje so opremljeni z ustrezno napravo za merjenje prostornine. Naprave za merjenje prostornine je mogoče odčitati vse do največje ravni polnjenja. Merilne naprave iz stekla so učinkovito zaščitene pred udarci, opremljene s samozapiralnimi pipami in od zgoraj priključene na rezervoarje nad največjo ravnjo polnjenja. Cevi za preverjanje so izdelane iz materiala, ki se ne deformira pri običajnih temperaturah okolja. Cevi, ki oddajajo zvok, se ne končajo v bivalnih prostorih. Cevi, ki oddajajo zvok in se končajo v strojnici ali kotlovnici, so opremljene z ustreznimi samozapiralnimi napravami.

Člen 8.08

Drenažne črpalke in drenažni sistemi

1.   Obstajati mora možnost izčrpanja vsakega posameznega za vodo neprepustnega oddelka posebej. Ta zahteva pa ne velja za oddelke, neprepustne za vodo, ki so med delovanjem običajno hermetično zaprti.

2.   Plovila s posadko so opremljena z dvema samostojnima drenažnima črpalkama, ki nista nameščeni v istem prostoru. Vsaj ena od njiju je na motorni pogon. Pri plovilih z močjo manj kakor 225 kW ali s skupno nosilnostjo manj kot 350 ton ali pri plovilih, ki niso namenjena prevozu blaga in imajo izpodriv manj kot 250 m3, zadostuje ena črpalka, ki je lahko na ročni ali motorni pogon.

Vsako zahtevano črpalko je mogoče uporabiti v vsakem za vodo neprepustnem oddelku.

3.   Najmanjša zmogljivost črpanja Q1 prve drenažne črpalke se izračuna po naslednji formuli:

Q1 = 0,1 · d1 2 [l/min]

d1 se izračuna po naslednji formuli:

Najmanjša zmogljivost črpanja Q2 druge drenažne črpalke se izračuna po naslednji formuli:

Q2 = 0,1 · d2 2 [l/min]

d2 se izračuna po naslednji formuli:

Vendar pa vrednost d2 ne sme preseči vrednosti d1.

Za izračun Q2 velja, da je l dolžina najdaljšega za vodo neprepustnega predelka.

V teh formulah je:

l	dolžina zadevnega neprepustnega predelka v [m];
d1	izračunan notranji premer glavne drenažne cevi v [mm];
d2	izračunan notranji premer stranske cevi v [mm].

4.   Kadar so drenažne črpalke priključene na drenažni sistem, je notranji premer drenažnih cevi najmanj d1 v mm, stranskih cevi pa najmanj d2 v mm.

Kadar je plovilo krajše od 25 m, se lahko vrednosti d1 in d2 zmanjšajo na 35 mm.

5.   Dovoljene so izključno samosesalne drenažne črpalke.

6.   Vsaj en sesalnik je na desni in levi strani vseh predelkov z ravno površino, ki se lahko izsušijo in ki so širši kot 5 m.

7.   Konec krme je mogoče izsušiti prek glavne strojnice z lahko dostopno samozapiralno napravo.

8.   Stranske cevi enojnih predelkov so povezane z glavno drenažno cevjo z nepovratnim ventilom, ki se ga lahko zapre.

Predelki ali drugi prostori, kjer se lahko hrani balast, so priključeni na drenažni sistem le z enostavno zapiralno napravo. Ta zahteva ne velja za skladišča, kjer se lahko hrani balast. Taka skladišča se morajo napolniti z balastno vodo s cevovodom za balast, ki je trajno vgrajen in ločen od drenažnih cevi, ali s stranskimi cevmi, ki se lahko povežejo z glavno drenažno cevjo s prožnimi cevmi ali prožnimi adapterji. Ventili za dovod vode, ki se nahajajo na dnu skladišča, v ta namen niso dovoljeni.

9.   Kaluže v skladiščih so opremljene z merilnimi napravami.

10.   Kadar drenažni sistem vključuje trajno vgrajen cevovod, so drenažne cevi na dnu kaluže za črpanje oljne vode opremljene z zapiralnimi napravami, ki jih inšpekcijski organ zapečati na določenem položaju. V spričevalo Skupnosti se vpiše število in položaj teh zapiralnih naprav.

11.   Zaklepanje zapiralnih naprav na določenem mestu velja za enakovredno zapečatenju v skladu z oddelkom 10. Ključ ali ključi za zaklepanje zapiralnih naprav so ustrezno označeni in shranjeni na označenem in hitro dostopnem mestu v strojnici.

Člen 8.09

Naprave za zbiranje oljne vode in uporabljenega olja

1.   Oljno vodo, ki se nabere med delovanjem, je mogoče shraniti na plovilu. Za ta namen se lahko uporabi kaluža v strojnici.

2.   Za shranjevanje uporabljenega olja je v strojnici ena ali več posebnih posod, katerih prostornina je vsaj 1,5-krat večja od količine uporabljenega olja iz zbiralnikov vseh vgrajenih motorjev z notranjim izgorevanjem in prenosnih sistemov kakor tudi hidravličnih tekočin iz rezervoarjev za hidravlične tekočine.

Priključki, ki se uporabljajo za praznjenje navedenih zbiralnikov, so skladni z evropskim standardom EN 1305:1996.

3.   Kadar se plovila uporabljajo le za kratke potisne operacije, lahko inšpekcijski organ dovoli oprostitve od zahtev iz oddelka 2.

Člen 8.10

Hrup, ki ga oddajajo plovila

1.   Hrup, ki ga povzroča plovilo med plovbo, in zlasti hrup zaradi dotoka in izpuha zraka pri motorjih, je treba udušiti z uporabo ustreznih sredstev.

2.   Hrup, ki ga povzroča plovilo med plovbo, ne presega 75 dB(A) po prečni osi 25 m od boka plovila.

3.   Razen pri pretovarjanju hrup, ki ga povzroča nepremično plovilo, ne presega 65 dB(A) po prečni osi 25 m od boka plovila.

POGLAVJE 8a

(prazno)

POGLAVJE 9

ELEKTRIČNA OPREMA

Člen 9.01

Splošno

1.   Kadar ni posebnih zahtev glede določenih delov naprav, je varnostna raven zadovoljiva, če so ti deli izdelani v skladu z veljavnim evropskim standardom ali v skladu z zahtevami odobrenega klasifikacijskega zavoda.

Ustrezne dokumente je treba predložiti inšpekcijskem organu.

2.   Na plovilu so shranjeni dokumenti, ki jih inšpekcijski organ ustrezno ožigosa, z naslednjo vsebino:

(a)	splošnimi skicami za vse električne naprave;

(b)	shemo stikal za glavno stikalno ploščo, zasilno stikalno ploščo in razdelilno stikalno ploščo, skupaj z najpomembnejšimi tehničnimi podatki, kot so jakost toka in nazivni tok varovalnih in kontrolnih naprav;

(c)	podatke o moči za električne naprave in opremo;

(d)	vrstami kablov in informacijami o prerezih prevodnikov.

Takih dokumentov ni treba hraniti na plovnih objektih brez posadke, vendar so vedno na voljo pri lastniku.

3.   Oprema je oblikovana za stalni nagib plovila do 15o ter sobne temperature v notranjosti od 0 °C do + 40 °C in na krovu od –20 °C do +40 °C. V okviru teh omejitev deluje brezhibno.

4.   Električne in elektronske naprave in oprema so v celoti dostopne in enostavne za vzdrževanje.

Člen 9.02

Sistemi za oskrbo z električno energijo

1.   Kadar so plovni objekti opremljeni z električnim sistemom, mora ta načeloma imeti najmanj dva vira energije, in sicer tako, da ob izpadu enega vira energije lahko drug vir energije vsaj 30 minut oskrbuje porabnike energije, ki so potrebni za varno plovbo.

2.   Ustrezen učinek energijske oskrbe se prikaže s pomočjo energetske bilance. Upošteva se lahko ustrezen koeficient istočasnosti.

3.   Neodvisno od oddelka 1 člen 6.04 velja za vir energije za krmilni sistem (krmilne naprave).

Člen 9.03

Zaščita pred fizičnim stikom, vdorom trdih predmetov in vdorom vode

Vrsta minimalne zaščite za trajno vgrajene dele naprav je določena v naslednji tabeli:

Lokacija:	Vrsta minimalne zaščite (v skladu s publikacijo IEC 60529: 1992)
	Generatorji	Motorji	Transformatorji	Plošče Razdelilci Stikala	Električna napeljava	Svetlobna oprema
Delovni prostori, strojnice, oddelki s krmilnimi napravami	IP 22	IP 22	IP 22 (2)	IP 22 (1)  (2)	IP 44	IP 22
Skladišča					IP 55	IP 55
Omarice za akumulatorje in barve						IP 44 u. (Ex) (3)
Prosti krovi in odprti položaji za krmiljenje		IP 55		IP 55	IP 55	IP 55
Prostor za krmiljenje		IP 22	IP 22	IP 22	IP 22	IP 22
Bivalni prostori razen sanitarnih prostorov in pralnic				IP 22	IP 20	IP 20
Sanitarni prostori in pralnice		IP 44	IP 44	IP 44	IP 55	IP 44

Člen 9.04

Zaščita pred eksplozijo

V prostorih, kjer se lahko nakopičijo eksplozivni plini ali mešanice plinov, kot so oddelki, v katerih so nameščeni akumulatorji ali v katerih so shranjeni visoko vnetljivi proizvodi, se lahko vgradi le električna oprema, ki je odporna proti eksplozijam (certificirana varnost). V takih prostorih se ne vgradijo stikala za luči ali druge električne naprave. Pri zaščiti pred eksplozijo je treba upoštevati značilnosti potencialno eksplozivnih plinov ali mešanic plinov, ki lahko nastanejo (skupina potencialne eksplozivnosti, temperaturni razred).

Člen 9.05

Ozemljitev

1.   Sistemi pod električno napetostjo več kot 50 V so ozemljeni.

2.   Odprti kovinski deli, s katerimi je mogoč fizični stik in ki med običajnim delovanjem niso pod električno napetostjo, kot so okvirji in ohišja motorjev, naprave in oprema za razsvetljavo, so ločeno ozemljeni, kadar zaradi svoje vgraditve nimajo električnega stika z ladijskim trupom.

3.   Ohišja premičnih porabnikov električne energije in prenosnih naprav so med običajno uporabo ozemljena z dodatnim ozemljitvenim prevodnikom, vgrajenim v električni kabel.

Ta določba pa ne velja, kadar se uporablja zaščitni transformator za ločitev tokokrogov, niti za naprave, opremljene z zaščitno izolacijo (dvojna izolacija).

4.   Prerezi ozemljitvenih prevodnikov ne smejo biti manjši od vrednosti, navedenih v naslednji tabeli:

Prerez zunanjih prevodnikov [mm2]	Najmanjši prerez ozemljitvenih prevodnikov
	znotraj izoliranih kablov [mm2]	nameščeni posebej [mm2]
od 0,5 do 4	enak prerez kot za zunanji prevodnik	4
več kot 4 do 16	enak prerez kot za zunanji prevodnik	enak prerez kot za zunanji prevodnik
več kot 16 do 35	16	16
več kot 35 do 120	polovica prereza zunanjega prevodnika	polovica prereza zunanjega prevodnika
več kot 120	70	70

Člen 9.06

Najvišje dovoljene napetosti

1.   Naslednje napetosti se ne presežejo:

Vrsta naprave	Najvišja dovoljena napetost
	Enosmerni tok	Enofazni izmenični tok	Trifazni izmenični tok
(a) Električne in grelne naprave, vključno z vtičnicami za splošno uporabo	250 V	250 V	500 V
(b) Naprave za razsvetljavo, komunikacije, nadzor in informiranje, vključno z vtičnicami za splošno uporabo	250 V	250 V	-
(c) Vtičnice za prenosne naprave, ki se uporabljajo na odprtih krovih ali v ozkih ali vlažnih kovinskih omaricah, razen kotlov in rezervoarjev:
1. na splošno	50 V (4)	50 V (4)	-
2. kadar zaščitni transformator za ločitev tokokrogov oskrbuje le eno napravo	-	250 V (5)	-
3. kadar so uporabljene naprave z zaščitno izolacijo (dvojno izolacijo)	250 V	250 V	-
4. kadar so uporabljeni privzeti prekinjevalci električnega tokokroga ≤ 30 mA.	-	250 V	500 V
(d) Premični porabniki električne energije, kot je električna oprema za posode, motorje, puhala in prenosne črpalke, ki se običajno ne prenašajo med delovanjem in ki imajo odprte prevodne dele, s katerimi je mogoč fizični stik, ozemljene z ozemljitvenim prevodnikom, vgrajenim v priključni kabel, ter ki so poleg tega ozemljitvenega prevodnika povezani z ladijskim trupom s posebno razporeditvijo ali z dodatnim prevodnikom	250 V	250 V	500 V
(e) Vtičnice, namenjene oskrbi prenosnih naprav, ki se uporabljajo v kotlih in rezervoarjih	50 V (4)	50 V (4)	-

2.   Dovoljena so odstopanja od oddelka 1, če so izvedeni potrebni zaščitni ukrepi:

(a)	za električne naprave, kadar je to potrebno zaradi njihove moči;

(b)	za posebne naprave na krovu, kot so radijski sistemi in sistemi vžiga.

Člen 9.07

Razdelilni sistemi

1.   Za enosmerni tok in za enofazni izmenični tok so dovoljeni naslednji razdelilni sistemi:

(a)	sistemi dveh prevodnikov, od katerih je en ozemljen (L1/N/PE);

(b)	sistemi enega prevodnika po načelu povratnega voda prek ladijskega trupa, samo za lokalne naprave (na primer naprave za prižiganje motorjev z notranjim izgorevanjem, katodna zaščita) (L1/PEN);

(c)	sistemi dveh prevodnikov, ki so izolirani od ladijskega trupa (L1/L2/PE).

2.   Za trifazni izmenični tok so dovoljeni naslednji razdelilni sistemi:

(a)	sistemi s štirimi prevodniki z ozemljitvijo nevtralne točke, pri čemer se ne uporabi načelo povratnega voda prek ladijskega trupa (L1/L2/L3/N/PE) = (omrežje TN-S) ali (omrežje TT);

(b)	sistemi treh prevodnikov, ki so izolirani od ladijskega trupa (Ll/L2/L3/PE) = (omrežje IT);

(c)	sistemi s tremi prevodniki z ozemljitvijo nevtralne točke, pri čemer se uporabi načelo povratnega voda prek ladijskega trupa, vendar to ni dovoljeno za zaključne tokokroge (L1/L2/L3/PEN).

3.   Inšpekcijski organ lahko dovoli uporabo drugih sistemov.

Člen 9.08

Priključitev z obale ali drugih zunanjih omrežij

1.   Dovodni napajalni vodi iz kopenskih omrežij ali drugih zunanjih omrežij, ki napajajo naprave iz omrežja na plovilu, imajo trajni priključek na plovilu v obliki vgrajenih priključkov ali vgrajenih vtičnic. Kabelski priključki niso izpostavljeni napetostnim obremenitvam.

2.   Če priključna napetost preseže 50 V, je trup učinkovito ozemljen. Ozemljitveni priključek je posebej označen.

3.   Preklopne naprave za priključek so urejene tako, da se prepreči hkratno delovanje generatorjev za omrežje na krovu plovila in kopenskega omrežja ali drugega zunanjega omrežja. Dovoljeno je kratko obdobje hkratnega delovanja ob prehodu z enega na drug sistem brez prekinitve napetosti.

4.   Priključek je zaščiten pred kratkim stikom ali preobremenitvijo.

5.   Glavna stikalna plošča kaže, ali je priključek pod napetostjo.

6.   Vgrajene so signalne naprave, ki omogočajo primerjavo polarnosti pri enosmernem toku in zaporedja faz pri trifaznem izmeničnem toku, med priključkom in omrežjem na krovu plovila.

7.   Plošča poleg priključka prikazuje:

(a)	ukrepe, potrebne za doseganje povezave;

(b)	vrsto toka in nazivno napetost ter frekvenco za izmenični tok.

Člen 9.09

Oskrba drugih plovnih objektov z električno energijo

1.   Kadar se z električno energijo oskrbujejo drugi plovni objekti, se uporabi ločen priključek. Če se za oskrbo drugih plovnih objektov z električno energijo uporabijo vtičnice, naznačene za več kot 16 A, so nameščene naprave (kot so stikala in zapore), ki zagotavljajo, da se je mogoče priključiti in izključiti le, ko vod ni pod napetostjo.

2.   Kabelski priključki niso izpostavljeni napetostnim obremenitvam.

3.   Oddelki 3 do 7 člena 9.08 se uporabljajo smiselno.

Člen 9.10

Generatorji in motorji

1.   Generatorji, motorji in njihove kabelske omarice so dostopni za pregled, meritve in popravila. Vrsta zaščite mora ustrezati njihovi lokaciji (glej člen 9.03).

2.   Generatorji, ki jih poganja glavni motor, pogonska gred ali pomožna naprava, namenjena drugi funkciji, so prilagojeni odstopanjem v številu obratov, do katerih lahko pride med delovanjem.

Člen 9.11

Akumulatorji

1.   Akumulatorji so dostopni in nameščeni tako, da jih gibanje plovila ne premakne. Niso nameščeni tako, da bi bili izpostavljeni preveliki toploti, izrednemu mrazu, brizganju, pari ali hlapom.

Niso nameščeni v prostoru za krmiljenje, bivalnih prostorih ali skladiščih. Ta zahteva ne velja za akumulatorje za prenosne naprave ali za akumulatorje, ki za polnjenje zahtevajo moč, manjšo od 2 kW.

2.   Akumulatorji, ki za polnjenje zahtevajo moč, večjo od 2 kW (izračunano na podlagi največjega polnilnega toka in nazivne napetosti akumulatorja ter ob upoštevanju značilne krivulje polnjenja zadevne naprave), so nameščeni v posebnem prostoru. Če so nameščeni na krovu, zadostuje, če so zaprti v omari.

Akumulatorji, ki za polnjenje ne zahtevajo moči, večje od 2 kW, so lahko nameščeni v omari ali zaboju ne le na krovu, temveč tudi pod krovom. Lahko so nameščeni tudi v strojnici ali drugem dobro prezračenem prostoru, če so zaščiteni pred padajočimi predmeti in kapljajočo vodo.

3.   Notranje površine vseh prostorov, omar ali zabojev, polic ali drugih vgrajenih elementov, namenjenih shranjevanju akumulatorjev, so zaščitene pred škodljivimi učinki elektrolitov.

4.   Če so akumulatorji nameščeni v zaprtem predelku, omari ali zaboju, je zagotovljeno učinkovito prezračevanje. Prezračevanje z umetnim dotokom zraka je zagotovljeno za nikelj-kadmijeve akumulatorje, ki za polnjenje zahtevajo moč več kot 2 kW, in za svinčeve akumulatorje, ki zahtevajo več kot 3 kW.

Zrak vstopi spodaj in izstopi zgoraj, da se zagotovi popolna odstranitev plina.

Prezračevalni vodi ne vključujejo naprav, ki bi lahko ovirale pretok zraka, kot so zapiralni ventili.

5.   Zahtevani zračni pretok (Q) se izračuna z uporabo naslednje formule:

Q = 0,11 · I · n [m3/h]

pri čemer je:

I	=	največjega toka v A, ki ga zagotavlja polnilna naprava;
n	=	število celic.

Pri varnostnih akumulatorjih v okviru omrežja na krovu plovila lahko inšpekcijski organ dovoli druge metode izračuna ob upoštevanju značilne krivulje polnjenja zadevne naprave, če te metode temeljijo na določbah odobrenih klasifikacijskih zavodov ali ustreznih standardih.

6.   Pri naravnem prezračevanju je površina prereza vodov primerna za zahtevan zračni pretok na podlagi hitrosti zračnega pretoka 0,5 m/s. Površina pa ni manjša od 80 cm2 za svinčene akumulatorje in manjša od 120 cm2 za nikelj-kadmijeve akumulatorje.

7.   Pri prezračevanju z umetnim dotokom zraka se zagotovi ventilator, po možnosti opremljen z izpuhom, katerega motor je zaščiten pred plinskim ali zračnim tokom.

Ventilatorji so izdelani tako, da ne nastanejo iskre ob stiku lopatic in ohišja ventilatorja in da ne pride do elektrostatičnega naboja.

8.   Znaki za „prepovedano kurjenje, dostop z odprtim plamenom in kajenje“, skladni s sliko 2 iz Priloge I, s polmerom najmanj 10 cm, so pritrjeni na vrata ali pokrove predelkov, omar in zabojev, v katerih so akumulatorji.

Člen 9.12

Namestitev stikal

1.   Električne stikalne plošče

(a)	Naprave, stikala, varovalke in orodja stikalne plošče so jasno razporejeni in dostopni za vzdrževanje in popravila. Priključki za napetosti do 50 V in priključki za napetosti, večje od 50 V, so ločeno nameščeni in ustrezno označeni.

(b)	Na stikalne plošče so pritrjene tablice z označbami za vsa stikala in naprave, ki označujejo tokokrog. Označena sta nazivna jakost toka in tokokrog za varovalke.

(c)	Kadar so za vrati nameščene naprave z delovno napetostjo več kot 50 V, so sestavni deli teh naprav, ki so pod napetostjo, zaščiteni pred naključnim stikom, medtem ko so vrata odprta.

(d)	Stikalne plošče so izdelane iz materialov, ki imajo ustrezno mehansko trdnost in so trpežni, negorljivi in samougasljivi ter niso higroskopski.

(e)	Če so v električne stikalne plošče vgrajene varovalke HRC (z veliko močjo prekinjanja), so na voljo pripomočki in osebna zaščitna oprema za njihovo namestitev in odstranitev.

2.   Stikala, varovalne naprave

(a)

Vsi generatorski tokokrogi in tokokrogi porabnikov električne energije so zaščiteni pred kratkim stikom in preobremenitvijo na vseh neozemljenih prevodnikih. V ta namen se lahko uporabijo stikalne naprave, ki jih sproži kratki stik ali preobremenitev, ali pa varovalke. Tokokrogi, ki z elektriko oskrbujejo motorje pogonskih enot (krmilni sistem), in njihovi nadzorni tokokrogi so zaščiteni le pred kratkim stikom. Kadar tokokrogi vključujejo termične prekinjevalce toka, morajo ti biti nevtralizirani ali pa nastavljeni na najmanj dvakratno nazivno jakost.

(b)	Izhodi iz glavne stikalne plošče za porabnike energije, ki delujejo na več kot 16 A, imajo obremenitveno ali močnostno stikalo.

(c)	Porabniki energije za pogon plovnega objekta, krmilnega sistema, kazalnika položaja krmila, navigacijskih ali varnostnih sistemov ter porabniki energije z nazivno jakostjo več kot 16 A se morajo napajati iz ločenih tokokrogov.

(d)	Tokokrogi porabnikov energije, potrebnih za poganjanje in manevriranje plovila, se napajajo neposredno iz glavne stikalne plošče.

(e)	Opremo za prekinjanje toka je treba izbrati na podlagi nazivne jakosti, termične ali dinamične moči in zmogljivosti prekinitve. Stikala simultano prekinejo vse prevodnike, ki so pod napetostjo. Položaj stikala je razpoznaven.

(f)	Varovalke so zaprto taljivega tipa in izdelane iz keramike ali enakovrednega materiala. Zamenjati jih je mogoče brez nevarnosti fizičnega stika.

3.   Merilne in nadzorne naprave

(a)	Tokokrogi za generatorje, akumulatorje in razdelilne sisteme so opremljeni z merilnimi in nadzornimi napravami, kadar je to potrebno zaradi varnega delovanja naprav.

(b)	Neozemljena omrežja z napetostjo več kot 50 V so opremljena z napravo za zaznavanje ozemljitve, ki lahko oddaja svetlobni in zvočni alarm. Pri sekundarnih vgradnjah, kot so krmilni tokokrogi, taka naprava ni potrebna.

4.   Lokacija električnih stikalnih plošč

(a)

Stikalne plošče so nameščene in dostopne v dobro prezračenih prostorih ter zaščitene pred vodo in mehanskimi poškodbami. Cevovodi in zračni vodi so razporejeni tako, da se stikalne plošče v primeru puščanja ne morejo poškodovati. Če morajo cevi nujno biti nameščene poleg električnih stikalnih plošč, nimajo blizu odstranljivih delov.

(b)	Omare in vdolbine v stenah, v katere so nameščene nezavarovane stikalne naprave, so iz negorljivih materialov ali zavarovane s kovinskim ali drugim negorljivim zaščitnim plaščem.

(c)	Kadar je napetost večja kot 50 V, se na mesto upravljavca pred glavno stikalno ploščo namesti izolirna rešetka ali podstavek.

Člen 9.13

Zasilni prekinjevalci električnega tokokroga

Zasilni prekinjevalci električnega tokokroga za oljne gorilnike, črpalke za gorivo, separatorje goriva in ventilatorje v strojnici so centralno nameščeni zunaj prostorov z opremo.

Člen 9.14

Inštalacijska oprema

1.   Vhodi za kable so dimenzionirani glede na kable, ki se morajo priključiti, in ustrezati uporabljenim vrstam kablov.

2.   Vtičnice za razdelilne tokokroge z različnimi napetostmi ali frekvencami so take, da jih je nemogoče zamenjati.

3.   Stikala hkrati izklopijo vse neozemljene prevodnike v tokokrogu. Vendar pa so enopolna stikala v neozemljenih tokokrogih dovoljena v tokokrogih za razsvetljavo bivalnih prostorov razen pralnic, kopalnic, umivalnic in drugih prostorov, kjer so mokre naprave.

4.   Kadar jakost toka presega 16 A, je mogoče zakleniti vtičnice s stikalom tako, da se vtič lahko vklopi ali izklopi le, če je napetost izključena.

Člen 9.15

Kabli

1.   Kabli so negorljivi, samougasljivi ter neprepustni za vodo in olje.

V bivalnih prostorih se lahko uporabijo druge vrste kablov, če so učinkovito zaščiteni, negorljivi in samougasljivi.

Standardi negorljivosti za električne kable so skladni s:

(a)	publikacijami Mednarodne elektrotehniške komisije 60332-1:1993, 60332-3:2000; ali

(b)	enakovrednimi predpisi, ki jih priznava ena od držav članic.

2.   Minimalni prerez prevodnikov kablov, ki se uporabljajo za energijske ali osvetlitvene tokokroge, je 1,5 mm2.

3.   Kovinski oklep, ščit in zaščitni plašč kablov se v običajnih delovnih razmerah ne uporabijo kot prevodniki ali za ozemljitev.

4.   Kovinski ščit in zaščitni plašč kablov v energijskih ali osvetlitvenih napravah so vsaj na enem koncu ozemljeni.

5.   Pri prerezu prevodnikov je treba upoštevati njihovo največjo dovoljeno končno temperaturo (zmogljivost dovajanja toka) in dovoljen padec napetosti. Padec napetosti med glavno stikalno ploščo in najmanj ugodno točko inštalacije ni večji kot 5 % za razsvetljavo ali večji kot 7 % za pogonske ali ogrevalne tokokroge glede na nazivno napetost.

6.   Kabli so zavarovani pred mehanskimi poškodbami.

7.   Način pritrditve kablov zagotavlja, da je napetostna obremenitev v okviru dopustnih meja.

8.   Kadar gredo kabli skozi pregrade ali palube, predrtine ne zmanjšajo njihove mehanske trdnosti, neprepustnosti za vodo in požarne odpornosti.

9.   Končniki in spojna mesta vseh prevodnikov ohranijo prvotne električne in mehanske lastnosti ter negorljivost in, kadar je to potrebno, požarno odpornost.

10.   Kabli, povezani s prostorom za krmiljenje, ki se lahko spusti, so dovolj prožni ter imajo izolacijo z zadostno prožnostjo do –20 °C in odpornost proti pari, hlapom, ultravijoličnim žarkom in ozonu.

Člen 9.16

Razsvetljava

1.   Naprave za razsvetljavo so nameščene tako, da toplota, ki jo oddajajo, ne zaneti bližnjih vnetljivih predmetov ali enot.

2.   Naprave za razsvetljavo na odprtih krovih so nameščene tako, da ne ovirajo prepoznavanja navigacijskih luči.

3.   Kadar sta v strojnici in kotlovnici nameščeni dve ali več naprav za razsvetljavo, se napajajo iz najmanj dveh različnih vezij. Ta zahteva velja tudi za prostore, kjer so nameščeni hladilne naprave, hidravlični stroji ali električni motorji.

Člen 9.17

Navigacijske luči

1.   Stikalne plošče za navigacijske luči so nameščene v prostoru za krmiljenje. Napajajo se prek samostojnega napajalnega voda iz glavne stikalne plošče ali prek dveh ločenih sekundarnih razdelilnih sistemov.

2.   Navigacijske luči so napajane, zaščitene in nadzirane ločeno od stikalne plošče za navigacijske luči.

3.   Napaka na napravi za nadziranje, kakor je določena v oddelku 2 člena 7.05, ne vpliva na delovanje luči, ki jo nadzira.

4.   Več luči, ki tvorijo funkcionalno enoto in so nameščene skupaj na istem mestu, se lahko napaja, prižiga ali ugaša in nadzira skupaj. Naprava za nadziranje mora prepoznati napako na kateri koli od teh luči. Vendar pa obeh svetlobnih virov ni mogoče hkrati uporabiti v dvojni luči (dve luči, nameščeni ena nad drugo ali v istem ohišju).

Člen 9.18

(prazno)

Člen 9.19

Alarmni in varnostni sistemi za mehansko opremo

Alarmni in varnostni sistemi za nadziranje in varovanje mehanske opreme izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

Alarmni sistemi: Alarmni sistemi so izdelani tako, da napaka na alarmnem sistemu ne more povzročiti odpovedi aparata ali naprave, ki jo nadzoruje. Binarni oddajniki so izdelani po načelu mirovnega toka ali načelu nadzorovanega obremenitvenega toka. Svetlobni alarmi ostanejo vidni, dokler se napaka ne odpravi; potrjen alarm se razlikuje od alarma, ki še ni potrjen. Vsak alarm ima tudi zvočno opozorilo. Zvočne alarme je mogoče izključiti. Izključitev enega zvočnega alarma ne prepreči, da se zaradi drugega vzroka sproži drug signal. Izjeme so dovoljene pri alarmnih sistemih, ki vključujejo manj kot pet merilnih točk.

(b)

Varnostni sistemi: Varnostni sistemi so izdelani tako, da zaustavijo ali upočasnijo delovanje zadevne opreme ali dajo opozorilni znak v prostoru, kjer je stalno prisotno osebje, da je treba to storiti, preden se doseže kritični položaj. Binarni oddajniki so izdelani po načelu obremenitvenega toka. Če varnostni sistemi niso izdelani tako, da se sami nadzorujejo, je mogoče preveriti, ali pravilno delujejo. Varnostni sistemi so neodvisni od drugih sistemov.

Člen 9.20

Elektronska oprema

1.   Splošno

Preskusni pogoji iz oddelka 2 spodaj veljajo le za elektronske naprave, ki so potrebne za krmilni sistem in agregat plovila, vključno s pripadajočimi napravami.

2.   Preskusni pogoji

(a)

Obremenitve, ki izhajajo iz naslednjih preskusov, ne povzročijo škode ali napake na elektronskih napravah. Preskusi, skladni z ustreznimi mednarodnimi standardi, kot je publikacija IEC 60092-504:2001, se razen preskusa v hladnih razmerah, opravijo tako, da je naprava prižgana. S temi preskusi se preveri pravilno delovanje.

(b)	Odstopanja v napetosti in frekvenci   Odstopanja stalna kratkotrajna Splošno Frekvenca ± 5 % ± 10 % 5 s Napetost ± 10 % ± 20 % 1,5 s Delovanje baterij Napetost + 30 %/– 25 %

(c)	Preskus s segrevanjem Vzorec se v pol ure segreje do temperature 55 °C. Ko je dosežena ta temperatura, se ohranja 16 ur. Nato se opravi preskus delovanja.

(d)	Preskus v hladnih razmerah Vzorec se izključi in ohladi na –25 °C ter dve uri ohrani na tej temperaturi. Temperatura se nato dvigne na 0 °C in opravi se preskus delovanja.

(e)

Preskus z vibracijami Preskus z vibracijami se izvede vzdolž treh osi pri resonančni frekvenci naprav ali sestavnih delov in v vsakem primeru traja 90 minut. Če se ne pojavi nobena jasna resonanca, se preskus z vibracijami opravi pri 30 Hz. Preskus z vibracijami se opravi s sinusnim nihanjem v naslednjih mejah: Splošno: f = 2,0 do 13,2 Hz; a = ± 1 mm (amplituda a = vibracijske širine) f = 13,2 Hz do 100 Hz: pospešek ± 0,7 g. Oprema, ki naj bi se vgradila v dizelske motorje ali krmilne naprave, se preskusi na naslednji način: f = 2,0 do 25 Hz; a = ± 1,6 mm (amplituda a = vibracijske širine) f = 25 Hz do 100 Hz; pospešek ± 4 g. Senzorji, ki naj bi se namestili v izpušne cevi dizelskih motorjev, so lahko izpostavljeni precej višjim obremenitvam. To se pri opravljanju preskusov upošteva.

(f)	Preskus elektromagnetne združljivosti se opravi na podlagi publikacij IEC 61000-4-2:1995, 61000-4-3:2002, 61000-4-4:1995, na preskusni stopnji št. 3.

(g)	Proizvajalec elektronske opreme predloži dokazilo, da je elektronska oprema primerna za te preskusne pogoje. Spričevalo klasifikacijskega zavoda velja tudi kot dokazilo.

Člen 9.21

Elektromagnetna združljivost

Elektromagnetne motnje ne vplivajo na delovanje električnih in elektronskih sistemov. Splošni ukrepi vključujejo tudi naslednje enako pomembne ukrepe:

(a)	prekinitev prenosnih poti med virom motnje in prizadetimi napravami;

(b)	zmanjšanje vzrokov za motnje na njihovem viru;

(c)	zmanjšanje občutljivosti prizadetih naprav za motnje.

POGLAVJE 10

OPREMA

Člen 10.01

Sidrna oprema

1.   Plovila za prevoz blaga, razen ladijskih maon, katerih dolžina ne presega 40 m, so opremljena s premčnimi sidri, katerih skupna masa P se izračuna po naslednji formuli:

P = k · B · T [kg]

pri čemer je:

k	koeficient, ki upošteva odnos med dolžino L in pravokotnico B ter vrsto plovila: vendar za maone velja, da je k = c;

c	empirični koeficient, določen v naslednji tabeli: Nosilnost v t Koeficient c do vključno 400 45 od 400 do vključno 650 55 od 650 do vključno 1 000 65 več kot 1 000 70

Na plovilih z nosilnostjo največ 400 t, ki se zaradi svoje konstrukcije in predvidenega namena uporabljajo le za vnaprej določene kratke potisne operacije, lahko inšpekcijski organ dovoli, da sta potrebni le dve tretjini celotne mase P za premčna sidra.

2.   Potniška plovila in plovila, ki niso namenjena za prevoz blaga, razen potiskačev, so opremljena s premčnimi sidri, katerih skupna masa P se izračuna po naslednji formuli:

P = k · B · T [kg]

pri čemer je:

k	koeficient, ki ustreza oddelku 1, vendar se za izračun vrednosti empiričnega koeficienta (c) namesto nosilnosti uporabi vodni izpodriv v m3, ki je zapisan v spričevalu Skupnosti.

3.   Plovila, navedena v oddelku 1, katerih največja dolžina ne presega 86 m, so opremljena s krmnimi sidri, katerih skupna masa je enaka 25 % mase P .

Plovila, katerih največja dolžina presega 86 m, so opremljena s krmnimi sidri, katerih skupna masa je enaka 50 % mase P, izračunane v skladu z oddelkom 1 ali 2.

Krmna sidra niso potrebna za:

(a)	plovila, pri katerih bo masa krmnega sidra manjša od 150 kg; pri plovilih, navedenih v zadnjem odstavku oddelka 1, se upošteva zmanjšana masa sider;

(b)

maone.

4.   Plovila za poganjanje togih konvojev, dolžina katerih ne presega 86 m, so opremljena s krmnimi sidri, katerih skupna masa je enaka 25 % mase P, izračunane v skladu z oddelkom 1 za naveze (ki veljajo za navtično enoto), ki so odobrene in vpisane v spričevalo Skupnosti.

Plovila za poganjanje togih konvojev, dolžina katerih presega 86 m v smeri toka, so opremljena s krmnimi sidri, katerih skupna masa je enaka 50 % največje mase P, izračunane v skladu z oddelkom 1 za naveze (ki veljajo za navtično enoto), ki so odobrene in vpisane v spričevalo Skupnosti.

5.   Masa sidra, določena v skladu z oddelki 1 do 4, se lahko zmanjša za določena posebna sidra.

6.   Skupna masa P, določena za premčna sidra, se lahko razdeli med eno ali dve sidri. Zmanjša se lahko za 15 %, kadar je plovilo opremljeno le z enim premčnim sidrom in je cev za sidrno vrv nameščena na srednjem delu ladje.

Skupna masa, potrebna za krmna sidra za potiskače in plovila, katerih največja dolžina presega 86 m, se lahko razdeli med eno ali dve sidri.

Masa lažjega sidra ni manjša od 45 % skupne mase.

7.   Sidra iz litega železa niso dovoljena.

8.   Masa se na sidrih označi s črkami, ki so na trajen način reliefno zapisane.

9.   Sidra, katerih masa presega 50 kg, so opremljena z vitli.

10.   Vsaka veriga za premčno sidro ima minimalno dolžino:

(a)	40 m za plovila, ki niso daljša od 30 m;

(b)	10 m daljšo od plovila, kadar je to dolgo od 30 do 50 m;

(c)	60 m, kadar so plovila daljša od 50 m.

Vsaka veriga za krmno sidro je dolga najmanj 40 m. Kadar pa se morajo plovila zaustaviti tako, da so obrnjena v smeri toka, imajo najmanj 60 m dolge verige za krmna sidra.

11.   Najmanjša natezna trdnost R verig za sidra se izračuna po naslednji formuli:

(a)	sidra z maso do 500 kg: R = 0,35 · P' [kN];

(b)	sidra z maso od 500 kg do 2 000 kg: ;

(c)	sidra z maso več kot 2 000 kg: R = 0,25 · P' [kN].

pri čemer je:

P'	teoretična masa vsakega sidra, ki se določi v skladu z oddelki 1 do 4 in 6.

Natezna trdnost verig za sidra se določi v skladu z veljavnim standardom v državi članici.

Kadar je masa sidra večja, kakor je določeno v oddelkih 1 do 6, se natezna trdnost verige za sidro določi kot funkcija dejanske mase sidra.

12.   Kadar so na krovu plovila težja sidra z ustrezno težjimi verigami, se v spričevalo Skupnosti zapišejo le najmanjše mase in najmanjše natezne trdnosti, določene v oddelkih 1 do 6 in 11.

13.   Povezovalni deli (zglobi) med sidrom in verigo prenesejo natezno obremenitev, ki je 20 % večja od natezne trdnosti ustrezne verige.

14.   Dovoljena je uporaba kablov namesto verig za sidra. Kabli imajo enako natezno trdnost, kot se zahteva za verige, vendar so za 20 % daljši.

Člen 10.02

Druga oprema

1.   V skladu s predpisi organa za plovbo, ki veljajo v državah članicah, je na plovilu vsaj naslednja oprema:

(a)	radiotelefonski sistem;

(b)	naprave in pripomočki za dajanje svetlobnih in zvočnih signalov ter za dnevno in nočno označevanje plovila;

(c)	samostojne rezervne luči za predpisane privezne luči;

(d)	ognjevarna označena posoda s pokrovom za zbiranje mastnih čistilnih krp;

(e)	ognjevarna označena posoda s pokrovom za zbiranje nevarnih trdnih odpadkov ali trdnih odpadkov, ki onesnažujejo, in ognjevarna označena posoda s pokrovom za zbiranje nevarnih tekočih odpadkov ali tekočih odpadkov, ki onesnažujejo, v skladu z ustreznimi veljavnimi predpisi organa za plovbo;

(f)	ognjevarna označena posoda s pokrovom za zbiranje pomij.

2.   Poleg tega mora oprema zajemati še vsaj:

(a)

privezne kable: Plovila so opremljena s tremi priveznimi kabli. Njihova minimalna dolžina je: —   prvi kabel: L + 20 m, vendar ne več kot 100 m, —   drugi kabel: 2/3 prvega kabla, —   tretji kabel: 1/3 prvega kabla. Najkrajši kabel ni potreben na plovilih, katerih L je manj kot 20 m. Natezna trdnost Rs kablov se izračuna po naslednjih formulah: za L · B · T do 1 000 m3: ; za L · B · T več kot 1 000 m3: . Za zahtevane kable je na krovu plovila spričevalo v skladu z evropskim standardom EN 10 204:1991, pod št. 3.1. Te kable lahko nadomesti vrv z enako dolžino in natezno trdnostjo. Najmanjša natezna trdnost teh kablov je navedena v spričevalu.

(b)

vlečne kable:   Vlačilci so opremljeni z določenim številom kablov, ki so primerni za njihovo delovanje.   Glavni kabel je dolg najmanj 100 m, njegova natezna trdnost v kN pa je najmanj eno tretjino skupne moči glavnega(ih) motorja(ev) v kW.   Motorna plovila in potiskači, ki lahko opravljajo tudi vleko, so opremljeni z najmanj 100 m dolgim vlečnim kablom, katerega natezna trdnost v kN je najmanj ena četrtina skupne moči glavnega(ih) motorja(ev) v kW.

(c)	metalo za vrv;

(d)	mostiček za vkrcanje z najmanjšo širino 0,4 m in najmanjšo dolžino 4 m, katerega strani so označene s svetlo obarvanim trakom; ima ročno ograjo. Inšpekcijski organ lahko dovoli krajše mostičke za majhna plovila;

(e)

kljuko;

(f)

ustrezno opremo za prvo pomoč, katere vsebina je skladna z ustreznim standardom države članice. Oprema za prvo pomoč je shranjena v bivalnem prostoru ali prostoru za krmiljenje tako, da je lahko in varno dostopna, kadar je to potrebno. Če je oprema za prvo pomoč shranjena tako, da ni vidna, je pokrov označen s simbolom za prvo pomoč v skladu s sliko 8 iz dodatka I, katerega stranska dolžina je najmanj 10 cm;

(g)	daljnogled s premerom leč 7 x 50 ali več;

(h)	navodila za reševanje in oživljanje oseb na krovu;

(i)	isklani žaromet, ki se lahko upravlja iz prostora za krmiljenje.

3.   Plovila, katerih bočna višina je več kot 1,50 m nad prazno vodno gladino, imajo stopnice ali lestev za vkrcanje.

Člen 10.03

Prenosni gasilni aparat

1.   Vsaj en prenosni gasilni aparat v skladu z evropskim standardom EN 3:1996 je nameščen na vsakem od naslednjih prostorov:

(a)	v prostoru za krmiljenje;

(b)	poleg vsakega vhoda z krova v bivalne prostore;

(c)	poleg vsakega vhoda na službene površine, ki niso dostopne iz bivalnih prostorov in v katerih je nameščena kurilna, kuhalna ali zamrzovalna oprema na trdno ali tekoče gorivo oziroma utekočinjen plin;

(d)	ob vsakem vhodu v strojnico ali kurilnico;

(e)	na ustreznih točkah pod krovom v strojnicah in kurilnicah tako, da nobeno mesto v prostoru ni oddaljeno od gasilnega aparata več kot 10 metrov.

2.   Za prenosne gasilne aparate, določene v oddelku 1, se lahko uporabijo le gasilni aparati na prah z vsebnostjo najmanj 6 kg ali drugi prenosni gasilni aparati z enako zmogljivostjo gašenja. Primerni so za požarne razrede A, B in C in za požare na električnih sistemih do 1 000 V.

3.   Poleg gasilnih aparatov na prah se lahko uporabljajo tudi gasilni aparati na vodo ali peno, ki so primerni vsaj za požarni razred, ki je najverjetnejši v prostoru, za katerega so namenjeni.

4.   Prenosni gasilni aparati s CO2 kot gasilnim sredstvom se lahko uporabijo le za gašenje požarov v kuhinjah in na električnih napeljavah. Vsebnost teh gasilnih aparatov ne presega 1 kg na 15 m3 prostora, v katerem so nameščeni za uporabo.

5.   Prenosni gasilni aparati se pregledajo vsaj vsaki dve leti. Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše inšpektor in ki vsebuje datum pregleda.

6.   Če so prenosni gasilni aparati nameščeni tako, da niso vidni, se plošča, ki jih pokriva, označi s simbolom za gasilne aparate, kot je prikazan na sliki 3 v Dodatku I, katerega stranica meri najmanj 10 cm.

Člen 10.03a

Stalno nameščeni protipožarni sistemi v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih

1.   Protipožarna zaščita v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih lahko zajema le primerne samodejne tlačne brizgalnike kot stalno nameščene protipožarne sisteme.

2.   Namestitev ali predelavo sistemov lahko izvedejo le specializirana podjetja.

3.   Sistemi so izdelani iz jekla ali drugih enakovrednih nevnetljivih materialov.

4.   Sistemi vodo škropijo s hitrostjo vsaj 5 l/m2 na minuto po površini največjega prostora, ki je zaščiten.

5.   Sistemi, ki škropijo manjše količine vode, imajo homologacijo v skladu z Resolucijo IMO A 800(19) ali drugim standardom, ki ga prizna odbor, ustanovljen v skladu s členom 19(2) te direktive. Homologacijo opravi priznan klasifikacijski zavod ali pooblaščena ustanova za preskuse. Pooblaščena ustanova za preskuse izpolnjuje usklajene standarde za delovanje preskuševalnih laboratorijev (EN ISO/IEC 17025:2000).

6.   Sisteme pregleda strokovnjak:

(a)	preden se dajo v obratovanje;

(b)	preden se dajo nazaj v obratovanje po tem, ko so bili sproženi;

(c)	po kakršni koli spremembi ali popravilu;

(d)	redno vsaj vsaki dve leti.

7.   Strokovnjak pri opravljanju pregleda v skladu z oddelkom 6 preveri, ali sistemi izpolnjujejo zahteve iz tega člena.

Pregled zajema vsaj:

(a)	zunanji pregled celotnega sistema;

(b)	preskušanje delovanja varnostnih sistemov in šob;

(c)	preskušanje delovanja tlačnih posod in sistema črpanja.

8.   Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše inšpektor in ki vsebuje datum pregleda.

9.   Število nameščenih sistemov se vpiše v spričevalo Skupnosti.

10.   Za zaščito predmetov v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih so stalno nameščeni protipožarni sistemi dovoljeni le na podlagi priporočil odbora.

Člen 10.03b

Stalno nameščeni protipožarni sistemi v strojnicah, kotlovnicah in črpalnicah

1.   Gasilna sredstva

Za zaščito strojnic, kotlovnic in črpalnic se lahko uporabijo naslednja gasilna sredstva v stalno nameščenih protipožarnih sistemih:

(a)	CO2 (ogljikov dioksid);

(b)	HFC-227ea (heptafluoropropan);

(c)	IG-541 (52 % dušik, 40 % argon, 8 % ogljikov dioksid).

Druga gasilna sredstva so dovoljena le po priporočilu odbora iz člena 19(2) te direktive.

2.   Prezračevanje, dotok zraka

(a)

Zrak za izgorevanje za pogonske motorje se ne odvaja iz prostorov, ki so zavarovani s stalno nameščenimi protipožarnimi sistemi. To pa ne velja, kadar sta na plovilu dve med seboj neodvisni in hermetično ločeni glavni strojnici ali če je poleg glavne strojnica ločena strojnica s premičnim bočnim propelerjem, ki zagotavlja, da lahko plovilo pluje na lastni pogon, če izbruhne požar v glavni strojnici.

(b)	Kakršno koli prezračevanje z umetnim dotokom zraka v prostoru se samodejno izklopi, če se sproži protipožarni sistem.

(c)	Na voljo so naprave, s katerimi se lahko hitro zaprejo vse odprtine, skozi katere lahko zrak pride v prostor ali plini uidejo iz prostora in ki so zavarovane. Jasno razvidno je, ali so odprte ali zaprte.

(d)	Zrak, ki uhaja iz varnostnih ventilov v rezervoarjih stisnjenega zraka, nameščenih v strojnicah, se napelje do zunanjega ozračja.

(e)	Previsok ali prenizek tlak zaradi dotoka gasilnega sredstva ne uniči elementov ali sten, ki obkrožajo prostor, ki je zavarovan. Tlak je mogoče brez nevarnosti izenačiti.

(f)

Zavarovane sobe imajo napravo za odvajanje gasilne snovi in plinov, ki nastanejo ob zgorevanju. Take naprave je mogoče upravljati iz položajev zunaj zavarovanih prostorov in niso nedostopne zaradi požara v takih prostorih. Če so naprave za odvajanje stalno nameščene, jih ni mogoče vklopiti med gašenjem požara.

3.   Protipožarni alarmni sistem

Prostor, ki je zavarovan, se nadzoruje z ustreznim protipožarnim alarmnim sistemom. Alarm je mogoče opaziti v prostoru za krmiljenje, v bivalnih prostorih in v prostoru, ki je zavarovan.

4.   Cevovodni sistem

(a)

Gasilno sredstvo se napelje v prostor, ki je zavarovan, in tam razpelje prek pritrjenega cevovodnega sistema. Znotraj prostora, ki je zavarovan, so cevovodi in njihova oprema izdelani iz jekla. Ta zahteva ne velja za priključne cevi za cisterno in raztezne spoje, če imajo uporabljeni materiali enake lastnosti v primeru požara. Cevi so znotraj in zunaj zaščitene pred korozijo.

(b)	Izpustne šobe so dimenzionirane in montirane tako, da je gasilno sredstvo enakomerno porazdeljeno.

5.   Sprožilna naprava

(a)	Protipožarni sistemi s samodejnim sprožanjem niso dovoljeni.

(b)	Protipožarni sistem je mogoče sprožiti iz ustreznega mesta zunaj prostora, ki je zaščiten.

(c)

Sprožilne naprave so vgrajene tako, da se lahko upravljajo celo, če izbruhne požar, in da se potrebna količina gasilnega sredstva lahko dovaja tudi, če nastane škoda zaradi požara ali eksplozije v prostoru, ki je zavarovan. Nemehanske sprožilne naprave se napajajo iz dveh različnih virov, ki med seboj nista odvisna. Ta vira energije se nahajata zunaj sobe, ki je zavarovana. Upravljalni vodi v prostoru, ki je zavarovan, so oblikovani tako, da ob izbruhu požara delujejo vsaj še 30 minut. Ta zahteva je izpolnjena pri električnih napeljavah, če so skladne s standardom IEC 60331-21:1999. Če so sprožilne naprave nameščene tako, da niso vidne, se plošča, ki jih pokriva, označi s simbolom za „protipožarno napravo“, kot je prikazan na sliki 6 v Dodatku I, katerega stranska dolžina je najmanj 10 cm, in z naslednjim besedilom, zapisanim z rdečimi črkami na beli podlagi: „Feuerlöscheinrichtung Installation d'extinction Brandblusinstallatie Fire-fighting installation“.

(d)	Če je protipožarni sistem predviden za zavarovanje več prostorov, so sprožilne naprave za vsak prostor ločene in jasno označene.

(e)

Poleg vsake sprožilne naprave so vidno in neizbrisno izobešena navodila za uporabo v enem od jezikov držav članic. Vsebujejo zlasti navodila glede: (aa) sprožanja protipožarnega sistema; (bb) potrebe po preverjanju, ali so vse osebe zapustile prostor, ki je zavarovan; (cc) ukrepov, ki jih mora izvesti posadka ob sprožitvi protipožarnega sistema; (dd) ukrepov, ki jih mora izvesti posadka ob odpovedi delovanja protipožarnega sistema;

(f)	V navodilih je poudarjeno, da je treba pred sprožitvijo protipožarnega sistema izklopiti motorje z notranjim izgorevanjem, ki črpajo zrak iz prostora, ki je zaščiten.

6.   Opozorilni sistem

(a)	Stalno nameščeni protipožarni sistemi so opremljeni z zvočnimi in svetlobnimi opozorilnimi sistemi.

(b)	Opozorilni sistem se samodejno sprožijo takoj, ko se prvič sproži protipožarni sistem. Opozorilni signal se ustrezno dolgo oglaša, preden se gasilno sredstvo sprosti, in ga ni mogoče ugasniti.

(c)	Opozorilni signali so jasno vidni v prostorih, ki so zavarovani, in zunaj teh prostorov na dostopu do njih ter jasno slišni tudi ob najvišji stopnji delovnega hrupa. Jasno se ločijo od vseh drugih zvočnih in svetlobnih signalov v prostoru, ki je zavarovan.

(d)	Zvočni opozorilni signali so jasno slišni v sosednjih prostorih, tudi če so povezovalna vrata zaprta in ob najvišji stopnji delovnega hrupa.

(e)	Če se opozorilni sistem ne nadzoruje sam glede kratkih stikov, prekinitve žice ali padca napetosti, je mogoče preveriti, ali deluje pravilno.

(f)

Ob vsakem vhodu v prostor, ki se lahko oskrbi z gasilnim sredstvom, je izobešeno jasno vidno obvestilo z naslednjim besedilom, zapisanim z rdečimi črkami na beli podlagi: „Vorsicht, Feuerlöscheinrichtung! Bei Ertönen des Warnsignals (Beschreibung des Signals) den Raum sofort verlassen! Attention, installation d'extinction d'incendie! Quitter immédiatement ce local au signal (description du signal) Let op, brandblusinstallatie! Bij het in werking treden van het alarmsignaal (omschrijving van het signaal) deze ruimte onmiddellijk verlaten! Warning, fire-fighting installation! Leave the room as soon as the warning signal sounds (description of signal)“.

7.   Tlačne posode, pripadajoča oprema in tlačne cevi

(a)	Tlačne posode, pripadajoča oprema in tlačne cevi izpolnjujejo določbe, ki veljajo v eni od držav članic.

(b)	Tlačne posode so nameščene v skladu z navodili proizvajalca.

(c)	Tlačne posode, pripadajoča oprema in tlačne cevi se ne namestijo v bivalnih prostorih.

(d)	Temperatura v omarah in prostorih za namestitev, kjer se nahajajo tlačne posode, ni višja od 50 °C.

(e)	Omare ali prostori za namestitev na krovu so trdno pritrjeni in imajo oddušnike, ki so razporejeni tako, da v primeru puščanja posode plin ne more uiti v notranjost plovila. Neposredne povezave z drugimi prostori niso dovoljene.

8.   Količina gasilnega sredstva

Če je količina gasilnega sredstva namenjena zaščiti več kot enega prostora, ni treba, da je celotna količina razpoložljivega gasilnega sredstva večja od količine, potrebne za največji prostor, ki je zavarovan.

9.   Namestitev, inšpekcijski pregled in dokumentacija

(a)	Sistem lahko vgradi ali spremeni samo podjetje, specializirano za protipožarne sisteme. Izpolnjene so zahteve proizvajalca gasilnega sredstva in proizvajalca sistema (podatki o proizvodu, varnostni list).

(b)	Sistem pregleda strokovnjak: (aa) preden se da v obratovanje; (bb) preden se da nazaj v obratovanje po tem, ko je bil sprožen; (cc) po kakršni koli spremembi ali popravilu; (dd) redno vsaj vsaki dve leti.

(c)	Med inšpekcijskim pregledom strokovnjak preveri, ali sistem izpolnjuje zahteve tega poglavja.

(d)

Inšpekcijski pregled vključuje vsaj: (aa) zunanji pregled celotnega sistema; (bb) pregled tesnjenja cevi; (cc) preverjanje delovanja kontrolnih in sprožilnih sistemov; (dd) preverjanje tlaka in vsebine posode; (ee) preverjanje tesnjenja in naprav za zaklepanje prostora, ki je zavarovan; (ff) preverjanje protipožarnega alarmnega sistema; (gg) preverjanje opozorilnega sistema;

(e)	Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše inšpektor in ki vsebuje datum pregleda.

(f)	V spričevalo Skupnosti se vpiše število stalno nameščenih protipožarnih sistemov.

10.   Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo CO2

Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo CO2, poleg zahtev iz oddelkov 1 do 9 izpolnjujejo naslednje določbe:

(a)

Posode s CO2 so nameščene zunaj prostora, ki je zaščiten, in sicer v prostoru ali omari, ki je hermetično ločena od drugih prostorov. Vrata do teh prostorov in omar se odpirajo navzven, zaklepajo in imajo na zunanji strani pritrjen simbol za „Splošno opozorilo za nevarnost“ v skladu s sliko 4 v Dodatku I, ki je vsaj 5 cm visok, ter oznako „CO2“ iste barve in višine.

(b)	Prostori pod krovom, kjer so nameščene posode s CO2, so dostopni le iz zunanjega ozračja. Ti prostori imajo lasten zadosten prezračevalni sistem z umetnim dotokom zraka in odvajalnimi vodi, ki so popolnoma ločeni od drugih prezračevalnih sistemov na plovilu.

(c)	Posode s CO2 se lahko napolnijo do največ 0,75 kg/l. Velja, da specifična prostornina nestisnjenega plina CO2 znaša 0,56 m3/kg.

(d)	Prostornina CO2 za prostor, ki je zavarovan, je vsaj 40 % njegove bruto prostornine. To prostornino je mogoče dobaviti v 120 sekundah in preveriti, ali je dobava opravljena.

(e)	Odpiranje ventilov posode in upravljanje poplavnega ventila sta ločeni nadzorni operaciji.

(f)	Ustrezno dolgo oglašanje iz oddelka 6(b) traja najmanj 20 sekund. Nameščena je zanesljiva naprava, ki zagotovi odlog pred oskrbo s plinom CO2.

11.   Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo HFC-227ea

Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo HFC-227ea, poleg zahtev iz oddelkov 1 do 9 izpolnjujejo naslednje določbe:

(a)	Če je treba zavarovati več prostorov, ki imajo različne bruto prostornine, je v vsakem prostoru nameščen lasten protipožarni sistem.

(b)	Vsaka posoda s HFC-227ea, nameščena v prostoru, ki je zavarovan, je opremljena z nadtlačnim varnostnim ventilom. Ta mora, če je posoda izpostavljena učinkom ognja in protipožarni sistem ni bil sprožen, na neškodljiv način sprostiti vsebino posode v prostor, ki je zaščiten.

(c)	Vsaka posoda je opremljena z napravo za preverjanje tlaka plina.

(d)	Posode se lahko napolnijo do največ 1,15 kg/l. Velja, da specifična prostornina nestisnjenega HFC-227ea znaša 0,1374 m3/kg.

(e)	Prostornina HFC-227ea za prostor, ki je zavarovan, je vsaj 8 % njene bruto prostornine. Ta količina se dobavi v 10 sekundah.

(f)	Posode s HFC-227ea so opremljene z napravami za merjenje tlaka, ki ob nedovoljeni izgubi potisnega plina sprožijo zvočni in svetlobni alarm v prostoru za krmiljenje. Če ni prostora za krmiljenje, je ta alarm zunaj prostora, ki je zaščiten.

(g)	Po poplavljenju koncentracija v prostoru, ki je zaščiten, ne presega 10,5 %.

(h)	Protipožarni sistem ne vsebuje nobenih delov iz aluminija.

12.   Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo IG-541

Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo IG-541, poleg zahtev iz oddelkov 1 do 9 izpolnjujejo naslednje določbe:

(a)	Če je treba zavarovati več prostorov, ki imajo različne bruto prostornine, je v vsakem prostoru nameščen lasten protipožarni sistem.

(b)	Vsaka posoda z IG-541, nameščena v prostoru, ki je zaščiten, je opremljena z nadtlačnim varnostnim ventilom. Ta ventil, če je posoda izpostavljena učinkom ognja in protipožarni sistem ni bil sprožen, na neškodljiv način sprosti vsebino posode v prostor, ki je zavarovan.

(c)	Vsaka posoda je opremljena z napravo za preverjanje vsebine.

(d)	Polnilni tlak posode ne presega 200 barov pri +15 °C.

(e)	Prostornina IG-541 za prostor, ki je zaščiten, je vsaj 44 % in ne več kot 50 % njegove bruto prostornine. Ta količina se dobavi v 120 sekundah.

13.   Protipožarni sistemi za zaščito predmetov

Za zaščito predmetov v strojnicah, kotlovnicah in črpalnicah so stalno nameščeni protipožarni sistemi dovoljeni le na podlagi priporočil odbora v skladu s členom 19.

Člen 10.04

Čolni

1.   Naslednji plovni objekti imajo čoln v skladu z evropskim standardom EN 1914: 1997:

(a)	motorna plovila in barže z nosilnostjo več kot 150 t;

(b)	vlačilci in potiskači z vodnim izpodrivom več kot 150 m3;

(c)	plavajoča oprema;

(d)	potniška plovila.

2.   Čoln lahko ena oseba varno splavi v 5 minutah od prvega potrebnega ročnega ukaza. Če se uporablja motorna naprava za splavitev, je taka, da napaka v oskrbi z električno energijo ne vpliva na varno in hitro splavitev.

3.   Napihljivi čolni se pregledajo v skladu z navodili proizvajalca.

Člen 10.05

Rešilni pasovi in jopiči

1.   Na plovilu so vsaj trije rešilni pasovi v skladu z evropskim standardom EN 14144: 2002. Pripravljeni so za uporabo na primernih mestih na krovu, vendar ne smejo biti pritrjeni na svojih držalih. Najmanj en rešilni pas je nameščen v neposredni bližini prostora za krmiljenje in opremljen s samodejno baterijsko osvetlitvijo, ki v vodi ne ugasne.

2.   Prilagojen pnevmatski rešilni jopič v skladu z evropskim standardom EN 395: 1998 ali EN 396: 1998 je na dosegu vsake osebe, ki je redno na plovilu.

Za otroke so dovoljeni tudi nenapihljivi rešilni jopiči v skladu z navedenimi standardi.

3.   Pregledajo se v skladu z navodili proizvajalca.

POGLAVJE 11

VARNOST NA DELOVNIH POSTAJAH

Člen 11.01

Splošno

1.   Plovila so zgrajena, urejena in opremljena tako, da lahko osebe varno delajo in se gibajo.

2.   Stalno nameščene naprave, ki so potrebne za delo na plovilu, so urejene, razporejene in zavarovane tako, da omogočajo varno in enostavno upravljanje, uporabo in vzdrževanje. Po potrebi so prenosni elementi ali elementi z visoko temperaturo opremljeni z zaščitnimi napravami.

Člen 11.02

Zaščita pred padcem

1.   Krovi in bočne palube so ravni in na nobenem mestu ne smejo povzročiti spotikanja; preprečiti je treba nastajanje luž.

2.   Krovi, bočne palube, tla v strojnicah, podesti, stopnice in vrhovi priveznikov na bočnih palubah so zgrajeni tako, da preprečujejo zdrse.

3.   Vrhovi priveznikov na bočnih palubah in ovire na prehodih, kot so robovi stopnic, so obarvani z barvo, ki se razlikuje od barve okoliškega krova.

4.   Zunanji robovi krovov ter delovne postaje, kjer lahko osebe padejo več kot 1 m globoko, so opremljeni z ograjami ali okviri, visokimi vsaj 0,70 m, ali varovalnimi ograjami v skladu z evropskim standardom EN 711:1995, sestavljenimi iz ročne ograje, ograje na višini kolen in ograje na višini gležnjev. Bočne palube so opremljene z ograjo na višini gležnjev in neprekinjeno ročno ograjo, ki sta pritrjeni na okvir odprtine. Ročne ograje na okvirjih odprtin niso potrebne, kadar so bočne palube opremljene z varovalnimi bočnimi ograjami, ki se jih ne da spustiti.

5.   Na delovnih postajah, kjer obstaja nevarnost padca več kot 1 m globoko, lahko inšpekcijski organ zahteva ustrezne naprave in opremo za zagotovitev varnega dela.

Člen 11.03

Velikost delovnih prostorov

Delovni prostori so dovolj veliki, da ima vsaka oseba, ki v njih dela, zadostno svobodo gibanja.

Člen 11.04

Bočne palube

1.   Čista širina bočne palube je vsaj 0,60 m. Ta širina se lahko zmanjša na 0,50 m na določenih mestih, kjer je to potrebno za delovanje plovila, kot so ventili za pranje palube. Ob priveznikih in zagozdah se lahko zmanjša na 0,40 m.

2.   Do višine 0,90 m nad bočno palubo se lahko čista širina bočne palube zmanjša na 0,54 m, če zgornja čista širina med zunanjim robom ladijskega trupa in notranjim robom skladišča ni manj kot 0,65 m. V tem primeru se lahko čista širina stranske palube zmanjša na 0,50 m, če je zunanji rob stranske palube opremljen z varovalno ograjo v skladu z evropskim standardom EN 711:1995, ki preprečuje padce. Varovalna ograja pa ni potrebna na plovnih objektih dolžine 55 m ali manj, ki imajo bivalne prostore le na krmi.

3.   Zahteve iz oddelkov 1 in 2 veljajo za višino do 2,00 m nad bočno palubo.

Člen 11.05

Dostop do delovnih prostorov

1.   Dostopi in prehodi za gibanje oseb in predmetov so dovolj veliki in urejeni tako, da:

(a)	je pred odprtino za dostop dovolj prostora, da ni ovirano gibanje;

(b)	je čista širina prehodov v skladu z namenom delovnega prostora in ni manjša od 0,60 m, razen pri plovnih objektih, ožjih od 8 m, pri katerih se širina prehodov lahko zmanjša na 0,50 m;

(c)	čista višina prehodov vključno s pragovi ni manjša od 1,90 m.

2.   Vrata so nameščena tako, da se lahko z obeh strani varno odprejo in zaprejo. Zavarovana so pred naključnim odpiranjem ali zapiranjem.

3.   Na dostopih, izhodih in prehodih, kjer višinska razlika tal presega 0,50 m, so nameščene ustrezne stopnice ali lestve.

4.   Delovni prostori, kjer je stalno prisotno osebje, so opremljeni s stopnicami, če višinska razlika tal presega 1,00 m. Ta zahteva ne velja za zasilne izhode.

5.   Plovila s skladišči imajo vsaj en stalno nameščen način dostopa na vsakem koncu vsakega skladišča.

Z odstopanjem od prvega stavka pa stalno nameščeni načini dostopa niso potrebni, če sta zagotovljeni vsaj dve premični lestvi, ki sežeta vsaj 3 kline nad odprtino za nakladanje tovora pri nagibu pod kotom 60°.

Člen 11.06

Izhodi in zasilni izhodi

1.   Število, razporeditev in velikost izhodov, vključno z zasilnimi izhodi, so skladni z namenom in velikostjo ustreznih prostorov. Kadar je eden od izhodov zasilni izhod, je kot tak jasno označen.

2.   Zasilni izhodi ali okna oziroma pokrovi palubnih oken, namenjeni za uporabo kot zasilni izhodi, imajo čisto odprtino, veliko najmanj 0,36 m2, najmanjša dimenzija pa ne sme biti manj kot 0,50 m.

Člen 11.07

Lestve, stopnice in podobne naprave

1.   Stopnice in lestve so varno pritrjene. Stopnice so široke najmanj 0,60 m, čista širina med ročnimi ograjami pa ne sme biti manjša od 0,60 m; globina stopnice je najmanj 0,15m; stopnice morajo imeti nedrsno površino, stopnišča z več kot tremi stopnicami pa so opremljena z ročno ograjo.

2.   Lestve in ločeno pritrjeni klini imajo čisto širino najmanj 0,30 m; klini so narazen največ 0,30 m, razdalja med klini in strukturami pa ni manjša kot 0,15 m.

3.   Lestve in ločeno pritrjeni klini so jasno vidni od zgoraj in opremljeni z varnostnimi ročaji nad izhodnimi odprtinami.

4.   Premične lestve so široke najmanj 0,40 m, ob vznožju pa najmanj 0,50 m; mogoče je zagotoviti, da se ne prevrnejo ali zdrsnejo; klini so varno pokončno pritrjeni.

Člen 11.08

Notranji prostori

1.   Velikost, razporeditev in ureditev notranjih delovnih prostorov so skladne z delom, ki se tam opravlja, in izpolnjujejo zahteve po zdravju in varnosti. Opremljeni so z zadostno svetlobo, ki ne slepi, in z ustreznimi prezračevalnimi sistemi. Če je to potrebno, so opremljeni z grelnimi napravami, ki lahko vzdržujejo primerno temperaturo.

2.   Tla v notranjih delovnih prostorih so trdna in trajna ter oblikovana tako, da ne povzročijo padca ali zdrsa. Odprtine v palubah in tleh so v odprtem stanju zavarovane pred nevarnostjo padca, okna in palubna okna pa razporejena in nameščena tako, da se lahko varno upravljajo in čistijo.

Člen 11.09

Zaščita pred hrupom in vibracijami

1.   Delovni prostori so locirani, opremljeni in oblikovani tako, da člani posadke niso izpostavljeni škodljivim vibracijam.

2.   Stalno zasedeni delovni prostori so oblikovani in zaščiteni pred zvokom tako, da hrup ne ogroža varnosti in zdravja članov posadke.

3.   Za člane posadke, ki so lahko vsak dan izpostavljeni stopnji hrupa, ki presega 85 dB(A), so na voljo osebne naprave za zaščito pred hrupom. V delovnih prostorih, kjer stopnja hrupa presega 90 dB(A), se označi, da je obvezno nošenje naprav za zaščito pred hrupom, s simbolom „Obvezna zaščita pred hrupom“ v skladu s sliko 7 iz Dodatka I, katere premer je najmanj 10 cm.

Člen 11.10

Pokrovi žrel

1.   Pokrovi žrel so enostavno dostopni in varni za uporabo. Elementi pokrovov odprtin, ki so težji od 40 kg, so oblikovani tako, da so drsni ali na tečajih ali pa so opremljeni z mehanskimi napravami za odpiranje. Pokrovi žrel, ki se odpirajo in zapirajo z opremo za dvigovanje, so opremljeni z ustreznimi in lahko dostopnimi pritrdilnimi napravami. Pokrovi žrel in zgornje police, ki med seboj niso zamenljivi, so jasno označeni, h katerim odprtinam pripadajo in kakšen je njihov pravilen položaj na teh odprtinah.

2.   Pokrovi žrel so zavarovani tako, da jih veter ali nakladalne naprave ne morejo prevrniti. Drsni pokrovi so opremljeni z zavorami, ki preprečujejo naključno horizontalno gibanje v razponu več kot 0,40 m; mogoče jih je zakleniti v končnem položaju. Za pritrjevanje pokrovov žrel, ki so naloženi drug na drugega, so na voljo ustrezne naprave.

3.   Napajanje za mehansko delovanje pokrovov žrel se samodejno izklopi, kadar se sprosti nadzorno stikalo.

4.   Pokrovi žrel lahko vzdržijo obremenitev, ki so ji lahko izpostavljeni pokrovi žrel, po katerih je predvidena hoja, lahko vzdržijo koncentrirano obremenitev najmanj 75 kg. Pokrovi žrel, po katerih ni predvidena hoja, so kot taki označeni. Na pokrovih žrel, ki lahko sprejmejo tovor na krovu, je označena dopustna obremenitev v t/m2. Kadar je potrebna podpora, da se doseže največja dovoljena obremenitev, se to označi na ustreznem mestu; v tem primeru se na plovilu hranijo ustrezne skice.

Člen 11.11

Vitli

1.   Vitli so oblikovani tako, da omogočajo varno opravljanje dela. Opremljeni so z napravami, ki preprečujejo nenamerno izpustitev bremena. Vitli, ki se ne zaklepajo samodejno, so opremljeni z zavoro, ki ustreza njihovi vlečni sili.

2.   Vitli, ki se upravljajo ročno, so opremljeni z napravami, ki preprečujejo odskok ročice. Vitli na motorni in ročni pogon so oblikovani tako, da ročka za pogonsko upravljanje ne more aktivirati ročnega upravljanja.

Člen 11.12

Žerjavi

1.   Žerjavi so zgrajeni v skladu z najboljšo prakso. Sile, ki nastanejo med njihovim delovanjem, se varno prenašajo v strukturo plovila; ne smejo oslabiti njegove stabilnosti.

2.   Na žerjav je pritrjena tablica proizvajalca z naslednjimi podatki:

(a)	ime in naslov proizvajalca;

(b)	oznaka CE skupaj z letom izdelave;

(c)	serija ali tip;

(d)	serijska številka, kadar je to primerno.

3.   Največja dovoljena obremenitev je na žerjavu trajno in čitljivo označena.

Kadar varna delovna obremenitev žerjava ne presega 2 000 kg, je dovolj, če je na žerjavu trajno in čitljivo označena varna delovna obremenitev na največjem dosegu.

4.   Na plovilu so naprave, ki ščitijo pred nesrečami zaradi zmečkanja ali urezov. Zunanji deli žerjava so od predmetov, ki jih obkrožajo, navzgor, navzdol in ob straneh oddaljeni na varnostni razdalji 0,5 m. Varnostna razdalja ob straneh ni potrebna zunaj delovnih postaj in prehodov.

5.   Žerjave na motorni pogon je mogoče zaščititi pred nepooblaščeno uporabo. Aktivirati jih je mogoče le iz vozniškega prostora v žerjavu. Kontrolne naprave se samodejno vrnejo v položaj (gumbi brez zapor); smer delovanja je popolnoma jasna.

V primeru odpovedi pogonske sile breme ne sme nenadzorovano pasti. Preprečeni so nenamerni premiki žerjava.

Kakršen koli premik dvigovalne naprave navzgor in kakršna koli prekoračitev varne delovne obremenitve sta omejena z ustrezno napravo. Kakršen koli premik dvigovalne naprave navzdol je omejen, če sta pod katerimi koli predvidenimi delovnimi pogoji v trenutku pritrditve kljuke lahko na bobnu manj kot dve napenjalni napravi. Ustrezen nasproten premik je še vedno mogoč, potem ko so aktivirane samodejne naprave za omejitev.

Natezna trdnost kablov za vodenje vrvja je enaka petkratni dovoljeni obremenitvi kabla. Kabel je brezhibne sestave, njegova oblika pa je primerna za uporabo na žerjavih.

6.   Preden se žerjav da prvič v obratovanje ali preden se da nazaj v obratovanje po večji spremembi, se z izračuni in preskusi obremenitve dokaže ustrezno moč in stabilnost.

Kadar varna delovna obremenitev žerjava ne presega 2 000 kg, lahko strokovnjak odloči, da se lahko dokaz z izračunom v celoti ali delno nadomesti s preskusom z obremenitvijo, ki je 1,25-krat večja od varne delovne obremenitve, ki se izvede v celotnem delovnem območju.

Potrditveni preskus v skladu s prvim in drugim odstavkom opravi strokovnjak, ki ga prizna inšpekcijski organ.

7.   Pristojna oseba žerjave redno pregleduje, vsekakor pa vsaj vsakih 12 mesecev. Med tem pregledom se ugotovijo varni delovni pogoji žerjava z vizualnim pregledom in pregledom delovanja.

8.   Najpozneje vsakih deset let po potrditvenem preskusu žerjav zopet pregleda strokovnjak, ki ga prizna inšpekcijski organ.

9.   Žerjavi, katerih varna delovna obremenitev presega 2 000 kg ali ki se uporabljajo za pretovarjanje tovora ali ki so nameščeni na dvigalih, pontonih ali drugi plavajoči opremi ali plovilu na delovni lokaciji, poleg tega izpolnjujejo zahteve ene od držav članic.

10.   Za vse žerjave je na plovilu shranjena vsaj naslednja dokumentacija:

(a)

navodila proizvajalca za uporabo žerjava, ki zajemajo vsaj naslednje podatke:   delovno območje in funkcija komand;   največja dovoljena varna delovna obremenitev kot funkcija dosega;   največji dopusten nagib žerjava;   navodila za montažo in vzdrževanje;   navodila glede rednih pregledov;   splošni tehnični podatki;

(b)	spričevala o pregledih, opravljenih v skladu z oddelki 6 do 8 ali 9.

Člen 11.13

Hranjenje vnetljivih tekočin

Vnetljive tekočine, katerih plamenišče je manj kot 55 °C, se na plovilu hranijo v zračni omari, izdelani iz nevnetljivega materiala. Na zunanji strani omare je simbol „Prepovedano kurjenje, dostop z odprtim plamenom in kajenje“ v skladu s sliko 2 iz Dodatka I, katerega premer je najmanj 10 cm.

POGLAVJE 12

BIVALNI PROSTORI

Člen 12.01

Splošno

1.   Plovila imajo bivalne prostore za osebe, ki stalno bivajo na plovilu, in vsaj za minimalno število posadke.

2.   Bivalni prostori so oblikovani, urejeni in opremljeni tako, da izpolnjujejo zahteve po zdravju, varnosti in udobju oseb na plovilu. Dostop do njih je varen in enostaven in izolirani so pred toploto in mrazom.

3.   Inšpekcijski oran lahko dovoli odstopanja od določb iz tega poglavja, če sta zdravje in varnost oseb na plovilu zagotovljena na drug način.

4.   Inšpekcijski organ v spričevalo Skupnosti zapiše kakršne koli omejitve glede dnevnega delovnega časa in načina delovanja, ki izhajajo iz odstopanj, navedenih v oddelku 3.

Člen 12.02

Posebni oblikovni pogoji

1.   Bivalne prostore je mogoče ustrezno prezračevati tudi, ko so vrata zaprta; poleg tega imajo skupni dnevni prostori dovolj dnevne svetlobe in omogočajo čim več pogleda navzven.

2.   Kadar dostop do bivalnih prostorov ni na ravni palube in je višinska razlika tal 0,30 m ali več, so za dostop do bivalnih prostorov nameščene stopnice.

3.   V sprednjem delu plovila niso nobena tla več kot 1,20 m pod ploskvijo največjega dovoljenega ugreza.

4.   Dnevni in spalni prostori imajo vsaj dva izhoda, ki sta čim bolj narazen in ki sta tudi evakuacijski poti. En izhod je lahko predviden kot zasilni izhod. To ne velja za prostore, katerih izhod vodi neposredno na krov ali v hodnik, ki služi kot evakuacijska pot, če ima hodnik dva izhoda, ki sta narazen in vodita v levi in desni bok plovila. Zasilni izhodi, ki lahko zajemajo palubna in druga okna, imajo najmanj 0,36 m2 čiste odprtine in najmanj 0,50 m dolžine najkrajše strani ter omogočajo hitro evakuacijo v nevarnosti. Evakuacijske poti so izolirane in obložene z negorljivimi materiali, njihova uporabnost pa je ves čas zagotovljena z ustreznimi sredstvi, kot so lestve ali ločeno pritrjeni klini.

5.   Bivalni prostori so zaščiteni pred nedovoljenim hrupom in vibracijami. Stopnje zvočnega pritiska ne smejo preseči:

(a)	70 dB(A) v skupnih dnevnih prostorih;

(b)	60 dB(A) v spalnih prostorih. Ta določba ne velja za plovila, ki obratujejo izključno zunaj časa počitka za posadko v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic. Omejitev dnevnega delovnega časa se vpiše v spričevalo Skupnosti.

6.   Višina bivalnih prostorov je najmanj 2,00 m.

7.   Splošno pravilo je, da imajo plovila vsaj en skupni dnevni prostor, ločen od spalnih prostorov.

8.   Prosta talna površina skupnih dnevnih prostorov ni manjša od 2 m2 na osebo, v vsakem primeru pa skupaj ni manjša od 8 m2 (pri čemer se ne upošteva pohištvo razen miz in stolov).

9.   Prostornina vsakega zasebnega dnevnega in spalnega prostora ni manjša od 7 m3.

10.   Prostornina zraka na osebo v zasebnih dnevnih prostorih ni manjša od 3,5 m3. V spalnih območjih ni manjša od 5 m3 na prvega stanovalca in 3 m3 na vsakega drugega stanovalca (pri čemer se ne upošteva prostornina pohištva). Spalne kabine so, če je le mogoče, načrtovane za največ dve osebi. Ležišča so najmanj 0,30 m nad tlemi. Če je eno ležišče postavljeno nad drugim, je višina nad vsakim ležiščem najmanj od 0,60 m.

11.   Vrata imajo odprtino, katere zgornji rob je najmanj 1,90 m nad krovom ali tlemi in s čisto širino najmanj 0,60 m. Predpisana višina se lahko doseže z drsnimi pokrovi ali pokrovi na tečajih oziroma loputami. Vrata se odpirajo navzven, mogoče pa jih je odpreti z obeh strani. Pragovi niso višji od 0,40 m, vendar izpolnjujejo določbe drugih varnostnih predpisov.

12.   Stopnišča so trajno pritrjena in varna za uporabo. Za take veljajo, če:

(a)	so široka najmanj 0,60 m;

(b)	globina stopnice ni manjša od 0,15 m;

(c)	stopnice preprečujejo zdrse;

(d)	so stopnišča z več kakor tremi stopnicami opremljena vsaj z ročno ograjo ali oporo.

13.   Cevi za dovajanje nevarnih plinov ali tekočin, zlasti cevi s tako visokim tlakom, katerega izpust lahko ogrozi osebe, niso nameščene v bivalnih prostorih in hodnikih, ki vodijo do bivalnih prostorov. Ta zahteva ne velja za cevi, ki prenašajo paro, in cevovode hidravličnih sistemov, če so prevlečene z zaščitno kovinsko prevleko, ter za cevi naprav, ki delujejo na utekočinjeni plin, namenjenih za gospodinjsko rabo.

Člen 12.03

Sanitarna oprema

1.   Na plovilih z bivalnimi prostori je na voljo najmanj naslednja sanitarna oprema:

(a)	eno stranišče na eno bivalno enoto ali na šest članov posadke; mogoče ga je prezračevati s svežim zrakom;

(b)	en umivalnik s cevjo za odpadno vodo in s priključki za vročo in hladno pitno vodo na eno bivalno enoto ali na štiri člane posadke;

(c)	ena prha ali kad s priključkom za vročo in hladno pitno vodo na eno bivalno enoto ali na šest članov posadke.

2.   Sanitarna oprema je v bližini bivalnih prostorov. Stranišča nimajo neposrednega dostopa do kuhinj, jedilnic ali kombiniranih dnevnih prostorov in kuhinj.

3.   Talna površina v straniščih ni manjša od 1 m2, široka ne manj kot 0,75 m in dolga ne manj kot 1,10 m. Stranišča v kabinah za največ dve osebi so lahko manjša. Kadar se v stranišču nahaja tudi umivalnik in/ali tuš, se talna površina poveča vsaj za talno površino, ki jo zaseda umivalnik in/ali tuš (ali kad).

Člen 12.04

Kuhinje

1.   Kuhinje so lahko kombinirani dnevni prostori.

2.   Kuhinje so opremljene s:

(a)	štedilnikom;

(b)	lijakom z odtokom;

(c)	napeljavo za dovod pitne vode;

(d)	hladilnikom;

(e)	ustreznim hrambenim in delovnim prostorom.

3.   Jedilni prostor v kombiniranih kuhinjah in skupnih dnevnih prostorih je dovolj velik za število članov posadke, ki običajno uporabljajo te prostore hkrati. Sedeži so široki najmanj 0,60 m.

Člen 12.05

Pitna voda

1.   Plovila z bivalnimi prostori so opremljena z napravo za pitno vodo. Odprtine za polnjenje rezervoarja s pitno vodo in cevi za pitno vodo so označene, da so namenjene izključno za pitno vodo. Polnilni vratovi za pitno vodo so nameščeni nad krovom.

2.   Naprave za pitno vodo so:

(a)	na notranji površini izdelane iz materiala, ki je odporen proti koroziji in ne predstavlja fiziološke nevarnosti;

(b)	brez delov cevi, kadar ni zagotovljen reden pretok vode; in

(c)	zaščitene pred prevelikim segrevanjem.

3.   Poleg oddelka 2 imajo rezervoarji za pitno vodo:

(a)	prostornino najmanj 150 l na osebo, ki običajno biva na plovilu, in najmanj na člana minimalnega števila posadke;

(b)	ustrezno odprtino, ki se lahko zaklene in ki omogoča čiščenje njihove notranjosti;

(c)	kazalec ravni vode;

(d)	prezračevalne cevi, ki so napeljane do zunanjega ozračja ali opremljene z ustreznimi filtri.

4.   Rezervoarji za pitno vodo nimajo skupnih sten z drugimi rezervoarji. Cevi za pitno vodo ne potekajo skozi rezervoarje, ki vsebujejo druge tekočine. Priključki med sistemom za dovod pitne vode in drugimi cevovodnimi sistemi so prepovedani. Cevi, ki prenašajo druge pline ali tekočine, ne potekajo skozi rezervoarje za pitno vodo.

5.   Tlačne posode za pitno vodo lahko delujejo izključno na nekontaminirani stisnjeni zrak. Če je zrak stisnjen s kompresorji, je ustrezni zračni filter ali ločevalnik olja nameščen neposredno pred tlačno posodo, razen če je voda ločena od zraka z opno.

Člen 12.06

Gretje in prezračevanje

1.   Bivalne prostore je mogoče ogrevati v skladu z njihovim namenom uporabe. Grelne naprave ustrezajo vremenskim pogojem ki lahko nastopijo.

2.   Dnevne in spalne prostore je mogoče ustrezno prezračevati, tudi če so vrata zaprta. Prezračevanje zagotovi zadostno kroženje zraka v vseh klimatskih pogojih.

3.   Bivalni prostori so načrtovani in urejeni tako, da se čim bolj prepreči dotok slabega zraka iz drugih prostorov na plovilu, kot so strojnica ali skladišča; pri uporabi prezračevanja z umetnim dotokom zraka so vstopne cevi postavljene tako, da izpolnjujejo zgornje zahteve.

Člen 12.07

Druge naprave v bivalnih prostorih

1.   Vsak član posadke, ki živi na plovilu, ima svoje ležišče in omarico za obleko, ki je opremljena s ključavnico. Notranje mere ležišč so najmanj 2.00 x 0,90 m.

2.   Na voljo so ustrezni prostori za shranjevanje in sušenje delovnih oblek, vendar ne v spalnih prostorih.

3.   Vsi bivalni prostori so opremljeni z električno razsvetljavo. Dodatne luči, ki uporabljajo plin ali tekoče gorivo, se lahko uporabljajo le v dnevnih prostorih. Naprave za razsvetljavo, ki uporabljajo tekoče gorivo, so narejene iz kovin in uporabljajo izključno goriva s plameniščem nad 55 °C ali komercialni parafin. Nameščene ali pritrjene so tako, da ne predstavljajo nevarnosti požara.

POGLAVJE 13

KURILNA, KUHALNA IN HLADILNA OPREMA NA GORIVO

Člen 13.01

Splošno

1.   Kurilna, kuhalna in hladilna oprema, ki deluje na tekoče gorivo, izpolnjuje zahteve iz poglavja 14 te priloge.

2.   Kurilna, kuhalna in hladilna oprema ter njene pomožne naprave so narejene in nameščene tako, da ne predstavljajo nevarnosti niti ob pregretju. Nameščene so tako, da jih ni mogoče prevrniti ali po naključju premakniti.

3.   Oprema iz oddelka 2 ni nameščena v prostorih, kjer se uporabljajo snovi s plameniščem pod 55 °C. Skozi navedene prostore ali strojnice niso napeljane nobene odvodne cevi iz teh naprav.

4.   Zagotovljen je dotok zraka, potrebnega za izgorevanje

5.   Kurilne naprave so varno priključene na dimne cevi, ki so opremljene z ustreznimi pokrovi ali napravami, ki zagotavljajo zaščito pred vetrom. Nameščene so tako, da je omogočeno njihovo čiščenje.

Člen 13.02

Uporaba tekočih goriv, oprema na nafto

1.   Kurilna, kuhalna in hladilna oprema, ki uporablja tekoče gorivo, lahko deluje samo na goriva s plameniščem nad 55 °C.

2.   Z odstopanjem od oddelka 1 so lahko kuhalne, kurilne in hladilne naprave, ki so opremljene s stenjem in ki za gorivo uporabljajo komercialni parafin, dopustne v bivalnih prostorih in prostoru za krmiljenje, če zmogljivost rezervoarja za gorivo ne presega 12 litrov.

3.   Naprave, opremljene s stenjem, so:

(a)	opremljene s kovinskim rezervoarjem za gorivo z odprtino za polnjenje, ki se lahko zaklene, in brez spojev iz mehke spajke pod največjo ravnjo polnjenja, ter narejene in nameščene tako, da rezervoarja za gorivo ni mogoče odpreti ali po naključju izprazniti;

(b)	take, da jih je mogoče prižgati brez pomoči drugega tekočega goriva;

(c)	nameščene tako, da je zagotovljeno varno odvajanje plinov, ki nastanejo ob zgorevanju.

Člen 13.03

Peči z uparjalnimi oljnimi gorilniki in kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje

1.   Peči z uparjalnimi oljnimi gorilniki in kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje so zgrajene v skladu z najboljšo prakso.

2.   Kadar je peč z uparjalnim oljnim gorilnikom in kurilna naprava z oljnim gorilnikom na brizganje nameščena v strojnici, je dovod zraka do kurilne naprave in motorjev načrtovana tako, da lahko grelna naprava in motorji pravilno in varno delujejo ločeno drug od drugega. Kadar je to potrebno, je zagotovljen ločen dovod zraka. Oprema je nameščena tako, da noben plamen iz gorilnika ne more doseči drugih delov naprav v strojnici.

Člen 13.04

Peči z uparjalnim oljnim gorilnikom

1.   Peči z uparjalnim oljnim gorilnikom je mogoče prižgati brez pomoči drugega tekočega goriva. Pritrjene so nad kovinsko ponvijo, ki vsebuje vse dele za prenos goriva in ki ima vsaj 20 mm visoke strani ter prostornino najmanj 2 litra.

2.   Za peči z uparjalnim oljnim gorilnikom, nameščene v strojnici, so strani kovinske ponve, predpisane v oddelku 1, visoke najmanj 200 mm. Spodnji rob uparjalnega gorilnika se nahaja nad robom ponve. Poleg tega zgornji rob ponve sega najmanj 100 mm nad tlemi.

3.   Peči z uparjalnim oljnim gorilnikom so opremljene z ustreznim regulatorjem, ki na vseh nastavitvah zagotavlja dejansko stalen pretok goriva v gorilnik in ki preprečuje puščanje goriva, če se ugasne plamen. Regulatorji so ustrezni, če delujejo pravilno tudi, ko so izpostavljeni vibracijam in nagnjeni do 12°, in če imajo poleg plovca za regulacijo gladine tudi:

(a)	drug plovec, ki varno in zanesljivo zapira dovod goriva, ko je dovoljena raven prekoračena; ali

(b)	prelivno cev, vendar le, če ima ponev zadostno prostornino, da sprejme vsaj vsebino rezervoarja za gorivo.

4.   Kadar je rezervoar za gorivo peči z uparjalnim oljnim gorilnikom nameščen ločeno:

(a)	padec med rezervoarjem in gorilnikom ni večji od padca, določenega v proizvajalčevih navodilih za uporabo;

(b)	je nameščen tako, da je zaščiten pred nedopustnim ogrevanjem;

(c)	je mogoče prekiniti dotok goriva iz krova.

5.   Dimne cevi peči z uparjalnim oljnim gorilnikom so opremljene z napravo, ki preprečuje mešanje zraka.

Člen 13.05

Kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje

Kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje izpolnjujejo zlasti naslednje zahteve:

(a)	zagotovljeno je ustrezno prezračevanje gorilnika pred dotokom goriva;

(b)	dotok goriva se regulira s termostatom;

(c)	gorivo se vžge z električno napravo ali vžigalnim plamenom;

(d)	naprava za spremljanje plamena prekine dotok goriva, kadar se plamen ugasne;

(e)	glavno stikalo je nameščeno na lahko dostopnem mestu zunaj prostora z napravo.

Člen 13.06

Kurilne naprave z umetnim dotokom zraka

Kurilne naprave z umetnim dotokom zraka, ki vključujejo zgorevalno komoro, okoli katere je zrak za ogrevanje pod pritiskom speljan v razdelilni sistem ali v prostor, izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	Če se gorivo brizga pod tlakom, se zrak za izgorevanje dovaja s puhalom.

(b)	Zgorevalna komora se dobro prezrači, preden se lahko prižge gorilnik. Prezračevanje je končano, ko puhalo zraka za izgorevanje še naprej deluje, ko plamen ugasne.

(c)	Dotok goriva se samodejno prekine, če:   ogenj ugasne;   dovod zraka za izgorevanje ni zadosten;   ogrevan zrak preseže predhodno nastavljeno temperaturo; ali   se prekine napajanje varnostnih naprav z električno energijo.   V naštetih primerih se dovod goriva po prekinitvi ne obnovi samodejno.

(d)	Puhalo zraka za izgorevanje in zraka za ogrevanje je mogoče ugasniti zunaj prostora, kjer je nameščena kurilna naprava.

(e)	Kadar se zrak za ogrevanje dovaja od zunaj, so vstopne cevi nameščene čim bolj nad krovom. Nameščene so tako, da vanje ne more priti deževnica ali voda, ki nastane z brizganjem.

(f)	Cevi za zrak za ogrevanje so iz kovine.

(g)	Odprtin za odvod zraka za gretje ni mogoče popolnoma zapreti.

(h)	Nobeno uhajajoče gorivo ne sme priti do cevi za zrak za ogrevanje.

(i)	Kurilne naprave z umetnim dotokom zraka ne smejo dovajati zraka za ogrevanje iz strojnice.

Člen 13.07

Ogrevanje s trdnimi gorivi

1.   Kurilne naprave na trdna goriva so postavljene na kovinsko ploščo z dvignjenimi robovi, da se prepreči uhajanje gorečega goriva ali vroče žerjavice zunaj te plošče.

Ta zahteva ne velja za naprave, nameščene v predelku, zgrajenem iz nevnetljivih materialov in namenjenem posebej za namestitev kotlov.

2.   Kurilni kotli na trdna goriva so opremljeni s termostatičnimi regulatorji za regulacijo pretoka zraka za izgorevanje.

3.   V bližini vsake kurilne naprave je nameščeno sredstvo za hitro ugašanje žerjavice.

POGLAVJE 14

NAPRAVE, KI DELUJEJO NA UTEKOČINJENI PLIN, NAMENJENE ZA GOSPODINJSKO RABO

Člen 14.01

Splošno

1.   Naprave, ki delujejo na utekočinjeni plin, so v glavnem sestavljene iz napajalne enote, ki vsebuje eno posodo za plin ali več, enega regulatorja pritiska ali več, razdelilnega sistema in številnih naprav, ki delujejo na plin.

Rezervne ali prazne posode, ki niso v napajalni enoti, niso del naprave. Zanje se smiselno uporablja člen 14.05.

2.   Naprave lahko delujejo izključno na komercialni propan.

Člen 14.02

Naprave

1.   Naprave, ki delujejo na utekočinjeni plin, so v celoti ustrezne za uporabo s propanom ter so izdelane in nameščene v skladu z najboljšo prakso.

2.   Naprave, ki delujejo na utekočinjeni plin, se lahko uporabljajo izključno v gospodinjske namene v bivalnih prostorih in prostoru za krmiljenje ter za ustrezne namene na potniških plovilih.

3.   Na plovilu je lahko več ločenih naprav. V bivalnih prostorih, ločenih s skladiščem ali pritrjeno cisterno, se ne uporablja izključno ena napeljava.

4.   V strojnici ni nameščen noben del naprave, ki deluje na utekočinjeni plin.

Člen 14.03

Posode

1.   Dovoljene so samo posode z odobreno zmogljivostjo med 5 in 35 kg. Pri potniških plovilih lahko inšpekcijski organ odobri uporabo posod z večjo zmogljivostjo.

2.   Na posodah je uradni žig, ki potrjuje, da so posode opravile predpisane preskuse.

Člen 14.04

Namestitev in postavitev napajalnih enot

1.   Napajalne enote so nameščene na plovilu v samostojni ali stenski omari, ki je zunaj bivalnih prostorov, nameščena na mestu, ki ne ovira gibanja na plovilu. Vendar ne smejo biti nameščene ob sprednji ali zadnji ladijski ograji. Omara je lahko stenska omara, vgrajena v nadgradnjo ladje, če je neprepustna za plin in se lahko odpira samo z zunanje strani nadgradnje. Postavljena je tako, da so cevi, ki vodijo do točk porabe plina, čim krajše.

Hkrati ne sme delovati več posod, kot je to potrebno za delovanje naprave. Več posod je lahko povezanih le, če je uporabljen preklopni ventil. Na eno napajalno enoto so lahko priključene do štiri posode. Število posod na plovilu, vključno z rezervnimi posodami, ne presega šest posod na napravo.

Do šest posod je lahko priključenih na potniških plovilih s kuhinjami ali menzami za potnike. Število posod na plovilu, vključno z rezervnimi posodami, ne presega devet posod na napravo.

Regulatorji pritiska, ali pri dvostopenjski regulaciji prvi regulator pritiska, so pritrjeni na steno v isti omari kakor posode.

2.   Napajalne enote so nameščene tako, da ob izpustu plina ta lahko uide iz omare v zunanje ozračje brez kakršne koli nevarnosti, da bi plin prodrl v plovilo ali prišel v stik z virom vžiga.

3.   Omare so izdelane iz negorljivih materialov ter ustrezno prezračevane prek odprtin na vrhu in na dnu. Posode so v omari postavljene pokonci, in sicer tako, da jih ni mogoče prevrniti.

4.   Omare so oblikovane in postavljene tako, da temperatura v posodah ne more preseči 50 °C.

5.   Napis „naprava, ki deluje na utekočinjeni plin“, in oznaka „prepovedano kurjenje, dostop z odprtim plamenom in kajenje“ premera najmanj 10 cm sta pritrjena na zunanji steni omare v skladu s sliko 2 iz Dodatka I.

Člen 14.05

Rezervne in prazne posode

Rezervne in prazne posode, ki niso v napajalni enoti, so shranjene zunaj bivalnih prostorov in prostora za krmiljenje v omari, izdelani v skladu z zahtevami iz člena 14.04.

Člen 14.06

Regulatorji tlaka

1.   Naprave, ki delujejo na plin, so lahko priključene na posode samo prek razdelilnega sistema, opremljenega z enim regulatorjem tlaka ali več, ki spravijo tlak plina na delovni tlak. Tlak se lahko zniža v eni fazi ali dveh. Vsi regulatorji tlaka so vedno nastavljeni na tlak, določen v skladu s členom 14.07.

2.   Končni regulatorji tlaka so ali opremljeni z napravo, ki pri okvari regulatorja pritiska samodejno zaščiti cev pred previsokim pritiskom, ali pa je ta naprava neposredno za njimi. Plin, ki uide iz te zaščitne naprave, je odveden v zunanje ozračje brez kakršne koli nevarnosti, da bi lahko prodrl v plovilo ali prišel v stik z virom vžiga; po potrebi se v ta namen namesti posebna cev.

3.   Zaščitne naprave in oddušniki so zaščiteni pred vdorom vode.

Člen 14.07

Tlak

1.   Pri uporabi dvostopenjskega regulacijskega sistema srednji tlak ne znaša več kakor 2,5 bara nad atmosferskim tlakom.

2.   Tlak na izhodu iz zadnjega regulatorja tlaka ne znaša več kakor 0,05 bara nad atmosferskim tlakom, z dovoljenim odstopanjem 10 %.

Člen 14.08

Cevovodi in prožne cevi

1.   Cevi so narejene iz trajno vgrajenega jekla ali bakrenega cevnega materiala.

Vendar pa so cevi, priključene na posode, visokotlačna prožna vodila ali spiralna vodila, primerna za propan. Naprave, ki delujejo na plin in niso fiksno nameščene, so lahko priključene z ustreznimi prilagodljivimi vodili, katerih dolžina ne sme presegati 1 m.

2.   Cevi lahko vzdržijo kakršne koli obremenitve, zlasti kar zadeva korozijo in trdnost, ki lahko nastanejo na plovilu v normalnih delovnih pogojih, njihove značilnosti in ureditev pa so take, da ob ustreznem tlaku zagotavljajo zadovoljiv dotok plina v naprave, ki delujejo na plin.

3.   Cevi imajo čim manj spojev. Cevi in spoji so neprepustni za pline in taki ostanejo tudi ob kakršnih koli tresljajih ali raztezanju, ki so jim lahko izpostavljeni.

4.   Cevi so zlahka dostopne, ustrezno pritrjene in zavarovane na vsaki točki, na kateri so lahko izpostavljene udarcem ali trenju, zlasti če prehajajo skozi jeklene pregrade ali kovinske stene. Celotna površina jeklenih cevi ima antikorozijsko zaščito.

5.   Prožne cevi in njihovi spoji lahko vzdržijo kakršne koli obremenitve, ki lahko nastanejo na plovilu v normalnih delovnih pogojih. Nameščeni so tako, da niso obremenjeni, da se ne morejo prekomerno segreti in da se lahko pregledajo po celi dolžini.

Člen 14.09

Razdelilni sistem

1.   Nameščen je hitro in zlahka dostopen glavni ventil, s katerim je mogoče izklopiti celotni razdelilni sistem.

2.   Vsaka naprava, ki deluje na plin, ima ločen dovod plina iz razdelilnega sistema, vsak posamezni dovod pa je pod nadzorom ločene zapiralne naprave.

3.   Ventili so nameščeni na točkah, kjer so zavarovani pred vremenskimi vplivi in udarci.

4.   Za vsakim regulatorjem tlaka je nameščen kontrolni priključek. Z zapiralno napravo se zagotovi, da med preverjanjem tlaka regulator pritiska ni izpostavljen preskusnemu tlaku.

Člen 14.10

Naprave, ki delujejo na plin, in njihova namestitev

1.   Namestiti se smejo samo naprave, ki delujejo na propan, homologirane v eni izmed držav članic in opremljene z napravami, ki ob ugasnitvi ognja ali signalne luči učinkovito preprečujejo izpust plina.

2.   Naprave so nameščene in priključene tako, da jih ni mogoče prevrniti ali po naključju premakniti in da ni nobene nevarnosti naključnega pretrganja priključnih cevi.

3.   Kurilne naprave in naprave za gretje vode ter hladilniki so priključeni na vode za odvajanje plinov, ki nastanejo ob zgorevanju, v zunanje ozračje.

4.   Namestitev naprav, ki delujejo na plin, v prostoru za krmiljenje je dovoljena samo, če je prostor za krmiljenje narejen tako, da uhajajoči plin ne more prodreti v spodnje dele plovila, zlasti skozi predrtine za upravljalne vode, ki vodijo do strojnice.

5.   Naprave, ki delujejo na plin, so lahko v spalnih prostorih nameščene samo, če izgorevanje poteka neodvisno od zraka v teh prostorih.

6.   Naprave, ki delujejo na plin, pri katerih je izgorevanje odvisno od zraka v prostorih, v katerih so, so nameščene v dovolj velikih prostorih.

Člen 14.11

Prezračevanje in odvajanje odpadnih plinov

1.   V prostorih, v katerih so naprave, ki delujejo na plin in pri katerih je izgorevanje odvisno od sobnega zraka, je zagotovljen dotok svežega zraka, plini, ki nastanejo ob zgorevanju, pa se odvajajo skozi prezračevalne odprtine ustreznih dimenzij s čistim prerezom najmanj 150 cm2 na odprtino.

2.   Prezračevalne odprtine nimajo nobene zapiralne naprave ali ne vodijo v spalne prostore.

3.   Naprave za odvajanje so oblikovane tako, da zagotavljajo varno odvajanje plinov, ki nastanejo ob zgorevanju. Delujejo zanesljivo in izdelane so iz nevnetljivih materialov. Prezračevanje z umetnim dotokom zraka ne vpliva na njihovo delovanje.

Člen 14.12

Navodila za uporabo in varnost

Obvestilo z navodili za uporabo je pritrjeno na plovilu na ustreznem mestu. Vsebuje vsaj naslednja navodila:

Člen 14.13

Potrditveni preskus

Preden se naprava, ki deluje na utekočinjeni plin, da v obratovanje ter po kakršni koli spremembi ali popravilu in ob vsakem podaljšanju potrdila iz člena 14.15 celotno napravo odobri strokovnjak, ki ga prizna inšpekcijski organ. Med potrditvenim preskusom strokovnjak preveri, ali naprava izpolnjuje zahteve iz tega poglavja. Inšpekcijskemu organu mora predložiti potrditveno poročilo.

Člen 14.14

Preskušanje

Preskušanje naprave se opravi pod naslednjimi pogoji:

1.

Cevi s srednjim tlakom med zapiralno napravo prvega regulatorja tlaka iz oddelka 4 člena 14.09 in ventili, nameščenimi pred končnim regulatorjem tlaka: (a) preskus tlaka, ki se opravi z zrakom, žlahtnim plinom ali tekočino pri tlaku 20 barov nad atmosferskim tlakom; (b) preskus neprepustnosti, ki se opravi z zrakom ali žlahtnim plinom pri tlaku 3,5 bara nad atmosferskim tlakom.

2.	Cevi z delovnim tlakom med zapiralno napravo edinega ali končnega regulatorja tlaka iz oddelka 4 člena 14.09 in ventili, nameščenimi pred napravami, ki delujejo na plin:   preskus neprepustnosti, ki se opravi z zrakom ali žlahtnim plinom pri tlaku 1 bar nad atmosferskim tlakom.

3.	Cevi med zapiralno napravo edinega ali končnega regulatorja tlaka iz oddelka 4 člena 14.09 in regulatorji naprave, ki deluje na plin:   preskus neprepustnosti pri tlaku 0,15 bara nad atmosferskim tlakom.

4.	Pri preskusih, navedenih v oddelkih 1(b), 2 in 3, veljajo cevi za neprepustne za pline, če po izteku zadostnega časa za izenačenje s sobno temperaturo ni opaziti nobenega padca preskusnega tlaka v naslednjih 10 minutah.

5.	Priključki za posode, spoji cevi in druga oprema, izpostavljena tlaku v posodah, pa tudi spoji med regulatorjem tlaka in razdelilno cevjo:   preskus neprepustnosti, ki se opravi s penečo snovjo na delovnem tlaku.

6.	Vse naprave, ki delujejo na plin, se zaženejo ob nazivni zmogljivosti in preskusi se, ali je izgorevanje zadovoljivo in nemoteno pri različnih nastavitvah zmogljivosti. Naprave za zaznavanje gašenja plamenov se preveri, da se zagotovi njihovo zadovoljivo delovanje.

7.

Po preskusu iz oddelka 6 se za vse naprave, ki delujejo na plin in so priključene na dimnik, preveri, ali po petminutnem delovanju pri nazivni zmogljivosti ob zaprtih oknih in vratih ter ob delovanju prezračevalnih naprav uhajajo v prostor skozi dotok zraka kakršni koli plini, ki nastanejo ob zgorevanju. Če uhajanje takih plinov ni samo trenutno, se vzrok uhajanja takoj odkrije in odstrani. Naprava ni odobrena za uporabo, dokler niso odstranjene vse pomanjkljivosti.

Člen 14.15

Potrdilo

1.   Spričevalo Skupnosti vključuje potrdilo, da vse naprave, ki delujejo na utekočinjeni plin, izpolnjujejo zahteve iz tega poglavja.

2.   Potrdilo izda inšpekcijski organ po opravljenem potrditvenem preskusu iz člena 14.13.

3.   Potrdilo velja največ tri leta. Lahko se podaljša samo po naslednjem potrditvenem preskusu, ki se opravi v skladu s členom 14.13.

Na utemeljeno zahtevo lastnika plovila ali njegovega zastopnika lahko inšpekcijski organ izjemoma podaljša veljavnost potrdila za največ tri mesece brez potrditvenega preskusa iz člena 14.13. Tako podaljšanje se vnese v spričevalo Skupnosti.

POGLAVJE 15

POSEBNE ZAHTEVE ZA POTNIŠKA PLOVILA

Člen 15.01

Splošne določbe

1.   Naslednje določbe se ne uporabljajo:

(a)	oddelek 1(b) člena 3.02;

(b)	členi 4.01 do 4.03;

(c)	drugi stavek oddelka 2 in oddelek 7 člena 8.08;

(d)	drugi stavek oddelka 3 člena 9.14, za nazivne napetosti nad 50 V.

2.   Naslednji deli opreme so prepovedani na potniških plovilih:

(a)	svetilke, ki jih napaja utekočinjeni plin ali tekoče gorivo, skladno z oddelkom 3 člena 12.07;

(b)	peči z uparjalnimi oljnimi gorilniki, skladno s členom 13.04;

(c)	grelniki na trdna goriva, skladno s členom 13.07;

(d)	naprave, opremljene z gorilniki s stenjem, skladno z oddelkoma 2 in 3 člena 13.02; in

(e)	naprave na utekočinjeni plin, skladno s Poglavjem 14.

3.   Plovila brez lastnega pogona ne morejo biti registrirana za potniški promet.

4.   Na potniških plovilih se predvidi površine, ki jih uporabljajo osebe z zmanjšano gibljivostjo, skladno z določbami tega poglavja. Če je izvajanje določb tega člena, ki upoštevajo posebne varnostne potrebe oseb z zmanjšano gibljivostjo, v praksi težko ali povzroča nerazumne stroške, lahko nadzorni organ dovoli izjeme od teh določb na podlagi priporočil, skladno s členom 19(2) te direktive. Te izjeme so navedene v spričevalu Skupnosti.

Člen 15.02

Trupi plovil

1.   Med pregledi, navedenimi v členu 2.09, se debelina zunanje plošče jeklenega potniškega plovila določi, kakor sledi:

(a)

Minimalna debelina tmin plošč na dnu, kaluži in bokih zunanjega trupa potniških plovil je določena v skladu z višjo vrednostjo naslednjih formul: ; . V teh formulah so: f = 1 + 0,0013 · (a - 500); a = vzdolžni ali prečni razmik okvirja [mm]; če je razmik okvirja manjši kot 400 mm, je treba vnesti a = 400 mm.

(b)	V primerih, pri katerih je bila dopustna vrednost določena in potrjena na podlagi matematičnega dokaza za zadostno trdnost (vzdolžno, prečno in lokalno) trupa plovila, je dovoljena manjša debelina plošče, kakor je bila določena v skladu s točko (a) zgoraj.

(c)	V nobeni točki zunanje plošče ni debelina, izračunana v skladu s točkama (a) ali (b) zgoraj, manjša od 3 mm.

(d)	Plošča se obnovi, ko se stene dna, kaluže ali boka stanjšajo pod najmanjšo vrednost, določeno v skladu s točkama (a) ali (b) ali v povezavi s točko (c) zgoraj.

2.   Število in položaj pregrad sta izbrana tako, da pri poplavljenju plovilo ostane plovno, skladno z oddelki 7 do 13 člena 15.03. Vsak del notranje zgradbe, ki vpliva na učinkovitost podrazdelitve takih plovil, je neprepusten za vodo in zasnovan tako, da ohranja integriteto podrazdelitve.

3.   Razdalja med pregrado proti trkom in prednjo navpičnico je najmanj 0,04 LWL in ne več kot 0,04 LWL + 2 m.

4.   Prečna pregrada je lahko opremljena s pregradno nišo, če vsi deli te vdolbine ležijo na varnostnem območju.

5.   Pregrade, ki se upoštevajo pri izračunu stabilnosti ob poškodbi, skladno z oddelki 7 do 13 člena 15.03, so neprepustne za vodo in so vgrajene do pregradnega krova. Kjer ni pregradnega krova, te pregrade segajo do višine najmanj 20 cm nad mejno črto.

6.   Število odprtin v teh pregradah je tako majhno, da je skladno z vrsto konstrukcije in normalnim obratovanjem plovila. Odprtine in predrtja nimajo škodljivega učinka na neprepustnost pregrad za vodo.

7.   Pregrade proti trkom nimajo odprtin in vrat.

8.   Pregrade, ki skladno z oddelkom 5 ločijo strojnice od območij za potnike ali namestitvenih prostorov za posadko in ladijsko osebje, nimajo vrat.

9.   Ročno upravljana vrata brez daljinskega nadzora v pregradah, navedenih v oddelku 5, so dovoljena samo v prostorih, ki potnikom niso dostopni. Taka vrata morajo:

(a)	biti stalno zaprta in se odpirati samo začasno, da se omogoči dostop;

(b)	biti opremljena z ustreznimi napravami, ki omogočajo hitro in varno zapiranje;

(c)	imeti na obeh straneh vrat naslednje opozorilo: „Zapri vrata takoj po prehodu“.

10.   Vrata v pregradah, navedenih v oddelku 5, ki so odprta v daljšem obdobju, ustrezajo naslednjim zahtevam:

(a)	zapirajo se z obeh strani pregrade in z lahko dostopne točke nad pregradnim krovom;

(b)	po daljinsko vodenem zapiranju je mogoče vrata ponovno lokalno odpreti in varno zapreti. Preproge, nožne ograje in druge ovire ne ovirajo zaprtja;

(c)	čas, potreben za daljinsko voden postopek zapiranja, je vsaj 30 sekund in ne več kot 60 sekund;

(d)	med postopkom zapiranja vrata oddajajo avtomatični zvočni alarm;

(e)	pogon vrat in alarm sta sposobna obratovati neodvisno od ladijskega energijskega napajanja. Na mestu daljinskega nadzora je naprava, ki kaže, ali so vrata odprta ali zaprta.

11.   Vrata v pregradah, navedenih v oddelku 5, in njihovi krmilniki so nameščeni na varnem območju.

12.   V prostoru za krmiljenje je opozorilni sistem, ki označuje, katera vrata v pregradah, navedenih v oddelku 5, so odprta.

13.   Na koncih odprti cevovodi in prezračevalni kanali so zviti tako, da skozi njih ni mogoče poplaviti dodatnih prostorov ali cistern pri nobenem možnem poplavljenju.

(a)	Če je več oddelkov odprto povezanih s cevovodi ali prezračevalnimi kanali, so taki cevovodi ali kanali na ustreznem mestu speljani nad vodno gladino, ki ustreza najhujšemu možnemu poplavljenju.

(b)	Za cevovod ni treba, da izpolnjuje zahtevo pod točko (a), če so v njem na mestih, kjer prehaja skozi pregrade, nameščene zapiralne naprave, ki jih je mogoče daljinsko voditi s točke nad pregradnim krovom.

(c)	Kjer sistem cevi nima odprtega iztoka v oddelek, se bo ob poškodbi oddelka štelo, da so cevi nepoškodovane, če sistem poteka na varnem območju in je za več kot 0,50 m odmaknjen od dna plovila.

14.   Naprave za daljinsko vodenje pregradnih vrat v skladu z oddelkom 10 in zapiralne naprave v skladu z oddelkom 13(b) nad pregradnim krovom so jasno označene.

15.   Kjer so nameščena dvojna dna, je njihova višina vsaj 0,60 m in kjer so nameščene bočne praznine, je njihova višina vsaj 0,60 m.

16.   Okna so lahko nameščena pod mejno črto, če so neprepustna za vodo, če se ne dajo odpirati, če so dovolj trdna in če ustrezajo oddelku 14 člena 15.06.

Člen 15.03

Stabilnost

1.   Vlagatelj z izračunom, ki temelji na rezultatu uporabe standarda za stabilnost nepoškodovanega plovila, dokaže ustreznost stabilnosti nepoškodovanega plovila. Vsi izračuni so izvedeni prosto za trim in potopitev.

2.   Stabilnost nepoškodovanega plovila je dokazana pri naslednjih standardnih pogojih obremenitve:

(a)	na začetku potovanja: 100 % potnikov, 98 % goriva in sveže vode, 10 % odpadne vode;

(b)	med potovanjem: 100 % potnikov, 50 % goriva in sveže vode, 50 % odpadne vode;

(c)	na koncu potovanja: 100 % potnikov, 10 % goriva in sveže vode, 98 % odpadne vode;

(d)	nenatovorjeno plovilo: brez potnikov, 10 % goriva in sveže vode, brez odpadne vode.

Pri vseh standardnih pogojih obremenitve se rezervoarji za balast upoštevajo kot prazni ali polni, skladno z normalnimi delovnimi pogoji.

Kot predpogoj za spremembo balasta med plovbo, je dokazana zahteva iz oddelka 3(d) pri naslednjem pogoju obremenitve:

100 % potnikov, 50 % goriva in sveže vode, 50 % odpadne vode, vsi drugi rezervoarji za tekočine (vključno z balastom) se štejejo za 50-odstotno polne.

Če tega pogoja ni mogoče izpolniti, se v rubriko 52 spričevala Skupnosti vnese, da so med plovbo balastni rezervoarji lahko le prazni ali polni ter da se med plovbo balastni pogoji ne smejo spreminjati.

3.   Predloži se dokaz o ustrezni stabilnosti nepoškodovanega plovila, izračunan z upoštevanjem naslednjih definicij stabilnosti nepoškodovanega plovila in standardnih pogojev obremenitve, navedenih v oddelku 2(a) do (d):

(a)	največji vzravnalni moment hmax se mora pojaviti pri nagibnem kotu φmax ≥ 15° in ne sme biti manjši od 0,20 m. Vendar v primeru φf < φmax, vzravnalni moment pri kotu preplavljanja φf ne sme biti manjši od 0,20 m;

(b)	kot preplavljanja φf ne sme biti manjši od 15°;

(c)

površina A pod krivuljo vzravnalnega momenta, odvisno od položajev φf in φmax, dosega vsaj naslednje vrednosti: Primer   A 1 φmax = 15°   0,07 m·rad do kota φ = 15° 2 15° < φmax < 30° φmax ≤ φf 0,055 + 0,001 · (30 - φmax) m·rad do kota φmax 3 15° < φf < 30° φmax > φf 0,055 + 0,001 · (30 - φf) m·rad do kota φf 4 φmax≥ 30° in φf≥ 30°   0,055 m·rad do kota φ = 30° pri čemer je: hmax največji moment; φ nagibni kot; φf kot preplavljanja, to je nagibni kot, pri katerem zalije odprtine v trupu, v nadgradnji, ali zgradbah na krovu, ki jih ni mogoče zapreti tako, da so neprepustna za vodo, ko so potopljena; φmax nagibni kot, pri katerem se pojavi največji vzravnalni moment; A površina pod krivuljo vzravnalnega momenta;

(d)	začetna metacentrična višina GM0, popravljena glede na vpliv prostih površin v tekočinskih rezervoarjih, ni manjša od 0,15 m;

(e)	v nobenem od naslednjih dveh primerov nagibni kot ne presega 12°: (aa) pri uporabi nagibnega momenta zaradi potnikov in vetra v skladu z oddelkoma 4 in 5; (bb) pri uporabi nagibnega momenta zaradi potnikov in obračanja v skladu z oddelkoma 4 in 6;

(f)	pri nagibnem momentu, izhajajočem iz momentov zaradi potnikov, vetra in obračanja v skladu z oddelki 4, 5 in 6, preostali prosti bok ni manjši od 200 mm;

(g)	pri plovilih z okni ali drugimi odprtinami v trupu, ki so nameščene pod pregradnimi krovi in niso zaprte tako, da so neprepustne za vodo, je preostala varnostna razdalja pri uporabi treh nagibnih momentov, izhajajočih iz pododdelka (f), najmanj 100 mm.

4.   Nagibni moment zaradi enostranskega kopičenja oseb se računa po naslednji formuli:

Mp = g · P · y = g · Σ Pi · yi

pri čemer je:

P	=	skupna masa vkrcanih oseb v [t], izračunana s seštevanjem največjega dovoljenega števila potnikov ter največjega števila ladijskega osebja in posadke v normalnih delovnih pogojih, ob upoštevanju, da je povprečna masa osebe enaka 0,075 t;
y	=	bočna razdalja težišča skupne mase oseb P od srednje črte v [m];
g	=	gravitacijski pospešek (g = 9,81 m/s2);
Pi	=	masa oseb, nakopičenih na površini Ai v [t]: Pi = ni · 0,075 · Ai [t], pri čemer je: Ai = površina, ki jo zasedajo osebe, v [m2]; ni = število oseb na kvadratni meter; ni 4, za proste krovne površine in za krovne površine s premičnim pohištvom; za krovne površine s pritrjenim sedežnim pohištvom, kot so klopi, se ni izračuna upoštevajoč površino širine 0,45 m in sedežne globine 0,75 m na osebo;
yi	=	bočna razdalja geometričnega središča površine Ai od srednje črte v [m].

Izračun se opravi za kopičenje oseb tako na desnem kot na levem boku.

Razporeditev oseb ustreza najbolj neugodni s stališča stabilnosti. Pri izračunu momenta oseb se upošteva, da so kabine nezasedene.

Pri izračunu primerov obremenitve se privzame, da je težišče osebe 1 m nad najnižjo točko krova pri 0,5 LWL, zanemari se vsako ukrivljenost krova in upošteva maso 0,075 t na osebo.

Podroben izračun krovnih površin, ki jih zasedajo osebe, ni potreben, če se uporabijo naslednje vrednosti:

P	=	1,1 · Fmax · 0,075 za plovila za enodnevne izlete, 1,5 · Fmax · 0,075 za plovila s kabinami, pri čemer je: Fmax = največje dovoljeno število vkrcanih potnikov,
y	=	B/2 v [m].

5.   Moment zaradi tlaka vetra (MW) se izračuna na naslednji način:

Mw = pw · Aw · (lw + T/2) [kNm],

pri čemer je:

pw	=	specifični tlak vetra 0,25 kN/m2;
Aw	=	prečna ploskev plovila nad ploskvijo ugreza v skladu z upoštevanim pogojem obremenitve, v m2;
lw	=	oddaljenost težišča prečne ploskve AW od ploskve ugreza v skladu z upoštevanim pogojem obremenitve, v m.

6.   Moment zaradi centrifugalne sile (Mdr), ki ga povzroča obračanje plovila, se izračuna na naslednji način:

Mdr = cdr · CB · v2 · D/LWL · (KG - T/2) [kNm],

pri čemer je:

cdr	=	koeficient z vrednostjo 0,45;
CB	=	blokovni koeficient (če ni znan, se upošteva 1,0);
v	=	največja hitrost plovila v m/s;
KG	=	razdalja med težiščem in linijo kobilice v m.

Za potniška plovila s pogonskimi sistemi v skladu s členom 6.06 se Mdr določi s preskusi v naravni velikosti ali na modelu ali drugače, z ustreznimi izračuni.

7.   Vlagatelj z izračunom, temelječim na metodi izgubljenega vzgona, dokaže, da je v primeru poplavljenja stabilnost poškodovanega plovila ustrezna. Vsi izračuni so izvedeni prosto za trim in potopitev.

8.   Vzgon plovila v primeru plavljenja je dokazan pri standardnih pogojih obremenitve, navedenih v oddelku 2. Skladno s tem je določen matematični dokaz zadostne stabilnosti za tri vmesne stopnje poplavljenja (25 %, 50 % in 75 % napredovanja poplavljenja) in za končno stopnjo poplavljenja.

9.   Potniška plovila morajo ustrezati eno- in dvooddelčnemu statusu.

V primeru poplavljenja se upoštevajo naslednje predpostavke glede obsega škode:

	Enooddelčni status	Dvooddelčni status
Razsežnost bočne poškodbe
vzdolžna l [m]	1,20 + 0,07 · LWL
prečna b [m]	B/5	0,59
navpična h [m]	od dna plovila do vrha brez razmejitve
Razsežnost poškodbe dna
vzdolžna l [m]	1,20 + 0,07 · LWL
prečna b [m]	B/5
navpična h [m]	0,59; cevi, vgrajene skladno z oddelkom 13(c) člena 15.02, se štejejo za nepoškodovane

(a)

Pri enooddelčnem statusu šteje, da so pregrade nepoškodovane, če razdalja med dvema sosednjima pregradama presega dolžino poškodbe. Pri izračunih se ne upoštevajo vzdolžne pregrade na razdalji, krajši od B/3 od zunanje plošče, merjeno pravokotno na srednjo črto od plošče ogrodja pri največjem ugrezu.

(b)	Pri dvooddelčnem statusu se šteje vsako pregrado znotraj obsega poškodbe za poškodovano. To pomeni, da je se položaj pregrad izbere tako, da se zagotovi plovnost potniškega plovila po poplavljenju dveh ali več sosednjih oddelkov v vzdolžni smeri.

(c)	Najnižja točka katere koli odprtine, ki niso neprepustne za vodo (npr. vrat, oken, dostopov do nakladalnih jaškov), leži vsaj 0,10 m nad poškodovano vodno črto. Pregradni krov ni potopljen v končni fazi poplavljenja.

(d)

Privzeta je 95-odstotna prepustnost. Če izračun dokaže, da je povprečna prepustnost katerega koli oddelka manjša od 95 %, se uporabi izračunana vrednost. Privzete vrednosti niso manjše od: Saloni 95 % Strojnice in kotlovnice 85 % Garderobe in shrambe 75 % Dvojna dna, skladišča goriva in drugi rezervoarji, odvisno od tega, ali so glede njihovega namena domnevno polni ali prazni, za plovilo, plavajoče na ploskvi največjega ugreza 0 ali 95 % Izračun učinka proste površine v vmesnih stopnjah poplavljenja temelji na celotni površini poškodovanih oddelkov.

(e)	Če poškodba manjših razsežnosti, kot so zgoraj navedene, povzroči škodljivejše učinke glede nagiba ali izgube metacentrične višine, se za potrebe izračuna vzame taka poškodba.

10.   Za vse vmesne stopnje poplavljenja, navedene v oddelku 8, so izpolnjena naslednja merila:

(a)	nagibni kot φ v ravnotežnem položaju zadevne vmesne stopnje ne presega 15°.

(b)	nad nagibom ravnotežnega položaja zadevne vmesne stopnje pozitivni del krivulje vzravnalnega momenta pokaže vrednost vzravnalnega momenta GZ ≥ 0,02 m, preden je prva nezaščitena odprtina potopljena ali preden je dosežen nagibni kot φ 25°;

(c)	odprtine, ki niso neprepustne za vodo, niso potopljene, preden ni dosežen nagib ravnotežnega položaja zadevne vmesne stopnje.

11.   Med končno stopnjo poplavljanja so izpolnjena naslednja merila, ob upoštevanju nagibnega momenta zaradi oseb, v skladu z oddelkom 4:

(a)	nagibni kot φE ne presega 10°;

(b)	nad ravnotežnim položajem pozitivni del krivulje vzravnalnega momenta pokaže vrednost vzravnalnega momenta GZR ≥ 0,05 m s površino A ≥ 0,0065 mrad. Te minimalne vrednosti stabilnosti so dosežene do potopitve prve nezaščitene odprtine in vsekakor, preden je dosežen nagibni kot φm ≤ 25°;

(c)	odprtine, ki niso neprepustne za vodo, ne smejo biti potopljene, preden ni dosežen ravnotežni položaj; če so take odprtine potopljene pred to točko, štejejo prostori, ki omogočajo dostop do njih, za potrebe izračunov poškodovane stabilnosti za poplavljene.

12.   Zapiralne naprave, ki se zapirajo tako, da so neprepustne za vodo, so ustrezno označene.

13.   Če so zagotovljene odprtine za navzkrižno poplavljenje, ki zmanjšujejo asimetrično poplavljenje, izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	za izračun navzkrižnega poplavljenja se uporablja Resolucija IMO A.266 (VIII);

(b)	so samodejne;

(c)	niso opremljene z zapiralnimi napravami;

(d)	celoten čas, dovoljen za izravnavo, ne presega 15 minut.

Člen 15.04

Varnostna razdalja in prosti bok

1.   Varnostna razdalja je vsaj enaka vsoti:

(a)	dodatnega prečnega ugreza, ki ga, merjeno na zunanji plošči, povzroča dopusten nagibni kot v skladu z oddelkom 3(e) člena 15.03; in

(b)	preostale varnostne razdalje v skladu z oddelkom 3(g) člena 15.03.

Pri plovilih brez pregradnega krova je varnostna razdalja vsaj 500 mm.

2.   Prosti bok je vsaj enak vsoti:

(a)	dodatnega prečnega ugreza, ki ga, merjeno na zunanji plošči, povzroča nagibni kot v skladu z oddelkom 3(e) člena 15.03; in

(b)	preostalega prostega boka v skladu z oddelkom 3(f) člena 15.03.

Vendar prosti bok znaša vsaj 300 mm.

3.   Ploskev največjega ugreza je postavljena tako, da zagotavlja skladnost z varnostno razdaljo v skladu z oddelkom 1 in s prostim bokom v skladu z oddelkom 2 ter členoma 15.02 in 15.03.

4.   Zaradi varnostnih razlogov lahko nadzorni organ določi večjo varnostno razdaljo ali večji prosti bok.

Člen 15.05

Največje dovoljeno število potnikov

1.   Nadzorni organ določi največje dovoljeno število potnikov in ga vnese v spričevalo Skupnosti.

2.   Največje dovoljeno število potnikov ne presega nobene od naslednjih vrednosti:

(a)	števila potnikov, za katerega je dokazan obstoj evakuacijskega območja v skladu z oddelkom 8 člena 15.06;

(b)	števila potnikov, ki je bilo upoštevano pri izračunu stabilnosti v skladu s členom 15.03;

(c)	števila razpoložljivih ležišč na plovilih s kabinami, namenjenih za potovanja, ki vključujejo nočno bivanje.

3.   Za plovila s kabinami, ki se uporabljajo tudi kot plovila za dnevne izlete, se število potnikov izračuna za rabo plovila za dnevne izlete in za plovilo s kabinami ter vnese v spričevalo Skupnosti.

4.   Največje dovoljeno število potnikov je prikazano na jasno čitljivih in vidno nameščenih obvestilih na plovilu.

Člen 15.06

Prostori in območja za potnike

1.   Prostori za potnike:

(a)	ležijo na vseh krovih za pregrado proti trkom in, če so pod pregradnim krovom, pred krmno pregrado; in

(b)	so ločeni od strojnic in kotlovnic na način, ki ne prepušča plinov;

(c)	so razmeščeni tako, da vizirne črte v skladu s členom 7.02 ne prehajajo skoznje.

2.   Omare in prostori, navedeni v členu 11.13 in namenjeni shranjevanju vnetljivih tekočin, so zunaj območij za potnike.

3.   Število in širina izhodov iz prostorov za potnike ustreza naslednjim zahtevam:

(a)	Prostori ali skupine prostorov, načrtovani ali urejeni za 30 ali več potnikov, ali taki, ki vsebujejo ležišča za 12 ali več potnikov, imajo vsaj dva izhoda. Na plovilih za enodnevne izlete lahko enega od teh dveh izhodov nadomestita dva zasilna izhoda.

(b)

Če prostori ležijo pod pregradnim krovom, so lahko eden od izhodov za vodo neprepustna pregradna vrata, skladno z oddelkom 10 člena 15.02, ki vodijo v sosednji oddelek z neposrednim dostopom do zgornjega krova. Drugi izhod vodi neposredno ali, če je dovoljeno v skladu s točko (a), kot zasilni izhod na prosto ali pregradni krov. Ta zahteva se ne nanaša na posamezne kabine.

(c)	Izhodi v skladu z (a) in (b) so primerno urejeni ter imajo čisto širino vsaj 0,80 m in tudi čisto višino vsaj 2,00 m. Pri vratih potniških kabin in drugih majhnih prostorov se lahko čista širina zmanjša na 0,70 m.

(d)	Pri prostorih ali skupinah prostorov, namenjenih za več kot 80 potnikov, je vsota širin vseh izhodov, namenjenih potnikom, ki jih bodo ti uporabljali ob nevarnosti, najmanj 0,01 m na potnika.

(e)	Če je skupna širina izhodov določena s številom potnikov, je širina vsakega izhoda vsaj 0,005 m na potnika.

(f)	Zasilni izhodi imajo najkrajšo stran dolgo vsaj 0,60 m ali premer vsaj 0,70 m. Odpirajo se v smeri umika in so označeni na obeh straneh.

(g)	Izhodi prostorov, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo, imajo čisto širino najmanj 0,90 m. Izhodi, ki se navadno uporabljajo za vkrcavanje in izkrcavanje oseb z zmanjšano gibljivostjo, imajo čisto širino najmanj 1,50 m.

4.   Vrata prostorov za potnike ustrezajo naslednjim zahtevam:

(a)	Razen vrat, ki vodijo na povezovalne hodnike, se odpirajo navzven ali so zasnovana kot drsna vrata.

(b)	Kabinska vrata so narejena tako, da jih je mogoče kadar koli odkleniti tudi z zunanje strani.

(c)	Vrata s pogonskim mehanizmom se brez težav odprejo ob izpadu napajanja tega mehanizma.

(d)	Pri vratih, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo, je iz smeri, v katero se vrata odpirajo, najmanj 0,60 m razmika med notranjim robom podboja na strani zaklepanja in sosednjim pravokotnim zidom.

5.   Povezovalni hodniki ustrezajo naslednjim zahtevam:

(a)	Imajo čisto širino vsaj 0,80 m ali, če vodijo v prostore, ki jih uporablja več kot 80 potnikov, 0,01 m na potnika.

(b)	Njihova čista višina ni manjša od 2,00 m.

(c)	Povezovalni hodniki, namenjeni osebam z zmanjšano gibljivostjo, imajo čisto širino 1,30 m. Povezovalni hodniki, širši od 1,50 m, imajo ograjo na obeh straneh.

(d)	Če delu plovila ali prostoru, namenjenemu potnikom, služi samo en povezovalni hodnik, je njegova čista širina vsaj 1,00 m.

(e)	Povezovalni hodniki so brez stopnic.

(f)	Vodijo lahko le do odprtih krovov, prostorov ali stopnišč.

(g)	Slepi konci v povezovalnih hodnikih niso daljši od dveh metrov.

6.   Dodatno k določbam oddelka 5 poti za izhod v sili ustrezajo tudi naslednjim zahtevam:

(a)	Stopnišča, izhodi in zasilni izhodi so razporejeni tako, da je ob požaru v katerem koli območju, druga območja mogoče varno evakuirati.

(b)	Poti za izhod v sili po najkrajši poti vodijo do evakuacijskih prostorov v skladu z oddelkom 8.

(c)	Poti za izhod v sili ne potekajo skozi strojnice ali kuhinje.

(d)	Nikjer vzdolž poti za izhod v sili niso nameščene prečke ali lestve.

(e)	Vrata do poti za izhod v sili so izdelana tako, da ne zmanjšujejo najmanjše širine poti, navedene v oddelku 5(a) ali (d).

(f)	Poti za izhod v sili in zasilni izhodi so jasno označeni. Napise osvetljuje zasilni sistem osvetlitve.

7.   Poti za izhod v sili in zasilni izhodi imajo primeren sistem varnostnih navodil.

8.   Za vse vkrcane osebe so na voljo zbirni prostori, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	Skupna površina zbirnih prostorov v m2 ustreza vsaj vrednosti, izračunani po naslednjih formulah: Plovila za enodnevne izlete : AS = 0,35 · Fmax [m2] Plovila s kabinami : AS = 0,45 · Fmax [m2] V teh formulah velja naslednja definicija: Fmax največje dovoljeno število vkrcanih potnikov.

(b)	Vsak posamezen zbirni ali evakuacijski prostor je večji od 10 m2.

(c)	Zbirni prostori so brez premičnega ali pritrjenega pohištva.

(d)	Če je v prostoru, opredeljenem kot zbirni prostor, nameščeno premično pohištvo, je to ustrezno zavarovano proti zdrsu.

(e)	Reševalne naprave so enostavno dosegljive iz evakuacijskih prostorov.

(f)	Ljudi je iz teh evakuacijskih prostorov mogoče varno evakuirati na obe strani plovila.

(g)	Zbirni prostori so nad mejno črto.

(h)	Zbirni in evakuacijski prostori so kot taki prikazani v varnostnem načrtu in postavljeni na plovilu

(i)

Če so v prostoru, ki je opredeljen kot zbirni prostor, pritrjeni stoli ali klopi, ustreznega števila oseb ni treba upoštevati pri izračunu skupne površine zbirnih prostorov skladno s točko (a). Vendar število oseb, za katere se upoštevajo stoli ali klopi, pritrjene v določenem prostoru, ne presega števila oseb, za katere so v tem prostoru na voljo zbirni prostori.

(j)	Določbe v točkah (d) in (i) veljajo tudi za odprte krove, na katerih so definirani zbirni prostori.

(k)	Če so na plovilu na voljo skupinske reševalne naprave, ki ustrezajo oddelku 5 člena 15.09, števila oseb, za katere so na razpolago te naprave, ni treba upoštevati pri izračunu skupne površine zbirnih prostorov, navedene v (a).

(l)	Vendar v vseh primerih, kjer veljajo zmanjšanja po točkah (i) in (k), skupna površina skladno s točko (a) zadostuje za najmanj 50 % največjega dovoljenega števila potnikov.

9.   Stopnišča in njihovi podesti v območjih za potnike ustrezajo naslednjim zahtevam:

(a)	Izdelani so skladno z evropskim standardom EN 13056: 2000.

(b)	Imajo čisto širino vsaj 0,80 m ali, če vodijo v povezovalne hodnike ali prostore, ki jih uporablja več kot 80 potnikov, vsaj 0,01 m na potnika.

(c)	Imajo čisto širino vsaj 1,00 m, če so edina možnost dostopa do potnikom namenjenih prostorov.

(d)	Če ni vsaj enega stopnišča na vsaki strani plovila v istem prostoru, ta leži v varnem področju.

(e)

Poleg tega stopnišča, namenjena osebam z zmanjšano gibljivostjo, ustrezajo naslednjim zahtevam: (aa) naklon stopnic ne presega 38°; (bb) stopnice imajo čisto širino najmanj 0,90 m; (cc) spiralna stopnišča niso dovoljena; (dd) stopnice ne potekajo v prečni smeri glede na plovilo; (ee) ročaji stopniščne ograje potekajo približno 0,30 m nad vrhom in dnom stopnic ter ne ovirajo prometnih poti; (ff) ročaji stopniščne ograje, prednje strani vsaj prve in zadnje stopnice, kot tudi talne obloge na koncu stopnic, so barvno poudarjeni.

Dvigala, namenjena osebam z zmanjšano gibljivostjo, ter dvigalna oprema, kot so stopniščna dvigala ali dvižne ploščadi, so izdelani v skladu z ustreznim standardom ali predpisom države članice.

10.   Deli krovov, ki niso ograjeni in so namenjeni potnikom, ustrezajo naslednjim zahtevam:

(a)	Obkroža jih pritrjen branik ali zaščitna ograja, visoka vsaj 1,00 m, ali ograja, skladna z evropskim standardom EN 711: 1995, izdelavni tip PF, PG ali PZ. Braniki in ograje na krovih, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo, so visoki vsaj 1,10 m.

(b)

Odprtine in oprema za vkrcavanje in izkrcavanje, pa tudi odprtine za natovarjanje in raztovarjanje, so taki, da jih je mogoče zavarovati, in imajo čisto širino vsaj 1,00 m. Odprtine, ki se navadno uporabljajo za vkrcavanje in izkrcavanje oseb z zmanjšano gibljivostjo, imajo čisto širino najmanj 1,50 m.

(c)	Če odprtin in opreme za vkrcavanje in izkrcavanje ni mogoče opazovati iz prostora za krmiljenje, je treba zagotoviti optične ali elektronske pripomočke.

(d)	Sedeči potniki ne prekinjajo vizirnih črt v skladu s členom 7.02.

11.   Deli plovila, ki niso namenjeni potnikom, predvsem dostopi do prostora za krmiljenje, do vitlov in strojnic, so taki, da jih je mogoče zavarovati proti nepooblaščenemu vstopu. Pri vsakem takem dostopu je simbol, ki ustreza sliki 1 v Prilogi I, prikazan na vidnem mestu.

12.   Mostički so izdelani v skladu z evropskim standardom EN 14206: 2003. Z odstopanjem od oddelka 2(d) člena 10.02 so lahko krajši od 4 m.

13.   Prometne površine, namenjene osebam z zmanjšano gibljivostjo, imajo čisto širino 1,30 m ter so brez stopnic in pragov, višjih od 0,025 m. Stene na prometnih površinah, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo, so opremljene z ročaji na višini 0,90 m nad tlemi.

14.   Steklena vrata in stene na prometnih površinah, pa tudi okenska stekla, so izdelani iz prednapetega ali laminiranega stekla. Lahko so narejena tudi iz umetne snovi, če je ta registrirana za uporabo v ognjevarnem okolju.

Prozorna vrata in prozorne stene, ki potekajo do tal na prometnih površinah, so vidno označeni.

15.   Nadgradnje ali njihove strehe, sestavljene izključno iz panoramskih stekel, so izdelane iz materialov, ki ob nezgodi čim bolj zmanjšajo tveganje poškodb pri vkrcanih osebah.

16.   Sistemi za pitno vodo ustrezajo vsaj zahtevam člena 12.05.

17.   Potnikom so na voljo stranišča. Vsaj eno stranišče je prilagojeno osebam z zmanjšano gibljivostjo v skladu z ustreznim standardom ali predpisom države članice ter je dostopno z območij, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo.

18.   Kabine brez okna, ki se lahko odpre, so priključene na prezračevalni sistem.

19.   Prostori, v katerih so nastanjeni posadka in ladijsko osebje, po analogiji ustrezajo določbam tega člena.

Člen 15.07

Pogonski sistem

Poleg glavnega pogonskega sistema je plovilo opremljeno z drugim samostojnim pogonskim sistemom, ki zagotavlja, da ob okvari, ki vpliva na glavni pogonski sistem, plovilo lahko še naprej z lastno močjo vzdržuje hitrost, ki je potrebna, da plovilo uboga krmilo.

Drugi samostojni pogonski sistem je nameščen v ločeni strojnici. Če imata obe strojnici skupne predelne stene, so te zgrajene v skladu z oddelkom 2 člena 15.11.

Člen 15.08

Varnostne naprave in oprema

1.   Vsa potniška plovila imajo notranje komunikacijske zmogljivosti v skladu s členom 7.08. Take zmogljivosti so na voljo tudi v delovnih prostorih ter — če ni neposredne komunikacije iz prostora za krmiljenje — v dostopnih in evakuacijskih prostorih za potnike, kot je navedeno v oddelku 8 člena 15.06.

2.   Vsa območja za potnike so dosegljiva s sistemom ozvočenja. Sistem je zasnovan tako, da zagotavlja jasno razlikovanje med preneseno informacijo in šumom ozadja. Zvočniki niso obvezni, če je mogoča neposredna komunikacija med krmilnim prostorom in območjem za potnike.

3.   Plovilo je opremljeno z alarmnim sistemom. Sistem vključuje:

(a)

Alarmni sistem, ki omogoča potnikom, članom posadke in ladijskemu osebju opozarjanje poveljstva in posadke plovila. Ta alarm se sproži le na območjih, določenih za poveljstvo in posadko plovila; alarm lahko ustavi samo poveljstvo plovila. Alarm je mogoče sprožiti vsaj z naslednjih mest: (aa) v vsaki kabini; (bb) v hodnikih, dvigalih in stopniščnih jaških, s tem, da razdalja do najbližjega sprožilca ne presega 10 m in z vsaj enim sprožilcem na za vodo neprepusten oddelek; (cc) v salonih, jedilnicah in podobnih prostorih za preživljanje prostega časa; (dd) v straniščih, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo; (ee) v strojnicah, kuhinjah in podobnih prostorih, kjer obstaja nevarnost požara; (ff) v hladilnicah in drugih shrambah. Sprožilci alarma so nameščeni na višini 0,85 do 1,10 m od tal.

(b)	Alarmni sistem, ki omogoča poveljstvu plovila opozarjanje potnikov. Ta alarm je jasno in nezgrešljivo slišen v vseh prostorih, dostopnih potnikom. Sprožiti ga je mogoče iz prostora za krmiljenje in z lokacije, ki jo posadka stalno zaseda.

(c)	Alarmni sistem, ki omogoča poveljstvu plovila opozarjanje posadke in ladijskega osebja. Alarmni sistem, naveden v oddelku 1 člena 7.09, dosega tudi prostore, v katerih ladijsko osebje preživlja prosti čas, hladilnice in druge shrambe.

Sprožilci alarma so zaščiteni pred nenamerno uporabo.

4.   Vsak za vodo neprepusten oddelek je opremljen z alarmom za raven kaluže.

5.   Zagotovljeni sta dve drenažni črpalki na motorni pogon.

6.   Na plovilu je zagotovljen stalno nameščen drenažni sistem v skladu z oddelkom 4 člena 8.06.

7.   Vrata hladilnic je mogoče odpreti od znotraj tudi, če so zaklenjena.

8.   Kjer so sistemi za pijače s CO2 nameščeni v prostorih pod krovom, so ti prostori opremljeni s samodejnim prezračevalnim sistemom, ki se samodejno vključi, ko se odprejo vrata ali loputa prostora. Prezračevalni kanali se spuščajo do 0,05 m od tal tega prostora.

9.   Poleg kompleta prve pomoči v skladu z oddelkom 2(f) člena 10.02 se zagotovi dovolj dodatnih kompletov prve pomoči. Kompleti prve pomoči in njihova hramba ustrezajo zahtevam oddelka 2(f) člena 10.02.

Člen 15.09

Reševalna oprema

1.   Poleg rešilnih pasov, navedenih v oddelku 1 člena 10.05, so vsi deli krova, ki so namenjeni potnikom in niso ograjeni, opremljeni z rešilnimi pasovi v skladu z evropskim standardom EN 14144: 2003 na obeh straneh plovila, razmeščenimi ne več kot 20 m narazen.

Polovica predpisanih rešilnih pasov je opremljena s plavajočo vrvjo, dolgo vsaj 30 m, premera 8 do 11 mm. Druga polovica predpisanih rešilnih pasov je opremljena z lučjo na baterijsko napajanje, ki se prižge samodejno in ki ne more ugasniti v vodi.

2.   Poleg rešilnih pasov, navedenih v oddelku 1, je na voljo in pripravljena za uporabo naslednja oprema:

(a)	individualna reševalna oprema, skladno z oddelkom 2 člena 10.05, za ladijsko osebje, odgovorno za izvajanje nalog v skladu z varnostnim programom;

(b)	individualna reševalna oprema, skladno z evropskim standardom EN 395: 1998 ali EN 396: 1998, za drugo ladijsko osebje.

3.   Potniška plovila imajo ustrezno opremo, ki omogoča varen prenos oseb v plitvo vodo, na obalo ali drugo plovilo.

4.   Poleg reševalne opreme, navedene v oddelkih 1 in 2, je individualna reševalna oprema, skladna z evropskim standardom EN 395: 1998 ali EN 396: 1998, razpoložljiva za 100 % največjega dopustnega števila potnikov.

Kjer individualna reševalna oprema, kot je navedena v oddelku 1 zgoraj, ni primerna tudi za otroke, je na voljo individualna reševalna oprema, skladna z evropskim standardom EN 395: 1998, za otroke, lažje od 30 kg, za 10 % največjega dopustnega števila potnikov.

5.   Izraz „skupinska reševalna oprema“ zajema čolne, v skladu s členom 10.04, in reševalne splave.

Reševalni splavi:

(a)	nosijo obvestilo, ki označuje njihov namen in število oseb, za katero so homologirani;

(b)	ponujajo dovolj prostora za sedenje dovoljenemu številu oseb;

(c)	zagotavljajo vzgon vsaj 750 N na osebo v sladki vodi;

(d)	so opremljeni z vrvjo, privezano na potniško plovilo, ki preprečuje ločitev;

(e)	so izdelani iz primernih materialov in odporni proti nafti, njenim derivatom in temperaturi do 50 °C;

(f)	dopuščajo in vzdržujejo stabilen trim in so s tem namenom opremljeni z ustreznimi napravami, ki se jih lahko oprime navedeno število oseb;

(g)	so fluorescenčno oranžne barve ali imajo fluorescenčne površine, vidne z vseh strani in velike vsaj 100 cm2;

(h)	so taki, da jih lahko ena oseba hitro in varno sprosti iz uskladiščenega položaja in položi v vodo ali pa lahko prosto izplavajo iz svojega uskladiščenega položaja;

(i)	so opremljeni z ustreznimi sredstvi za evakuacijo iz evakuacijskih prostorov, navedenih v oddelku 8 člena 15.06, na reševalne splave, če je navpična razdalja med krovom evakuacijskega prostora in ploskvijo največjega ugreza večja od 1 m.

6.   Dodatno skupinsko reševalno opremo predstavljajo deli reševalne opreme, ki zagotavljajo plovnost več oseb v vodi. Ta oprema:

(a)	nosi obvestilo, ki označuje njen namen in število oseb, za katero je homologirana;

(b)	zagotavlja vzgon vsaj 100 N na osebo v sladki vodi;

(c)	je izdelana iz primernih materialov in odporna proti nafti, njenim derivatom in temperaturi do 50 °C;

(d)	dopušča in vzdržuje stabilen trim in je v ta namen opremljena z ustreznimi napravami, ki jih lahko zgrabi navedeno število oseb;

(e)	je fluorescenčno oranžne barve ali ima fluorescenčne površine, vidne z vseh strani in velike vsaj 100 cm2;

(f)	je taka, da jo lahko ena oseba hitro in varno sprosti iz uskladiščenega položaja in položi v vodo ali pa lahko prosto izplava iz svojega uskladiščenega položaja.

7.   Napihljive skupinske reševalne naprave poleg tega:

(a)	vsebujejo vsaj dva ločena zračna prekata;

(b)	napihnejo se samodejno ali z ročno komando po splavitvi;

(c)	dopuščajo in vzdržujejo stabilen trim ne glede na breme, ki ga podpirajo, tudi ko je napihnjena le polovica zračnih prekatov.

8.   Reševalne naprave so shranjene na plovilu tako, da so po potrebi enostavno in varno dosegljive. Skrita mesta, na katerih so shranjene, so jasno označena.

9.   Reševalna oprema se preverja skladno z navodili proizvajalca.

10.   Čoln je opremljen z motorjem in iskalnim žarometom.

11.   Na razpolago so ustrezna nosila.

Člen 15.10

Električna oprema

1.   Za osvetlitev je dovoljena le električna oprema.

2.   Oddelek 3 člena 9.16 velja tudi dodatno za prehode in potniške prostore za preživljanje prostega časa.

3.   Za naslednje prostore in lokacije je zagotovljena ustrezna osvetlitev in zasilna osvetlitev:

(a)	lokacije, na katerih je shranjena reševalna oprema in kjer se ta oprema navadno pripravlja za uporabo;

(b)	poti za izhod v sili, dostop za potnike, vključno z mostički, vhodi in izhodi, povezovalni hodniki, dvigala in hodniki, ki vodijo v namestitvene prostore v nižjem delu plovila, območja kabin in namestitvenih prostorov;

(c)	označbe na poteh za izhod v sili in zasilnih izhodih;

(d)	druga območja, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo;

(e)	delovni prostori, strojnice, prostori s krmilno opremo in njihovi izhodi;

(f)	prostor za krmiljenje;

(g)	prostor z zasilnim energijskim napajanjem;

(h)	točke, kjer so nameščeni gasilni aparati in nadzorne naprave gasilne opreme;

(i)	področja, kjer se ob nevarnosti zbirajo potniki, ladijsko osebje in posadka.

4.   Obstaja zasilni agregat, sestavljen iz zasilnega energijskega vira in zasilne stikalne plošče, ki ob izpadu napajanja naslednje električne opreme, če ta oprema nima lastnega energijskega vira, lahko takoj nastopi kot vir nadomestnega napajanja:

(a)	signalne luči;

(b)	zvočne opozorilne naprave;

(c)	zasilna osvetlitev, skladno z oddelkom 3;

(d)	radijska in telefonska napeljava;

(e)	alarmni sistemi, sistemi ozvočenja in notranji sporočilni sistemi;

(f)	iskalni žarometi, v skladu z oddelkom 2(i) člena 10.02;

(g)	protipožarni alarmni sistem;

(h)	druga varnostna oprema, kot so samodejni tlačni brizgalni sistemi ali gasilne črpalke;

(i)	dvigala in dvižna oprema, v smislu drugega stavka oddelka 9 člena 15.06.

5.   Napeljava za zasilno osvetlitev je kot taka označena.

6.   Zasilni agregat je nameščen zunaj glavne strojnice, zunaj prostorov, kjer so energijski viri, navedeni v oddelku 1 člena 9.02, in zunaj prostora, kjer je nameščena glavna stikalna plošča; od teh prostorov je ločen s predelnimi stenami, v skladu z oddelkom 2 člena 15.11.

Kabli, ki napajajo električno napeljavo v sili, so nameščeni in položeni tako, da vzdržujejo kontinuiteto napajanja teh napeljav ob požaru ali poplavljenja. Ti kabli niso nikoli položeni skozi glavno strojnico, kuhinje ali prostore, kjer je nameščen glavni vir napajanja in njegova priključna oprema, razen če je to potrebno za oskrbo zasilne opreme v teh prostorih.

Zasilni agregat je nameščen nad mejno črto.

7.   Za zasilni agregat je sprejemljivo naslednje:

(a)

pomožni generatorski kompleti z lastnim samostojnim napajanjem z gorivom in neodvisnim hladilnim sistemom, ki se ob izpadu energije samodejno vklopijo in v 30 sekundah prevzamejo napajanje z energijo ali ki jih je, če so nameščeni v neposredni bližini prostora za krmiljenje ali katere koli druge lokacije, ki jo trajno zaseda posadka, mogoče vklopiti ročno; ali

(b)

akumulatorske baterije, ki se ob izpadu energije samodejno vklopijo ali ki jih je, če so nameščene v neposredni bližini prostora za krmiljenje ali katere koli druge lokacije, ki jo trajno zaseda posadka, mogoče vklopiti ročno. Baterije so sposobne napajati navedene energijske porabnike v predpisanem času brez ponovnega polnjenja in brez nesprejemljivega zmanjšanja napetosti.

8.   Načrtovan delovni čas zasilnega napajanja je opredeljen glede na definiran namen potniškega plovila. Ta čas ni krajši od 30 min.

9.   Izolacijske upornosti in ozemljitve električnih sistemov so preskušene ob pregledih, skladno s členom 2.09.

10.   Energijski viri, v skladu z oddelkom 1 člena 9.02, so med seboj neodvisni.

11.   Izpad glavne ali zasilne energijske opreme ne vpliva medsebojno na delovno varnost napeljav.

Člen 15.11

Protipožarna zaščita

1.   Primernost materialov in sestavnih delov za protipožarno zaščito dokaže pooblaščena ustanova za preskušanje na podlagi ustreznih preskusnih postopkov.

(a)	Ustanova za preskušanje ustreza: (aa) Pravilniku o protipožarnih postopkih preskušanja; ali (bb) evropskemu standardu EN ISO/IEC 17025: 2000 v zvezi s splošnimi zahtevami za pristojnost preskusnih in kalibracijskih laboratorijev.

(b)	Priznani preskusni postopki za določanje nevnetljivosti materialov so: (aa) del 1 Priloge 1 k Pravilniku o protipožarnih postopkih preskušanja; in (bb) ustrezni predpisi ene od držav članic.

(c)

Priznani preskusni postopki za določanje, da je material negorljiv, so: (aa) ustrezne zahteve, predpisane v Prilogi 1, deli 5 (preskus gorljivosti površin), 6 (preskus obloge krova), 7 (preskus za viseče tkanine in plastiko), 8 (preskus za oblazinjeno pohištvo) in 9 (preskus za posteljnino) Pravilnika za protipožarne postopke preskušanja; in (bb) ustrezni predpisi ene od držav članic.

(d)	Priznani preskusni postopki za določanje požarne odpornosti so: (aa) Resolucija IMO A.754 (18); in (bb) ustrezni predpisi ene od držav članic.

2.   Predelne stene med prostori so načrtovane v skladu z naslednjimi tabelami:

Tabela za predelne stene med prostori, v katerih niso nameščeni tlačni brizgalni sistemi v skladu s členom 10.03a

Prostori	Nadzorni centri	Stopniščni jaški	Zbirni prostori	Saloni	Strojnice	Kuhinje	Shrambe
Nadzorni centri	-	A0	A0/B15 (6)	A30	A60	A60	A60
Stopniščni jaški		-	A0	A30	A60	A60	A60
Zbirni prostori			-	A30/B15 (7)	A60	A60	A60
Saloni				-/B15 (8)	A60	A60	A60
Strojnice					A60/A0 (9)	A60	A60
Kuhinje						A0	A60/B15 (10)
Shrambe							-

Tabela za predelne stene med prostori, v katerih so nameščeni tlačni brizgalni sistemi v skladu s členom 10.03a

Prostori	Nadzorni centri	Stopniščni jaški	Zbirni prostori	Saloni	Strojnice	Kuhinje	Shrambe
Nadzorni centri	-	A0	A0/B15 (11)	A0	A60	A60	A30
Stopniščni jaški		-	A0	A0	A60	A30	A0
Zbirni prostori			-	A30/B15 (12)	A60	A60	A60
Saloni				-/B0 (13)	A60	A30	A0
Strojnice					A60/A0 (14)	A60	A60
Kuhinje						-	B15
Shrambe							-

(a)

Predelne stene tipa A so pregrade, stene in krovi, ki izpolnjujejo naslednje zahteve: (aa) Narejene so iz jekla ali drugega ustreznega materiala. (bb) So primerno utrjene. (cc) Izolirane so s homologiranim nevnetljivim materialom tako, da se povprečna temperatura na strani, obrnjeni od ognja, ne dvigne za več kot 140 °C nad začetno temperaturo in se v nobeni točki, vključno z režami in stiki, ne dvigne za več kot 180 °C nad začetno temperaturo v naslednjih predpisanih časih: Tip A60 60 minut Tip A30 30 minut Tip A0 0 minut (dd) Izdelane so tako, da preprečijo prenos dima in plamenov do konca običajnega enournega protipožarnega preskusa.

(b)

Predelne stene tipa B so pregrade, stene, krovi, stropi in prednje stene, ki izpolnjujejo naslednje zahteve: (aa) Narejene so iz homologiranega nevnetljivega materiala. Poleg tega so vsi materiali, uporabljeni pri izdelavi in montaži predelnih sten, nevnetljivi, razen prednjih sten, ki so vsaj negorljive. (bb) Izolacijsko vrednost dokazujejo tako, da se povprečna temperatura na strani, obrnjeni od ognja, ne dvigne za več kot 140 °C nad začetno temperaturo in da se v nobeni točki, vključno z režami in stiki, ne poviša temperatura za več kot 225 °C nad začetno temperaturo v naslednjih predpisanih časih: Tip B15 15 minut Tip B0 0 minut (cc) načrtovane so tako, da preprečijo prenos plamenov do konca prve pol ure normalnega protipožarnega preskusa.

(c)	Nadzorni organ lahko, skladno s Pravilnikom o protipožarnih postopkih preskušanja, predpiše preskus na vzorčni predelni steni, zato da zagotovi skladnost z zgornjimi določbami glede odpornosti in dviga temperature.

3.   Barve, laki in drugi proizvodi za obdelavo površin, pa tudi obloge krovov, ki se uporabljajo v prostorih, razen v strojnicah in shrambah, so negorljivi. Preproge, tkanine, zavese in drugi viseči tekstilni materiali, pa tudi oblazinjeno pohištvo in posteljnina, so negorljivi, če prostori, v katerih so nameščeni, niso opremljeni s tlačnimi brizgalnimi sistemi, skladno s členom 10.03a.

4.   Stropi salonov in stenske obloge, vključno s temelji, so, če ti saloni nimajo tlačnega brizgalnega sistema skladno s členom 10.03a, izdelani iz nevnetljivih materialov, razen površin, ki so vsaj negorljive.

5.   Pohištvo in oprema v salonih, ki se uporabljajo kot zbirni prostori, so, če ti prostori nimajo tlačnega brizgalnega sistema v skladu s členom 10.03a, izdelani iz nevnetljivih materialov.

6.   Barve, laki in drugi materiali, uporabljeni na izpostavljenih notranjih površinah, ne proizvajajo pretirane količine dima ali strupenih snovi. To je dokazano v skladu s pravilnikom za protipožarne postopke preskušanja.

7.   Izolacijski materiali v salonih so nevnetljivi. To ne velja za izolacijo cevi za prenos hladilne tekočine. Površine izolacijskih materialov, uporabljenih na teh ceveh, so vsaj negorljive.

8.   Vrata v predelnih stenah skladno z oddelkom 2 ustrezajo naslednjim zahtevam:

(a)	Ustrezajo istim zahtevam, predpisanim v oddelku 2, kot same predelne stene.

(b)	Pri vratih v predelnih stenah v skladu z oddelkom 10 ali pri ograjah okrog strojnic, kuhinj ali stopniščnih jaškov so samozaporne.

(c)	Samozaporna vrata, ki so med normalnim obratovanjem odprta, so taka, da se lahko zaprejo iz lokacije, ki jo stalno zaseda ladijsko osebje ali člani posadke. Ko se vrata enkrat daljinsko zaprejo, jih je mogoče ponovno varno odpreti in zapreti na kraju samem.

(d)	Za vodo neprepustnih vrat v skladu s členom 15.02 ni treba izolirati.

9.   Stene so v skladu z oddelkom 2 zvezne od krova do krova ali se morajo končati pri zveznem stropu, ki ustreza istim zahtevam, kot so navedene v oddelku 2.

10.   Naslednja območja za potnike so predeljena z navpičnimi predelnimi stenami, kot je to navedeno v oddelku 2:

(a)	območja za potnike s skupno površino, večjo od 800 m2;

(b)	območja za potnike, v katerih so kabine, v presledkih, ne večjih od 40 m.

Navpične predelne stene v normalnih delovnih pogojih ne prepuščajo dima in so zvezne od krova do krova.

11.   Luknje nad stropi, pod tlemi in za stenskimi oblogami so ločene v presledkih, ki ne presegajo 14 m, z nevnetljivimi pregradami proti prepihu, ki ob požaru zagotavljajo učinkovito protipožarno tesnjenje.

12.   Stopnice so narejene iz jekla ali drugega ustreznega nevnetljivega materiala.

13.   Notranje stopnice in dvigala so na vseh ravneh zaprta s stenami v skladu z oddelkom 2. Dovoljene so naslednje izjeme:

(a)	stopnišče, ki povezuje le dva krova, ni treba, da je zaprto, če je na enem krovu stopnišče ograjeno v skladu z oddelkom 2;

(b)

v salonu stopnic ni treba zapreti, če so nameščene v celoti v notranjosti tega prostora, in (aa) če se ta prostor razteza le prek dveh krovov; ali (bb) če je v tem prostoru na vseh krovih nameščen tlačni brizgalni sistem, če ima prostor sistem za odstranjevanje dima v skladu z oddelkom 16 in če ima prostor na vseh krovih dostop do stopniščnega jaška.

14.   Prezračevalni sistemi in sistemi za dovod zraka ustrezajo naslednjim zahtevam:

(a)	Zasnovani so tako, da je zagotovljeno, da sami ne povzročajo širjenja ognja in dima.

(b)	Odprtine za zajem in odvod zraka in sistemi za oskrbo z zrakom se zapirajo.

(c)	Prezračevalni kanali so narejeni iz jekla ali ustreznega nevnetljivega materiala ter varno povezani med seboj in na nadgradnjo plovila.

(d)

Če prezračevalni kanali prečnega prereza, večjega od 0,02 m2, prehajajo skozi predelne stene tipa A skladno z oddelkom 2 ali skozi predelne stene v skladu z oddelkom 10, so opremljeni z avtomatičnimi dušilci ognja, ki jih je mogoče upravljati z lokacije, ki jo stalno zaseda ladijsko osebje ali člani posadke.

(e)	Prezračevalni sistemi za kuhinje in strojnice so ločeni od prezračevalnih sistemov, ki oskrbujejo druge površine.

(f)	Kanali za odvod zraka so opremljeni z odprtinami za nadzor in čiščenje, ki jih je mogoče zakleniti. Te odprtine so nameščene blizu dušilcev ognja.

(g)	Vgrajeni ventilatorji so taki, da jih je mogoče izključiti iz osrednje lokacije zunaj strojnice.

15.   Kuhinje so opremljene s prezračevalnimi sistemi in pečmi s prezračevalniki. Kanali za odvod zraka prezračevalnikov ustrezajo zahtevam glede oddelka 14 in so poleg tega opremljeni z ročno upravljivimi dušilci ognja na vstopnih odprtinah.

16.   Nadzorni centri, stopniščni jaški in notranji evakuacijski prostori so opremljeni z naravnimi ali mehaničnimi sistemi za odvod dima. Sistemi za odvod dima ustrezajo naslednjim zahtevam:

(a)	Ponujajo zadostno zmogljivost in zanesljivost.

(b)	Ustrezajo delovnim pogojem za potniška plovila.

(c)	Če se sistemi za odvod dima uporabljajo tudi kot splošni ventilatorji za prostore, to ne ovira njihove funkcije kot sistemov za odvod dima v primeru požara.

(d)	Sistemi za odstranjevanje dima imajo ročno upravljivo sprožilno napravo.

(e)	Mehanični sistemi za odvod dima so poleg tega taki, da jih je mogoče upravljati z lokacije, ki jo stalno zaseda ladijsko osebje ali člani posadke.

(f)	Naravni sistemi za odvod dima so opremljeni z odpiralnim mehanizmom, gnanim ročno ali z energijskim virom znotraj sistema za odvod dima.

(g)	Ročno gnane sprožilne naprave in odpiralni mehanizmi so dostopni od zunaj in znotraj sobe, ki jo varujejo.

17.   Saloni, ki jih ladijsko osebje ali člani posadke ne nadzirajo stalno, kuhinje, strojnice in drugi prostori, ki pomenijo požarno tveganje, so priključeni na ustrezen protipožarni alarmni sistem. Obstoj požara in njegov točen položaj je samodejno prikazan na mestu, kjer so ves čas ladijsko osebje ali člani posadke.

Člen 15.12

Preprečevanje požarov

1.   Poleg prenosnih gasilnih aparatov v skladu s členom 10.03 so na plovilu na razpolago vsaj še naslednji prenosni gasilni aparati:

(a)	en prenosni gasilni aparat na vsakih 120 m2 bruto talne površine v območjih za potnike;

(b)	en prenosni gasilni aparat na skupino 10 kabin, zaokroženo navzgor;

(c)	en prenosni gasilni aparat v vsaki kuhinji in bližini vsakega prostora, v katerem se hranijo ali uporabljajo vnetljive tekočine. V kuhinjah je gasilni material primeren tudi za gašenje goreče maščobe.

Ti dodatni gasilni aparati ustrezajo zahtevam, predpisanim v oddelku 2 člena 10.03, ter so nameščeni in razporejeni po plovilu tako, da so, če požar izbruhne kjer koli in kadar koli, takoj dosegljivi. V vsaki kuhinji, pa tudi v frizerskih salonih in parfumerijah, je na voljo požarna odeja.

2.   Potniška plovila so opremljena s hidrantnim sistemom, ki vsebuje:

(a)	dve motorni gasilni črpalki zadostne zmogljivosti, od katerih je vsaj ena stalno priključena;

(b)	ena gasilna linija z zadostnim številom hidrantov s stalno priključenimi gasilnimi cevmi, dolgimi vsaj 20 m in opremljenimi s šobami, ki lahko proizvajajo tako meglo kot vodni curek in ki vsebujejo zaporni mehanizem.

3.   Hidrantni sistemi so zasnovani in dimenzionirani tako, da:

(a)	je vsaka točka plovila dosegljiva z vsaj dveh hidrantov na različnih mestih, z vsakega z eno cevjo, ne daljšo od 20 m;

(b)	je tlak hidrantov vsaj 300 kPa; in

(c)	je na vseh krovih mogoče doseči dolžino vodnega curka vsaj 6 m.

Če je zagotovljen zaboj za hidrant, je na njegovi zunanji strani pritrjen simbol „cev za gašenje“ z vsaj 10 cm dolgo stranico, podoben prikazanemu na sliki 5 v Prilogi I.

4.   Hidrantni ventili z navojem ali pipo so nastavljivi tako, da je med obratovanjem gasilnih črpalk vsako cev mogoče ločiti in odstraniti.

5.   Gasilne cevi v notranjih prostorih so navite na osno povezanem kolutu.

6.   Materiali za gasilno opremo so toplotno odporni ali ustrezno zaščiteni proti okvaram pri izpostavljenosti visokim temperaturam.

7.   Cevi in hidranti so razmeščeni tako, da je preprečena možnost zamrzovanja.

8.   Gasilne črpalke so:

(a)	nameščene ali spravljene v ločenih prostorih;

(b)	take, da lahko delujejo neodvisno ena od druge;

(c)	z zmogljivostjo na vseh krovih vzdrževati potreben tlak v hidrantih in dosegati potrebno dolžino vodnega curka;

(d)	nameščene pred krmno pregrado.

Gasilne črpalke se lahko uporabljajo tudi v splošne namene.

9.   Strojnice so opremljene s stalno nameščenim sistemom za gašenje skladno s členom 10.03b.

10.   Plovila s kabinami imajo:

(a)	dva dihalna aparata z zaprtim krogom, ki ustrezata evropskemu standardu EN 137: 1993, z maskami za ves obraz, ki ustrezajo evropskemu standardu EN 136: 1998;

(b)	dva kompleta opreme, ki vsebuje vsaj zaščitno obleko, čelado, škornje, rokavice, sekiro, odpirač, svetilko in varnostno vrv;

(c)	štiri dimne kapuce.

Člen 15.13

Organizacija varnosti

1.   Na potniških plovilih je zagotovljen varnostni program. Varnostni program opisuje naloge posadke in ladijskega osebja v naslednjih primerih:

(a)

okvara;

(b)	požar na plovilu;

(c)	evakuacija potnikov;

(d)	človek v vodi.

Predvidijo se posebni varnostni ukrepi za osebe z zmanjšano gibljivostjo.

Članom posadke in ladijskemu osebju, imenovanem v varnostnem programu, so dodeljene različne naloge, odvisno od delovnih mest, ki jih zasedajo. S posebnimi navodili posadki se zagotovi, da se ob nevarnosti vsa vrata in odprtine v za vodo neprepustnih pregradah, navedenih v členu 15.02, takoj hermetično zaprejo.

2.   Varnostni program vključuje varnostni načrt, ki jasno in natančno določa vsaj naslednje:

(a)	območja, namenjena osebam z zmanjšano gibljivostjo;

(b)	poti za izhod v sili, zasilne izhode in zbirne ter evakuacijske prostore, kot so navedeni v oddelku 8 člena 15.06;

(c)	reševalno opremo in čolne;

(d)	gasilne aparate in gasilne ter tlačne brizgalne sisteme;

(e)	drugo varnostno opremo;

(f)	alarmni sistem, naveden v oddelku 3(a) člena 15.08;

(g)	alarmni sistem, naveden v oddelku 3(b) in (c) člena 15.08;

(h)	pregradna vrata, navedena v oddelku 5 člena 15.02, in položaj njihovih nadzornih naprav, kot tudi druge odprtine, navedene v oddelkih 9, 10 in 13 člena 15.02 ter v oddelku 12 člena 15.03;

(i)	vrata, navedena v oddelku 8 člena 15.11;

(j)	dušilce ognja;

(k)	protipožarni alarmni sistem;

(l)	zasilni agregat;

(m)	nadzorne enote prezračevalnega sistema;

(n)	povezave z obalo;

(o)	zapore dovoda goriva;

(p)	napeljavo utekočinjenega plina;

(q)	sisteme za obveščanje javnosti;

(r)	radijsko in telefonsko opremo;

(s)	komplete prve pomoči.

3.   Varnostni program v skladu z oddelkom 1 in varnostni načrt v skladu z oddelkom 2:

(a)	imata žig nadzornega organa; in

(b)	sta vidno prikazana na ustreznem mestu na vsakem krovu.

4.   Pravila vedenja za potnike so izobešena v vsaki kabini, prav tako pa tudi poenostavljen varnostni načrt, ki naj vsebuje samo podatke, navedene v oddelku 2(a) do (f).

Ta pravila vedenja vsebujejo vsaj:

(a)	oznake nevarnosti: — požar, — poplavljenje, — splošna nevarnost;

(b)	opis različnih alarmnih signalov;

(c)	navodila glede: — poti za izhod v sili, — kaj storiti, — potrebe ostati miren;

(d)	navodila glede naslednjega: — kajenje, — uporaba ognja in odprtega plamena, — odpiranje oken, — uporaba določenih delov opreme.

Te podrobnosti so izobešene v angleškem, francoskem, nemškem in nizozemskem jeziku.

Člen 15.14

Naprave za zbiranje odpadne vode in njeno odstranjevanje

1.   Potniška plovila so opremljena z rezervoarji za zbiranje odpadne vode ali ustreznimi sistemi za čiščenje odplak na plovilu.

2.   Rezervoarji za zbiranje odpadne vode imajo zadostno zmogljivost. Rezervoarji so opremljeni z napravo, ki prikazuje raven njihove vsebine. Na plovilu so črpalke in cevi za praznjenje rezervoarjev, tako da se odpadna voda lahko izpušča z obeh strani plovila. Obstaja možnost prepuščati odpadno vodo z drugih plovil.

Cevi so opremljene z iztočno povezavo, skladno z evropskim standardom EN 1306: 1996.

Člen 15.15

Izjeme za določena potniška plovila

1.   Alternativno zagotavljanju ustrezne stabilnosti po poškodbi, skladno z oddelki 7 do 13 člena 15.03, potniška plovila, ki niso daljša od 25 m in registrirana za prevoz do največ 50 potnikov, izpolnjujejo naslednja merila:

(a)	po simetričnem poplavljenju potopitev plovila ne preseže mejne črte; in

(b)	metacentrična višina GMR ni manjša od 0,10 m.

Potreben preostali vzgon je zagotovljen z ustrezno izbiro materialov, uporabljenih pri izdelavi trupa, ali z mnogoceličnimi splavi iz penaste gume, trdno pripetimi na trup. Pri plovilih, daljših od 15 m, se preostali vzgon lahko zagotovi s kombinacijo splavov in podrazdelitvijo, ki ustreza enooddelčnemu statusu, skladno s členom 15.03.

2.   Za potniška plovila v skladu s členom 1 lahko nadzorni organ dovoli manjša odstopanja od čiste višine, zahtevane v oddelkoma 3 (c) in 5 (b) člena 15.06. Odstopanje ni večje od 5 %. V primeru odstopanja so zadevni deli označeni z barvo.

3.   Z odstopanjem od oddelka 9 člena 15.03 potniška plovila, ki niso daljša od 45 m in so namenjena za prevoz največ 250 potnikov, ne potrebujejo dvooddelčnega statusa.

4.   (prazno)

5.   Nadzorni organ lahko spregleda uporabo člena 10.04 pri potniških plovilih, namenjenih za prevoz največ 250 potnikov in ne daljših od 25 m, če so ta opremljena s ploščadjo, dostopno z obeh strani plovila, neposredno nad vodno črto, tako da je omogočeno varno pobiranje oseb iz vode. Potniška plovila so lahko opremljena s primerljivo napravo, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	ena oseba lahko sama rokuje z napravo;

(b)	dovoljene so prenosne naprave;

(c)	naprave so zunaj nevarnega območja pogonskih sistemov;

(d)	mogoča je učinkovita komunikacija med poveljnikom in osebo, odgovorno za napravo.

6.   Nadzorni organ lahko spregleda uporabo člena 10.04 pri potniškem plovilu, registriranem za prevoz največ 600 potnikov in ne daljšem od 45 m, če je potniško plovilo opremljeno s ploščadjo, skladno s prvim stavkom oddelka 5, ali z ustrezno napravo, skladno z drugim stavkom oddelka 5. Poleg tega ima potniško plovilo:

(a)	krmni propeler, cikloidni propeler ali vodni curek kot glavni pogon; ali

(b)	glavni pogonski sistem z 2 pogonskima enotama; ali

(c)	glavni pogonski sistem in premčni bočni propeler.

7.   Z odstopanjem od oddelka 9 člena 15.02 je potniškim plovilom, ki niso daljša od 45 m in ki jim je dovoljeno nositi največ toliko potnikov, kolikor znaša dolžina plovila v m, dovoljeno imeti v območju za potnike ročno krmiljena pregradna vrata brez daljinskega upravljanja v skladu z oddelkom 5 člena 15.02, če:

(a)	ima plovilo le en krov;

(b)	so ta vrata dostopna neposredno s krova in niso oddaljena več kot 10 m od krova;

(c)	spodnji rob vratne odprtine leži vsaj 30 cm nad tlemi območja za potnike; in

(d)	sta oba oddelka, ki ju delijo vrata, opremljena z alarmom za raven kaluže.

8.   Na potniških plovilih v skladu z oddelkom 7 z odstopanjem od oddelka 6(c) člena 15.06 lahko ena pot za izhod v sili vodi skozi kuhinjo, če je na razpolago tudi druga pot za izhod v sili.

9.   Za potniška plovila, katerih dolžina ne presega 45 m, ne velja naslednje: oddelek 2(e) člena 15.01, če so naprave, ki delujejo na utekočinjeni plin, opremljene z ustreznim alarmnim sistemom za koncentracije CO, ki pomenijo tveganje za zdravje ter za potencialno eksplozivne mešanice plina in zraka.

10.   Naslednje določbe ne veljajo za potniška plovila, krajša od 25 m:

(a)	zadnji stavek oddelka 1 člena 15.04;

(b)	oddelek 6(c) člena 15.06 za kuhinje, dokler je na razpolago druga pot za izhod v sili;

(c)	člen 15.07.

11.   Za plovila s kabinami, katerih dolžina ne presega 45 m, se oddelek 10 člena 15.12 ne uporablja, če so dimne kapuce v številu, ki ustreza številu ležišč, zlahka dostopne v vsaki kabini.

POGLAVJE 15a

POSEBNE ZAHTEVE ZA POTNIŠKA JADRALNA PLOVILA

Člen 15a.01

Uporaba dela II

Poleg določb iz dela II za potniška jadralna plovila veljajo zahteve iz tega poglavja.

Člen 15a.02

Odstopanja za določena potniška jadralna plovila

1.   Za potniška jadralna plovila, katerih LWL ne presega 45 m in največje dovoljeno število potnikov ne presega LWL v celih metrih, veljajo naslednje določbe:

(a)	oddelek 7 člena 3.03, če se sidra ne prevažajo v ceveh za sidrno vrv;

(b)	oddelek 2(d) člena 10.02 glede dolžine;

(c)	oddelek 3(a) člena 15.08;

(d)	oddelek 9(a) člena 15.15;

2.   Z odstopanjem od oddelka 1 se število potnikov lahko poveča do 1,5-krat LWL v celih metrih, če to dovoljuje jadrovje, vrvje in oprema na krovu.

Člen 15a.03

Zahteve glede stabilnosti plovil z jadri

1.   Za izračun momenta nagiba v skladu z oddelkom 3 člena 15.03 se pri določanju težišča plovila upoštevajo zvita jadra.

2.   Ob upoštevanju vseh pogojev obremenitve v skladu z oddelkom 2 člena 15.03 in z uporabo standardnih ureditev jader, moment nagiba, ki ga povzroči tlak vetra, ni tako visok, da preseže nagibni kot 20°. Poleg tega:

(a)	se za izračun uporabi stalni tlak vetra 0,07 kN/m2;

(b)	preostala varnostna razdalja je vsaj 100 mm; in

(c)	preostali prosti bok ni negativen.

3.   Vzravnalni moment statične stabilnosti:

(a)	doseže največjo vrednost pod kotom nagiba 25° ali več;

(b)	znaša najmanj 200 mm pod kotom nagiba 30° ali več;

(c)	je pozitiven pod kotom nagiba do 60°.

4.   Površina pod krivuljo vzravnalnega momenta ni manjša od

(a)	0,055 mrad do 30°,

(b)	0,09 mrad do 40° ali pod kotom, pri katerem nezaščitena odprtina doseže vodno površino in ki je manj kot 40°.

Med

(c)	30o in 40°; ali

(d)	30° in kotom, pri katerem nezaščitena odprtina doseže vodno površino in ki je manj kot 40°,

ta površina ni manjša od 0,03 mrad.

Člen 15a.04

Zahteve v zvezi z gradnjo ladij in strojne zahteve

1.   Z odstopanjem od oddelka 3 člena 6.01 in oddelka 3 člena 9.01 je oprema oblikovana za stalni nagib do 20°.

2.   Z odstopanjem od oddelka 5(a) člena 15.06 in oddelka 9(b) člena 15.06 lahko inšpekcijski organ v primeru potniških jadralnih plovil, ki niso daljša od 25 m, za povezovalne hodnike in prehode odobri čisto širino, ki je manjša od 800 mm. Sicer je čista širina najmanj 600 mm.

3.   Z odstopanjem od oddelka 10(a) člena 15.06 lahko inšpekcijski organ v posebnih primerih dovoli uporabo varovalne ograje, ki se lahko odstrani, na površinah, kjer je to potrebno zaradi upravljanja jader.

4.   V skladu s členom 15.07 jadrovje pripada glavnemu pogonskemu sistemu.

5.   Z odstopanjem od oddelka 7(c) člena 15.15 se lahko višina spodnjega roba odprtine vrat zmanjša na 200 mm nad tlemi prostora za potnike. Potem, ko se odprejo, se vrata samodejno zaprejo in zaklenejo.

6.   Če obstaja možnost, da je propeler v prostem teku, medtem ko plovilo pluje z jadri, so vsi ogroženi deli pogonskega sistema zavarovani pred možnimi poškodbami.

Člen 15a.05

Vrvje na splošno

1.   Deli vrvja so urejeni tako, da se prepreči nedopustno drgnjenje.

2.   Če se uporabi material, ki ni les, ali če so uporabljene posebne vrste vrvja, taka oblika zagotavlja enakovredne ravni varnosti z dimenzijami in trdnostjo, kot so določene v tem poglavju. Kot dokaz trdnosti

(a)	se opravi izračun trdnosti; ali

(b)	se od odobrenega klasifikacijskega zavoda pridobi potrdilo o zadostni trdnosti; ali

(c)	določitev dimenzij temelji na postopkih, določenih s priznanim regulativnim okvirom (na primer Middendorf, Kusk-Jensen).

Dokazila se predloži inšpekcijskemu organu.

Člen 15a.06

Jambori ter debla in križi na splošno

1.   Vsa debla in križi so izdelani iz visoko kakovostnega materiala.

2.   Les za jambore:

(a)	nima koncentracij vozlov;

(b)	nima beljave znotraj zahtevanih dimenzij;

(c)	je čim bolj ravno vlaknat;

(d)	vsebuje čim manj zavite rasti.

3.   Če se kot gradben les uporabi ameriški smolikav bor ali bor oregon, katerega kakovost je označena s „čist in boljši“, se premeri v tabelah iz členov 15a.07 do 15a.12 lahko zmanjšajo za 5 %.

4.   Če les, ki se uporablja za jambore, podaljške jamborov, krake prečk jamborov, debla in poševnike, nima okroglega prereza, je enakovredne trdnosti.

5.   Stojala za jambore, glavni deli jamborov in oprema za pritrjevanje na krovu, na talnih ploščah ali na kljunu oziroma krmi so zgrajeni tako, da lahko bodisi absorbirajo sile, katerim so izpostavljeni, ali jih prenesejo na druge povezane dele konstrukcije.

6.   Odvisno od stabilnosti plovila in zunanjih sil, ki jim je izpostavljeno, ter porazdelitve razpoložljive površine jader lahko inšpekcijski organ na podlagi dimenzij, določenih v členih 15a.07 in 15a.12, dovoli zmanjšanja prerezov debel in križev in, kadar je to primerno, vrvja. Dokazila se predložijo v skladu z oddelkom 2 člena 15a.05.

7.   Če znaša doba nihanja/doba pozibavanja plovila v sekundah manj kot tri četrtine njegove širine v metrih, se povečajo dimenzije, določene v členih 15a.07 do 15a.12. Dokazila se predložijo v skladu z oddelkom 2 člena 15a.05.

8.   V tabelah iz členov 15a.07 do 15a.12 in 15a.14 se možne vmesne vrednosti interpolirajo.

Člen 15a.07

Posebne določbe za jambore

1.   Leseni jambori izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:

Dolžina (*) (m)	Premer na krovu (cm)	Premer na jambornem križu (cm)	Premer na vrhu jambora (cm)
10	20	17	15
11	22	17	15
12	24	19	17
13	26	21	18
14	28	23	19
15	30	25	21
16	32	26	22
17	34	28	23
18	36	29	24
19	39	31	25
20	41	33	26
21	43	34	28
22	44	35	29
23	46	37	30
24	49	39	32
25	51	41	33

Če ima jambor dva križa, se premeri povečajo za najmanj 10 %.

Če ima jambor več kot dva križa, se premeri povečajo za najmanj 15 %.

Če so jambori nameščeni tako, da gredo skozi krov, premer ob vznožju jambora znaša najmanj 75 % premera jambora na ravni krova.

2.   Jamborna oprema, jamborne vezi, križi in vrhovi jamborov so dovolj močnih velikosti in dovolj trdno pritrjeni.

Člen 15a.08

Posebne določbe za podaljške jamborov

1.   Leseni podaljški jamborov izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:

Dolžina (**) (m)	Premer ob vznožju (cm)	Premer na polovici dolžine (cm)	Premer na pritrditvi (***) (cm)
4	8	7	6
5	10	9	7
6	13	11	8
7	14	13	10
8	16	15	11
9	18	16	13
10	20	18	15
11	23	20	16
12	25	22	17
13	26	24	18
14	28	25	20
15	31	27	21

Če so na podaljšek jambora pritrjena kvadratna jadra se dimenzije, določene v tabeli, povečajo za 10 %.

2.   Prekrivanje med podaljškom jambora in jamborom znaša vsaj 10-kraten premer podaljška jambora ob vznožju.

Člen 15a.09

Posebne določbe za poševnike

1.   Leseni poševniki izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:

Dolžina (****) (m)	Premer na kljunu (cm)	Premer na polovici dolžine (cm)
4	14,5	12,5
5	18	16
6	22	19
7	25	23
8	29	25
9	32	29
10	36	32
11	39	35
12	43	39

2.   Del poševnika v medkrovju je vsaj štirikrat daljši od premera poševnika na kljunu.

3.   Premer poševnika na njegovem vrhu je vsaj 60 % premera poševnika na kljunu.

Člen 15a.10

Posebne določbe za podaljške poševnikov

1.   Leseni podaljški poševnikov izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:

Dolžina (*****) (m)	2	3	4	5	6	7	8	9	10
Premer na kljunu (cm)	7	10	14	17	21	24	28	31	35

2.   Premer podaljška poševnika na njegovem vrhu je vsaj 60 % premera na kljunu.

Člen 15a.11

Posebne določbe za debla krmnega jambora

1.   Lesena glavna debla izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:

Dolžina (******) (m)	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16
Premer (cm)	14	15	16	17	18	20	21	23	24	25	26	27

2.   Premer na zatiču tečaja je vsaj 72 % premera, določenega v tabeli.

3.   Premer na uzdnem roglju je vsaj 85 % premera, določenega v tabeli.

4.   Merjeno od jambora je največji premer na dveh tretjinah dolžine.

5.   Kadar:

(a)	je kot med glavnim deblom in zunanjim robom jadra manj kot 65° in je glavna uzda pritrjena na konec debla; ali

(b)	točka pritrditve uzde ni na ravnini uzdnega roglja,

lahko inšpekcijski organ v skladu z oddelkom 2 člena 15a.05 zahteva večji premer.

6.   Za površine jader, manjše od 50 m2, lahko inšpekcijski organ odobri zmanjšanje dimenzij, določenih v tabeli.

Člen 15a.12

Posebne določbe za glavna debla

1.   Lesena glavna debla izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:

Dolžina (*******) (m)	4	5	6	7	8	9	10
Premer (cm)	10	12	14	16	17	18	20

2.   Nepodprta dolžina glavnega debla ne presega 75 %.

3.   Moč pretrga kraka je vsaj enaka 1,2-kratni moči pretrga najvišje vrvi za dviganje in spuščanje jadra.

4.   Vrhnji kot kraka ima največ 60°.

5.   Če je z odstopanjem od oddelka 4 vrhnji kot kraka večji kot 60°, se natezna trdnost prilagodi glede na sile, ki bodo s tem nastale.

6.   Za površine jader, manjše od 50 m2, lahko inšpekcijski organ odobri zmanjšanje dimenzij, določenih v tabeli.

Člen 15a.13

Splošne določbe za nepremično in premično vrvje

1.   Nepremično in premično vrvje izpolnjuje zahteve po trdnosti iz členov 15a.14 in 15a.15.

2.   Priključki žičnih kablov imajo lahko obliko:

(a)	prepletenih spojev;

(b)	stiskalnih obojk; ali

(c)	mašilnih obojk.

Prepleteni spoji vsebujejo lapor, konci pa so oviti.

3.   Očesa spojev so opremljena z okovi.

4.   Vrvi so napeljane tako, da ne ovirajo vhodov in prehodov.

Člen 15a.14

Posebne določbe za nepremično vrvje

1.   Prednje in bočne pripone izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:

Dolžina jambora (********) (m)	11	12	13	14	15	16	17	18
Natezna trdnost sprednje pripone (kN)	160	172	185	200	220	244	269	294
Natezna trdnost bočnih pripon (kN)	355	415	450	485	525	540	630	720
Število kablov in vrvi, ki vežejo jambor z bokom ladje, na vsakem boku	3	3	3	3	3	3	4	4

2.   Zatege, podaljški jamborov, pripone letečega floka, podaljški poševnika in pripone poševnika izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:

Dolžina jambora (*********) (m)	<13	13-18	>18
Natezna trdnost zatege (kN)	89	119	159
Natezna trdnost podaljška jambora (kN)	89	119	159
Dolžina podaljška jambora (m)	<6	6-8	>8
Natezna trdnost pripone letečega floka (kN)	58	89	119
Dolžina podaljška poševnika (m)	<5	5-7	>7
Natezna trdnost pripone poševnika (kN)	58	89	119

3.   Najprimernejša oblika vrvi temelji na metodi izdelave vrvi (Rope Construction Method) 6 x 7 FE v razredu trdnosti 1 550 N/mm2. Alternativno se iz istega razreda trdnosti lahko uporabi metoda izdelave 6 x 36 SE ali 6 x 19 FE. Zaradi večje elastičnosti metode izdelave 6 x 19 se natezne trdnosti, podane v tabeli, povečajo za 10 %. Uporaba drugačne oblike vrvi je dovoljena, če ima primerljive lastnosti.

4.   Če je uporabljeno togo vrvje, se natezne trdnosti iz tabele povečajo za 30 %.

5.   Za vrvje se lahko uporabijo le homologirane rogovile, okrogla očesa in sorniki.

6.   Sorniki, rogovile, okrogla očesa in vijaki so taki, da jih je mogoče primerno učvrstiti.

7.   Natezna trdnost vodne napone je vsaj 1,2-krat večja od natezne trdnosti ustreznega vodila za prečko in pripone letečega floka.

8.   Za plovila z manj kot 30 m3 vodnega izpodriva lahko inšpekcijski organ dovoli zmanjšanje nateznih trdnosti, kot je prikazano v naslednji tabeli:

Vodni izpodriv, deljen s številom jamborov (m3)	Zmanjšanje (%)
> 20 do 30	20
10 do 20	35
< 10	60

Člen 15a.15

Posebne določbe za premično vrvje

1.   Za premično vrvje se uporabljajo vlaknene vrvi ali vrvi iz jeklene žice. Najmanjša natezna trdnost in premer premičnega vrvja izpolnjujeta naslednje minimalne zahteve glede na površino jader:

Vrsta premičnega vrvja	Material vrvi	Površina jader (m2)	Najmanjša natezna trdnost (KN)	Premer vrvi (mm)
Vrvi za dviganje in spuščanje vmesnega jadra	Jeklena žica	do 35	20	6
		> 35	38	8
	Vlakna (polipropilen PP)	Premer vrvi najmanj 14 mm in eno ožlebljeno kolesce za vrv za vsakih 25 m2 ali del tega
Vrvi za dviganje in spuščanje sošnih jader Vrvi za dviganje in spuščanje vršnih jader	Jeklena žica	do 50	20	6
		> 50 do 80	30	8
		> 80 do 120	60	10
		> 120 do 160	80	12
	Vlakna (PP)	Premer vrvi najmanj 18 mm in eno ožlebljeno kolesce za vrv za vsakih 30 m2 ali del tega
Uzde vmesnih jader	Vlakna (PP)	do 40	14
		> 40	18
	Za površine jader več kot 30 m2, ima uzda obliko škripca in se upravlja z vitlom
Uzde sošnih/vršnih jader	Jeklena žica	< 100	60	10
		100 do 150	85	12
		> 150	116	14
		Za uzde vršnih jader so potrebni prožni povezovalni elementi (predhodniki)
	Vlakna (PP)	Premer vrvi najmanj 18 mm in najmanj tri ožlebljena kolesca za vrv. Kadar je površina jader večja kot 60 m2, eno ožlebljeno kolesce za vrv na 20 m2

2.   Premično vrvje, ki je del jambornih vrvi, ima natezno trdnost, ki ustreza natezni trdnosti prednjih ali bočnih pripon.

3.   Če so uporabljeni materiali, ki niso navedeni v oddelku 1, so izpolnjene vrednosti za trdnost, navedene v tabeli v oddelku 1.

Vlaknene vrvi iz polietilena se ne uporabljajo.

Člen 15a.16

Pribor in deli vrvja

1.   Če so uporabljene vrvi iz jeklene žice ali vlaknene vrvi, za premer ožlebljenih kolesc za vrv (merjeno od sredine vrvi do sredine vrvi) veljajo naslednje minimalne zahteve:

Jeklena žica (mm)	6	7	8	9	10	11	12
Vlakna (mm)	16	18	20	22	24	26	28
Ožlebljeno kolesce za vrv (mm)	100	110	120	130	145	155	165

2.   Z odstopanjem od oddelka 1 je lahko premer ožlebljenih kolesc za vrv šestkrat večji od premera jeklene žice, če jeklena žica ne teče nenehno čez ožlebljena kolesca.

3.   Natezna trdnost pribora (rogovile, okrogla očesa, vijaki, plošče za očesa, sorniki, obroči in členi verige za sidro) je združljiva z natezno trdnostjo nepremičnega ali premičnega vrvja, ki je nanj pritrjeno.

4.   Pritrditve ladijskih reber prednjih ali bočnih pripon so izdelane tako, da prevzamejo sile, ki so jim izpostavljene.

5.   Na vsako oko je lahko pritrjen samo en člen verige za sidro skupaj z ustrezno prednjo ali bočno prepono.

6.   Bloki vrvi za dviganje in spuščanje jader in dvigala so varno pritrjeni na jambor, vrtjlivi kraki, ki se uporabljajo v ta namen, pa so v dobrem stanju.

7.   Pritrditve očesnih sornikov, zagozd, klinov za navijanje vrvi in ograje okrog velikega jambora so izdelane tako, da ustrezajo silam, ki so jim izpostavljene.

Člen 15a.17

Jadra

1.   Zagotoviti je treba, da se jadra lahko enostavno, hitro in varno zvijejo.

2.   Površina jader je ustrezna glede na vrsto plovila in vodni izpodriv.

Člen 15a.18

Oprema

1.   Plovila, ki so opremljena s podaljškom poševnika ali poševnikom, imajo mrežo flok in ustrezno število primernih naprav za oporo in nategnitev.

2.   Oprema iz oddelka 1 pa ni potrebna, če je podaljšek poševnika ali poševnik opremljen z ročnim priborom za vezanje ladijskih vrvi in nožno vrvjo, ki sta ustrezno velika, da omogočata pritrditev varnostnih jermenov na plovilu.

3.   Za dela na vrvju je zagotovljen stol za poveljnika palube.

Člen 15a.19

Preskušanje

1.   Inšpekcijski organ preskusi vrvje vsaki dve leti in pol. Preskus zajema vsaj naslednje:

(a)	jadra, vključno z robovi jader, uzdnimi roglji in očmi na vodoravnem spodnjem delu jambora;

(b)	stanje jamborov ter debel in križev;

(c)	stanje nepremičnega in premičnega vrvja skupaj s priključki žičnih kablov;

(d)	oprema za hitro in varno zvijanje jader;

(e)	varno pritrjevanje blokov vrvi za dviganje in spuščanje jader in dvigal;

(f)	pritrjevanje glavnih delov jamborov in drugih točk pritrjevanja za nepremično in premično vrvje, ki so pritrjeni na plovilo;

(g)	vitli za upravljanje jader;

(h)	drugi pripomočki, nameščeni za namene jadranja, kot so ladjarske sekire in pribor za njihovo upravljanje;

(i)	sprejeti ukrepi za preprečitev drgnjenja debel in križev, premičnega in nepremičnega vrvja ter jadrovja;

(j)	oprema v skladu s členom 15a.18.

2.   Del lesenega jambora, ki gre skozi krov in se nahaja pod krovom, se pregleda v presledkih, ki jih določi inšpekcijski organ, vendar vsaj ob vsakem rednem pregledu v skladu s členom 2.09. Jambor se v ta namen izvleče.

3.   Na plovilu se hrani potrdilo o zadnjem pregledu, opravljenem v skladu z oddelkom 1, ki ga izda, opremi z datumom in podpiše inšpekcijski organ.

POGLAVJE 16

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE, KI BODO VKLJUČENI V POTISNI ALI VLEČNI KONVOJ ALI VZPOREDNO NAVEZO

Člen 16.01

Plovni objekt, primeren za potiskanje

1.   Plovni objekti, ki se bodo uporabljali za potiskanje, imajo vgrajeno ustrezno napravo za potiskanje. Zasnovani in opremljeni so tako, da:

(a)	omogočajo posadki, da se brez težav in varno premakne na plovni objekt v potisni navezi s pritrjenimi priključnimi napravami;

(b)	lahko zavzamejo stabilen položaj glede na priključen plovni objekt;

(c)	onemogočajo medsebojno premikanje plovnih objektov.

2.   Če sta plovna objekta povezana s kabli, se potisni plovni objekt opremi z najmanj dvema posebnima vitloma ali ustreznima priključnima napravama za napenjanje kablov.

3.   Priključne naprave omogočajo vzpostavitev trdne strukture s plovnim objektom v potisni navezi.

Če so konvoji sestavljeni iz potisnega plovnega objekta in enega potiskanega plovnega objekta, priključne naprave lahko omogočajo nadzorovano upravljanje. Potrebne pogonske enote brez težav prestrezajo sile, ki se prenašajo, in jih je mogoče upravljati brez težav in varno. Za takšne pogonske enote se smiselno uporabljajo členi od 6.02 do 6.04.

4.   Pri potiskačih pregrada proti trkom iz oddelka 1(a) člena 3.03 ni potrebna.

Člen 16.02

Plovni objekt, primeren, da se ga potiska

1.   Za maone brez krmilnega sistema, bivalne prostore, strojnice ali kotlovnice se ne uporabljajo:

(a)	poglavja 5 do 7 in 12;

(b)	oddelka od 2 do 8 člena 8.08, člen 10.02 in oddelek 1 člena 10.05.

Če ima plovilo krmilni sistem, bivalne prostore, strojnice ali kotlovnice, se zanje uporabljajo ustrezne zahteve te priloge.

2.   Poleg tega ladijske maone, katerih dolžina L ne presega 40 m, izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

Pregrade proti trkom iz oddelka 1 člena 3.03 niso potrebne, če je njihova prednja stran sposobna prenesti vsaj 2,5-kratno obremenitev, določeno za pregrade proti trkom za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, ki imajo enak ugrez in ki so zgrajena v skladu z zahtevami priznanega klasifikacijskega zavoda.

(b)	Z odstopanjem od oddelka 1 člena 8.08 iz predelkov v dvojnem dnu, do katerih je dostop težaven, ni treba izčrpati vode, razen če njihova prostornina pri največjem dovoljenem ugrezu presega 5 % izpodriva ladijske maone.

3.   Plovni objekt, ki bo potiskan, se opremi s priključnimi napravami, ki zagotavljajo varno priključitev na drugi plovni objekt.

Člen 16.03

Plovni objekt, primeren za poganjanje vzporednih navez

Plovni objekt, primeren za poganjanje vzporednih navez, se opremi s privezniki ali ustreznimi napravami, ki s svojim številom in namestitvijo omogočajo varno priključitev naveze.

Člen 16.04

Plovni objekt, primeren za poganjanje v konvojih

Plovni objekt, namenjen za poganjanje v konvojih, se opremi s priključnimi napravami, privezniki ali ustreznimi napravami, ki s svojim številom in namestitvijo omogočajo varno priključitev na drug plovni objekt v konvoju.

Člen 16.05

Plovni objekt, primeren za vleko

1.   Plovni objekt, namenjen za vleko, ustreza naslednjim zahtevam:

(a)	Vlečne naprave se namestijo tako, da njihova uporaba ne ogroža varnosti plovnega objekta, osebja ali tovora.

(b)	Vlečni in vlečeni plovni objekt se opremita z vlečno kljuko, ki se lahko varno potegne iz prostora za krmiljenje; to se ne uporablja, če oblika ali drugi sestavni deli preprečujejo prevrnitev.

(c)	Vlečne naprave sestojijo iz vitlov ali vlečne kljuke. Vlečne naprave se namestijo pred ravnino propelerjev. Ta zahteva se ne uporablja za plovne objekte, ki jih krmilijo lastne pogonske enote, kakor so krmilni propelerji ali cikloidni propelerji.

(d)	Z odstopanjem od zahtev v oddelku (c) je za plovni objekt, ki sam - v skladu z veljavnimi pravili organa za plovbo, v državah članicah - pomaga vleči motoriziran plovni objekt, dovolj vlečna naprava, kakor je priveznik, ali enakovredna naprava. Oddelek (b) se uporablja smiselno.

(e)	Če se vlečni kabli lahko zataknejo za krmilo plovnega objekta, se zagotovi deflektorske obroče z zadrževalniki kabla.

2.   Plovni objekti, katerih dolžina L presega 86 m, se ne smejo vleči s tokom.

Člen 16.06

Preskusi plovnosti konvojev

1.   Če naj potiskač ali motorni plovni objekt dobi dovoljenje za poganjanje togega konvoja in če naj se to vnese v spričevalo Skupnosti, inšpekcijski organ določi, katere formacije se pregledajo, in izvede preskuse plovnosti iz člena 5.02 na konvoju v izbrani formaciji (formacijah), za katero(e) meni, da je(so) najslabša(e). Ta konvoj izpolnjuje zahteve iz členov od 5.02 do 5.10.

Inšpekcijski organ preveri, ali je med manevri, zahtevanimi v poglavju 5, zagotovljena trdna povezava med vsemi plovnimi objekti v konvoju.

2.   Če so med preskusi plovnosti iz oddelka 1 zaradi skladnosti z zahtevami iz členov od 5.02 do 5.10 na krovu plovnega objekta, ki se vleče ali je v vzporedni navezi, posebne naprave, kakor so krmilni sistem, pogonske enote ali oprema za manevriranje, ali sestavljene priklopne naprave, se v spričevalo Skupnosti za plovilo, ki poganja konvoj, vnese naslednje: formacija, položaj, ime in uradna številka plovil, ki so opremljena z uporabljenimi posebnimi napravami.

Člen 16.07

Navedbe v spričevalu Skupnosti

1.   Če je plovni objekt namenjen za poganjanje konvoja ali če se ga bo poganjalo v konvoju, se njegova skladnost z ustreznimi zahtevami, določenimi v členih od 16.01 do 16.06, vpiše v spričevalo Skupnosti.

2.   Za pogonski plovni objekt se v spričevalo Skupnosti vnesejo naslednji podatki:

(a)	potrjeni konvoji in formacije;

(b)	vrste priključitev;

(c)	največje opredeljene priključne sile; in

(d)	kjer je to primerno, najnižja natezna trdnost priključnih kablov za vzdolžno povezavo ter število napenjalnih naprav.

POGLAVJE 17

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLAVAJOČO OPREMO

Člen 17.01

Splošno

Za konstrukcijo in opremo plavajoče opreme se uporabljajo poglavja 3, 7 do 14 in 16. Plavajoča oprema z lastnim pogonom izpolnjuje tudi zahteve poglavij 5 in 6. Pogonske enote, ki omogočajo samo kratke vleke, se ne obravnavajo kakor lastni pogon.

Člen 17.02

Odstopanja

1.   Inšpekcijski organ lahko odobri izvzetje od naslednjih zahtev:

(a)	oddelka 1 in 2 člena 3.03 se uporabljata smiselno;

(b)	člen 7.02 se uporablja smiselno;

(c)	največja stopnja zvočnega pritiska, predpisana v drugem stavku oddelka 5 člena 12.02, se lahko preseže med delovanjem delovnega orodja, če med opravljanjem storitev nihče ne spi na plovilu čez noč;

(d)	lahko se odobri izvzetje od drugih zahtev, ki zadevajo strukturo, delovno orodje ali opremo, če je v vsakem primeru zagotovljena enaka stopnja varnosti.

2.   Inšpekcijskemu organu ni treba upoštevati uporabe naslednjih zahtev:

(a)

Oddelek 1 člena 10.01 se ne uporablja, če se plavajoča oprema med delovanjem lahko varno zasidra z delovnim sidrom ali podporniki. Vendarle pa mora plavajoča oprema z lastnim pogonom imeti sidro, ki ustreza vsaj zahtevam oddelka 1 člena 10.01, kadar za empirični koeficient k velja, da je enak 45, in kadar za T velja najmanjša višina.

(b)	Drugi del stavka v oddelku 1 člena 12.02, če se bivalni prostori lahko dovolj osvetlijo z električno energijo.

3.   Poleg tega se uporablja še naslednje:

(a)	drenažno črpalko iz drugega odstavka oddelka 2 člena 8.08 poganja motor;

(b)	hrup iz oddelka 3 člena 8.10 presega 65 dB(A) na prečni razdalji 25 m od boka katerekoli plavajoče opreme med delovanjem njenega delovnega orodja;

(c)	za oddelek 1 člena 10.03, če je na krovu delovno orodje, ki ni trajno pritrjeno, se zahteva najmanj en dodatni prenosni gasilni aparat;

(d)	za oddelek 2 člena 14.02, poleg naprav na utekočinjeni plin za gospodinjsko rabo se lahko uporabljajo tudi druge naprave na utekočinjeni plin. Navedene naprave ali njihovi dodatki ustrezajo zahtevam ene od držav članic.

Člen 17.03

Dodatne zahteve

1.   Plavajoča oprema, na kateri so med delovanjem pristne osebe, se opremi s splošnim alarmom. Signal alarma se jasno razloči od drugih signalov in v bivalnih prostorih in na vseh delovnih postajah proizvaja zvočni pritisk, ki za najmanj 5 dB(A) presega največjo stopnjo zvočnega pritiska v okolici. Alarm je mogoče sprožiti iz prostora za krmiljenje in glavnih delovnih postaj.

2.   Delovna oprema je dovolj močna, da zdrži obremenitve, ki jim je izpostavljena, in ustreza zahtevam Direktive 98/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o približevanju zakonov držav članic o strojih (15).

3.   Stabilnost (odpornost proti prevračanju) in trdnost delovne opreme in njenih dodatkov, kjer je to primerno, mora vzdržati sile, ki izhajajo iz pričakovanega nagiba, trima in premikanja plavajoče opreme.

4.   Če se bremena dvigajo z dvigali, se največja dovoljena obremenitev, izpeljana iz stabilnosti in moči, vidno označi z napisi na krovu in pri nadzornih postajah. Če je mogoče povečati dvižno zmogljivost s priključitvijo dodatnih plovcev, se jasno navedejo dovoljene vrednosti za dvigovanje s temi plovci in brez njih.

Člen 17.04

Preostala varnostna razdalja

1.   Za namene tega poglavja in z odstopanjem od člena 1.01 te priloge, je preostala varnostna razdalja najkrajša navpična razdalja med gladino vode in najnižjim delom plavajoče opreme, pod katerim ta ni več neprepustna za vodo, ob upoštevanju trima in nagiba zaradi momentov iz oddelka 4 člena 17.07.

2.   V skladu z oddelkom 1 člena 17.07 je preostala varnostna razdalja dovolj velika za kakršno koli odprtino, odporno proti brizganju in vremenskim vplivom, če meri najmanj 300 mm.

3.   Pri odprtini, ki ni odporna proti brizganju in vremenskim vplivom, preostala varnostna razdalja meri najmanj 400 mm.

Člen 17.05

Preostali prosti bok

1.   Za namene tega poglavja in z odstopanjem od člena 1.01 te priloge, je preostali varnostni bok najkrajša navpična razdalja med gladino vode in zgornjo površino krova na njegovem robu, ob upoštevanju trima in nagiba zaradi momentov iz oddelka 4 člena 17.07.

2.   V skladu z oddelkom 1 člena 17.07 je preostali prosti bok dovolj velik, če meri najmanj 300 mm.

3.   Preostali bok se lahko zmanjša, če je dokazano, da so izpolnjene zahteve člena 17.08.

4.   Inšpekcijski organ lahko zahteva ali dovoli preostali prosti bok, ki se razlikuje od navedenega v oddelku 2, če oblika plovca očitno odstopa od pontona, na primer pri cilindričnem plovcu, ali če ima prerez plovca več kakor štiri stranice. To se uporablja tudi za plavajočo opremo, sestavljeno iz več plovcev.

Člen 17.06

Nagibni preskus

1.   Potrditev stabilnosti v skladu s členoma 10.07 in 17.08 temelji na pravilno izvedenem nagibnem preskusu.

2.   Če med nagibnim preskusom ni mogoče doseči zadostnih nagibnih kotov ali če nagibni preskus povzroči prevelike tehnične težave, se ga lahko nadomesti z izračunom težišča plovila in teže. Rezultat izračuna teže se preveri z merjenjem ugreza in razlika ne presega ± 5 %.

Člen 17.07

Potrditev stabilnosti

1.   Potrdi se, da sta, ob upoštevanju obremenitev med delovanjem delovne opreme in v gibanju, preostali prosti bok in preostala varnostna razdalja zadostna. V ta namen vsota kotov trima in nagiba ne presega 10o in dno plovila se ne pojavi.

2.   Potrditev stabilnosti vključuje naslednje podatke in dokumentacijo:

(a)	tehnične načrte plovil in delovnega orodja in podrobne podatke o njih, potrebne za potrditev stabilnosti, kakor so vsebina rezervoarjev, odprtine za dostop v notranjost plovila;

(b)	hidrostatične podatke ali krivulje;

(c)	krivulje vzravnalnega momenta za statično stabilnost v obsegu, zahtevanem v skladu s spodnjim oddelkom 5 ali členom 17.08;

(d)	opis obratovalnih pogojev skupaj z ustreznimi podatki o teži in težišču, vključno s stanjem, ko je plovilo nenatovorjeno, in stanjem opreme za prevoz;

(e)	izračun momentov nagiba, trima in vzravnave s specifikacijo kotov trima in nagiba in preostalega prostega boka in preostale varnostne razdalje;

(f)	združitev rezultatov izračuna s specifikacijo mej obratovanja in največjih obremenitev.

3.   Potrditev stabilnosti temelji najmanj na naslednjih domnevnih obremenitvah:

(a)	za plavajoče bagre specifična masa materialov, ki jih izkopavajo — pesek in prod: 1,5 t/m3 — zelo moker pesek: 2,0 t/m3 — prst, povprečno: 1,8 t/m3 — mešanica peska in vode v kanalih: 1,3 t/m3;

(b)	vrednosti, navedene v točki (a), se pri vedrnih bagrih povečajo za 15 %;

(c)	preuči se največja dvižna moč za hidravlične bagre.

4.1   Pri potrditvi stabilnosti se upoštevajo momenti zaradi:

(a)	obremenitve;

(b)	asimetrične strukture;

(c)	tlaka vetra;

(d)	obračanja med vožnjo plavajoče opreme na lastni pogon;

(e)	navzkrižnega toka, če je to potrebno;

(f)	balasta in zalog;

(g)	obremenitev na krovu in, kjer je to primerno, tovora;

(h)	prostih površin tekočin:

(i)	vztrajnostne sile;

(j)	druga strojna oprema.

Momenti, ki lahko delujejo simultano, se seštevajo.

4.2   Moment zaradi tlaka vetra se izračuna z naslednjo formulo:

pri čemer je:

c	=	koeficient upora, odvisen od oblike Za okvirje c = 1,2 in za poveznike med trdimi deli c = 1,6. Pri obeh vrednostih se upoštevajo sunki vetra. Za celotno območje, ki ga objema plastnica okvirja, se šteje, da je površina, izpostavljena vetru.
pw	=	specifični tlak vetra; vzame se enotna vrednost 0,25 kN/m2;
A	=	prečna ploskev nad ploskvijo največjega dovoljenega ugreza v m2;
lw	=	razdalja med središčem območja prečne ploskve A in ploskvijo največjega ugreza, v m.

4.3   Momente zaradi obračanja med vožnjo iz oddelka 4.1(d) za opremo z lastnim pogonom se izračuna s formulo, določeno v oddelku 6 člena 15.03.

4.4   Moment zaradi navzkrižnega toka iz oddelka 4.1(e) se upošteva le za plavajočo opremo, ki je med delovanjem zasidrana ali privezana čez tok.

4.5   Opredeli se najmanj ugodna količina polnjenja rezervoarjev s stališča stabilnosti in ustrezni moment se vključi v izračun momentov zaradi tekočega balasta in tekočih zalog iz oddelka 4.1(f).

4.6   Moment zaradi vztrajnostnih sil iz oddelka 4.1(i) se upošteva, če premiki bremena in delovnega orodja lahko vplivajo na stabilnost.

5.   Vzravnalni momenti za plovila z navpičnimi stranskimi stenami se lahko izračunajo z naslednjo formulo:

M a = 10 · D · · sin φ [kNm]

pri čemer je:

	=	metacentrična višina, v m;
φ	=	kot nagiba, v stopinjah.

Navedena formula se uporablja za kote nagiba do 10° ali do kota nagiba, ki ustreza potopitvi roba krova ali točki, ko se pojavi rob dna; odločilen je najmanjši kot. Formula se lahko uporablja tudi za poševne stranske stene do kota nagiba 5°; uporabljajo se tudi mejni pogoji, določeni v oddelkih 3 in 4.

Če posebna oblika plovil(a) ne omogoča takšne poenostavitve, se zahtevajo krivulje vzravnalnega momenta iz oddelka 2(c).

Člen 17.08

Potrditev stabilnosti pri zmanjšanem preostalem prostem boku

Če se v skladu z oddelkom 3 člena 17.05 uporablja zmanjšani preostali prosti bok, se za vse obratovalne pogoje dokaže, da:

(a)	metacentrična višina po popravku za proste površine tekočin znaša najmanj 0,15 m;

(b)

je za kote nagiba med 0 in 38° vzravnalni moment najmanj h = 0,30 - 0,28 · φn [m] pri čemer je φn kot nagiba, po katerem krivulja vzravnalnega momenta izkazuje negativne vrednosti (območje stabilnosti). Ta kot ni manjši od 20° ali 0,35 rad in se ga ne uporabi v formuli za vrednosti nad 30° ali 0,52 rad, pri čemer je enota za radian (rad) (1° = 0,01745 rad);

(c)	vsota kotov trima in nagiba ne presega 10°;

(d)	preostala varnostna razdalja še vedno ustreza zahtevam člena 17.04;

(e)	preostali prosti bok še vedno meri najmanj 0,05 m;

(f)	za kote nagiba med 0 in 30° je preostali vzravnalni moment še vedno najmanj h = 0,20 - 0,23 · φn [m] pri čemer je kot nagiba, po katerem krivulja vzravnalnega momenta izkazuje negativne vrednosti; v formuli se ga ne uporabi za vrednosti nad 30° ali 0,52 rad.

Preostali vzravnalni moment je največja razlika med 0° in 30° nagiba med krivuljo vzravnalnega momenta in krivuljo nagibnega momenta. Če voda doseže odprtino, ki vodi v notranjost plovila, pri kotu nagiba, ki je manjši od kota, ustrezajočega največji razliki med krivuljami momenta, se upošteva moment, ki ustreza navedenemu kotu nagiba.

Člen 17.09

Ugrezne oznake in ugrezne lestvice

Ugrezne oznake in ugrezne lestvice se pritrdijo v skladu s členoma 4.04 in 4.06.

Člen 17.10

Plavajoča oprema brez potrditve o stabilnosti

1.   Uporaba členov 17.04 do 17.08 se lahko odpravi za plavajočo opremo:

(a)	katere delovno orodje ne more nikakor spremeniti njenega nagiba ali trima; in

(b)	pri kateri lahko razumno izključimo vsak premik težišča.

2.   Vendar

(a)	pri največji obremenitvi preostala varnostna razdalja meri najmanj 300 mm in prosti bok najmanj 150 mm;

(b)	pri odprtinah, ki niso odporne proti brizganju in vremenskim vplivom, preostala varnostna razdalja meri najmanj 500 mm.

POGLAVJE 18

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE NA DELOVNI LOKACIJI

Člen 18.01

Obratovalni pogoji

Plovni objekt na delovni lokaciji, ki je kakor tak opredeljen v spričevalu Skupnosti iz dela I ali II Priloge V, lahko pluje zunaj delovnih lokacij le, če je nenatovorjen. Navedena omejitev se vpiše v spričevalo Skupnosti.

Plovni objekt na delovni lokaciji ima za ta namen spričevalo, ki ga je izdal pristojni organ in v katerem je navedeno trajanje del in geografske meje delovne lokacije, na kateri je dovoljeno upravljati plovilo.

Člen 18.02

Uporaba dela II

Če ni drugače določeno v tem poglavju, sta konstrukcija in oprema plovila na delovni lokaciji v skladu s poglavji 3 do 14 dela II.

Člen 18.03

Odstopanja

1.

(a) Oddelek 1 člena 3.03 se uporablja smiselno; (b) kadar ima plovilo lastni pogon, se poglavji 5 in 6 uporabljata smiselno; (c) oddelek 2(a) in (b) člena 10.02 se uporablja smiselno; (d) inšpekcijski organ lahko odobri izvzetje od drugih zahtev, ki zadevajo strukturo, namestitev ali opremo, če je v vsakem primeru zagotovljena enaka stopnja varnosti.

2.   Inšpekcijski organ lahko spregleda uporabo naslednjih določb:

(a)	oddelki 2 do 8 člena 8.08, če ni treba, da je prisotna posadka;

(b)

oddelka 1 in 3 člena 10.01, če se plovilo na delovni lokaciji lahko varno pritrdi z delovnimi sidri ali podporniki. Vendar pa ima plovilo na delovni lokaciji z lastnim pogonom najmanj eno sidro, ki ustreza zahtevam oddelka 1 člena 10.01, kjer za koeficient k velja, da je enak 45 in kjer je najnižja višina T;

(c)	oddelka 1(c) poglavja 10.02, če plovilo na delovni lokaciji nima lastnega pogona.

Člen 18.04

Varnostna razdalja in prosti bok

1.   Če se plovni objekt na delovni lokaciji uporablja kakor barža za izsuševanje ali barža z bagrom, je varnostna razdalja zunaj skladiščnega območja najmanj 300 mm in prosti bok najmanj 150 mm. Inšpekcijski organ lahko dovoli manjši prosti bok, če se z izračunom dokaže, da je stabilnost dovolj velika za tovor s specifično maso 1,5 t/m3 in če se nobena stran krova ne doseže vode. Upošteva se učinek utekočinjenega tovora.

2.   Določbe členov 4.01 in 4.02 se smiselno uporabljajo za plovni objekt na delovni lokaciji, za katero ne velja oddelek 1. Inšpekcijski organ lahko za varnostno razdaljo in prosti bok določi vrednosti, ki odstopajo od zgoraj navedenih.

Člen 18.05

Čolni

Za plovni objekt na delovni lokaciji se ne zahteva čoln, če:

(a)	nima lastnega pogona ali

(b)	je čoln na voljo drugje na delovni lokaciji.

Navedeno odstopanje se vpiše v spričevalo Skupnosti.

POGLAVJE 19

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVILA ZGODOVINSKE VREDNOSTI

(prazno)

POGLAVJE 19a

POSEBNE ZAHTEVE ZA KANALSKE BARŽE

(prazno)

POGLAVJE 19b

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVILA, KI PLUJEJO PO PLOVNIH POTEH V CONI 4

Člen 19b.01

Uporaba poglavja 4

1.   Z odstopanjem od oddelkov 1 in 2 člena 4.01 se varnostna razdalja vrat in odprtin, razen žrel skladišč, za plovila, ki plujejo po plovnih poteh v coni 4, zmanjša, kakor sledi:

(a)	na 150 mm za odprtine, ki se lahko zaprejo tako, da so odporne proti brizganju in vremenskim vplivom;

(b)	na 200 mm za odprtine, ki jih ni mogoče zapreti tako, da bi bile odporne proti brizganju in vremenskim vplivom.

2.   Z odstopanjem od člena 4.02 je najmanjši prosti bok za plovila, ki plujejo v coni 4, 0 mm, če se upošteva varnostna razdalja v skladu z oddelkom 1.

POGLAVJE 20

POSEBNE ZAHTEVE ZA MORSKA PLOVILA

(prazno)

POGLAVJE 21

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE ZA REKREACIJO

Člen 21.01

Splošno

Za konstrukcijo in opremo plovnih objektov za rekreacijo se uporabljata samo člena 21.02 in 21.03.

Člen 21.02

Uporaba dela II

1.   Plovni objekt za rekreacijo ustreza naslednjim zahtevam:

(a)	iz poglavja 3:   člen 3.01, oddelka 1(a) in 2 člena 3.02, oddelka 1(a) in 6 člena 3.03 in oddelek 1 člena 3.04;

(b)	poglavje 5;

(c)	iz poglavja 6:   oddelek 1 člena 6.01 in člen 6.08;

(d)	iz poglavja 7:   oddelka 1 in 2 člena 7.01, člen 7.02, oddelka 1 in 2 člena 7.03, oddelek 1 člena 7.04, oddelek 2 člena 7.05, člen 7.13, če je predviden prostor za radarsko krmiljenje s strani ene osebe;

(e)	iz poglavja 8:   oddelka 1 in 2 člena 8.01, oddelka 1 in 2 člena 8.02, oddelka 1 in 3 člena 8.03, člen 8.04, oddelki 1 do 10 in oddelek 13 člena 8.05, oddelki 1, 2, 5, 7 in 10 člena 8.08, oddelek 1 člena 8.09 in člen 8.10;

(f)	iz poglavja 9:   oddelek 1 člena 9.01, smiselno;

(g)	iz poglavja 10:   oddelki 2, 3 in 5 do 14 člena 10.01, oddelek 1(a) do (c) in oddelek 2(a) in (e) do (h) člena 10.02, oddelek 1(a), (b) in (d) člena 10.03: vendar sta na plovilu vsaj dva gasilna aparata; oddelka 2 do 6 člena 10.03, člen 10.03a, člen 10.03b in člen 10.05;

(h)	poglavje 13;

(i)	poglavje 14.

2.   Za plovne objekte za rekreacijo, za katera velja Direktiva 94/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo (16), se prvi inšpekcijski pregled in redni inšpekcijski pregledi razširijo samo na:

(a)	člen 6.08, če je na plovnem objektu kazalnik stopnje obratov;

(b)	oddelek 2 člena 7.01, člen 7.02, oddelek 1 člena 7.03 in člen 7.13, če je na plovnem objektu prostor za radarsko krmiljenje s strani ene osebe;

(c)	oddelek 2 člena 8.01, oddelek 1 člena 8.02, oddelek 3 člena 8.03, oddelek 5 člena 8.05, oddelek 2 člena 8.08, člen 8.10;

(d)	oddelki 2, 3, 6 in 14 člena 10.01, oddelek 1(b) in (c), oddelek 2(a) in (e) do (h) člena 10.02, oddelek 1(b) in (d), oddelki 2 do 6 člena 10.03, člen 10.05;

(e)	poglavje 13;

(f)

iz poglavja 14: (aa) člen 14.12; (bb) člen 14.13, po začetku delovanja naprave na utekočinjeni plin se izvede potrditveni preskus v skladu z zahtevami Direktive 94/25/ES, inšpekcijskemu organu se predloži potrditveno poročilo; (cc) člena 14.14 in 14.15; naprava na utekočinjeni plin ustreza zahtevam Direktive 94/25/ES; (dd) celotno poglavje 14, če se naprava na utekočinjeni plin namesti po dajanju plovila za rekreacijo v promet.

Člen 21.03

(prazno)

POGLAVJE 22

STABILNOST PLOVIL, KI PREVAŽAJO ZABOJNIKE

Člen 22.01

Splošno

1.   Določbe tega poglavja se uporabljajo za plovila, ki prevažajo zabojnike, če veljavni predpisi organa za plovbo v državah članicah, zahtevajo dokumentacijo o stabilnosti.

Inšpekcijski organ preveri dokumentacijo o stabilnosti, ali jo predloži v preveritev komu drugemu, in jo pravilno ožigosa.

2.   Poveljnik plovila iz dokumentacije o stabilnosti dobi razumljive podatke o stabilnosti plovila pri vseh pogojih obremenitve.

Dokumentacija o stabilnosti vključuje najmanj naslednje:

(a)	podatke o dopustnih koeficientih stabilnosti, dopustnih vrednostih ali dopustnih višinah za težišče tovora;

(b)	podatke o prostorih, ki se lahko napolnijo z balastno vodo;

(c)	obrazce za preverjanje stabilnosti;

(d)	navodila za uporabo ali primer izračuna, ki ga lahko uporabi poveljnik.

3.   Pri plovilih, na katerih so zabojniki med prevozom lahko nezavarovani ali zavarovani, se zagotovijo posebne metode izračunavanja za potrditev stabilnosti prevoza nezavarovanih in zavarovanih tovorov zabojnikov.

4.   Tovor zabojnikov je zavarovan le, če je vsak posamezen zabojnik trdno pritrjen na trup plovila z vodili za zabojnike ali opremo za pritrditev in se njegova lega med potovanjem ne more spremeniti.

Člen 22.02

Mejni pogoji in metoda izračunavanja za potrditev stabilnosti za prevoz nezavarovanih zabojnikov

1.   Vse metode izračunavanja stabilnosti plovila, ki prevaža nezavarovane zabojnike, ustrezajo naslednjim mejnim pogojem:

(a)	Metacentrična višina je najmanj 1,00 m.

(b)	Pri skupnem delovanju centrifugalne sile zaradi obračanja plovila, tlaka vetra in prostih površin tekočin kot nagiba ne presega 5° in rob krova se ne potopi.

(c)	Nagibni moment zaradi centrifugalne sile, ki je posledica obračanja plovila, se določi z naslednjo formulo: pri čemer je: cKZ parameter (cKZ = 0,04) [s2/m]; v največja hitrost plovila v vodi [m/s]; višina težišča natovorjenega plovila nad vznožjem [m]; T' ugrez natovorjenega plovila [m].

(d)

Nagibni moment zaradi tlaka vetra se določi z naslednjo formulo: pri čemer je: cKW parameter (cKW = 0,025) [t/m2]; A' prečna ploskev nad ustrezno ploskvijo ugreza pri natovorjenem plovilu [m2]; D' izpodriv natovorjenega plovila [t]; lw višina težišča prečne ploskve A' nad ustrezno ploskvijo ugreza [m]; T' ugrez natovorjenega plovila [m].

(e)

Nagibni moment zaradi prostih površin deževnice in ostankov vode v skladišču ali dvojnem dnu se določi z naslednjo formulo: pri čemer je: cKfO parameter (cKfO = 0,015) [t/m2]; b širina skladišča ali zadevnega predela skladišča [m]; (**********) l dolžina skladišča ali zadevnega predela skladišča [m]; (**********) D' izpodriv natovorjenega plovila [t].

(f)	Za vsako obremenitev se upošteva polovica zaloge goriva in pitne vode.

2.   Stabilnost plovila, ki prevaža nezavarovane zabojnike, je zadostna, če dejanski ne presega zul, pridobljenega z izračunom po zgornji formuli. zul se izračuna za različne izpodrive, ki pokrivajo celotno območje ugrezov.

(a)	Za se ne upošteva nobena vrednost, manjša od 11,5 (11,5 = 1/tan 5°).

(b)	zul = - 1,00 [m]

Odločilna je najnižja vrednost

zul, izračunana po formuli (a) ali (b).

V formulah je:

zul	najvišja dovoljena višina težišča natovorjenega plovila nad vznožjem [m];
	višina metacentra nad vznožjem [m] v skladu z aproksimacijsko formulo iz oddelka 3;
F	ustrezen dejanski prosti bok pri 1/2 L [m];
Z	parameter za centrifugalno silo zaradi obračanja
v	največja hitrost plovila v vodi [m/s];
Tm	ustrezen povprečni ugrez [m];
hKW	nagibni moment zaradi bočnega tlaka vetra v skladu z oddelkom 1(d) [m];
hKfO	vsota nagibnih momentov zaradi prostih površin tekočin v skladu z oddelkom 1(e) [m].

3.   Aproksimacijska formula za

Če ni na voljo lista hidrostatičnih krivulj, se vrednost za izračun v skladu z oddelkom 2 in oddelkom 2 člena 22.03 lahko določi z naslednjima aproksimacijskima formulama:

(a)	za plovila v obliki pontona

(b)	za druga plovila

Člen 22.03

Mejni pogoji in metoda izračunavanja za potrditev stabilnosti za prevoz zavarovanih zabojnikov

1.   Vse metode izračunavanja stabilnosti plovila, če prevaža zavarovane zabojnike, ustrezajo naslednjim mejnim pogojem:

(a)	Metacentrična višina je najmanj 0,50 m.

(b)	Pri skupnem delovanju centrifugalne sile zaradi obračanja plovila, tlaka vetra in prostih površin tekočin se nobena odprtina skladišča ne potopi.

(c)	Momenti nagiba zaradi centrifugalne sile zaradi obračanja plovila, tlaka vetra in prostih površin tekočin kot nagiba se določijo v skladu s formulami iz oddelka 1(c) do (e) člena 22.02.

(d)	Za vsako obremenitev se upošteva polovica zaloge goriva in pitne vode.

2.   Stabilnost plovila, ki prevaža zavarovane zabojnike, je zadostna, če dejanski ne presega zul, pridobljenega z izračunom po formuli, izračunani za različne izpodrive, ki pokrivajo celotno območje ugrezov.

(a)	Besedilo slike Za se ne upošteva nobena vrednost, manjša od 6,6, in za Besedilo slike nobena vrednost, manjša od 0.

(b)	zul = - 0.50 [m].

Odločilna je najnižja vrednost

zul v skladu z (a) ali (b).

Poleg predhodno opredeljenih izrazov je v teh formulah:

I	prečni vztrajnostni moment območja vodne črte pri Tm [m4] (za aproksimacijsko formulo glej oddelek 3);
i	prečni vztrajnostni moment območja vodne črte vzporednega z vznožjem, na višini
	vodni izpodriv plovila pri Tm [m3];
F'	idealni prosti bok F' = H' - Tm [m] ali , odločilna je najnižja vrednost;
a	navpična razdalja med spodnjim robom odprtine, ki se ob morebitnem nagibu prvi potopi, in vodno črto plovila v pokončnem položaju [m];
b	razdalja te odprtine od središča plovila [m];
H'	idealna bočna višina [m] ; ;
q	vsota prostornin krovnih hišic, žrel, glavnega krova in drugih nadgradenj do višine največ 1,0 m nad H ali do najnižje odprtine v obravnavani prostornini, odločilna je najnižja vrednost. Deli prostornine v območju 0,05 L od skrajnih delov plovila se ne upoštevajo [m3].

3.   Aproksimacijska formula za I

Če ni na voljo lista hidrostatičnih krivulj, se vrednost prečnega vztrajnostnega momenta I območja vodne črte lahko izračuna z naslednjima aproksimacijskima formulama:

(a)	za plovila v obliki pontona Besedilo slike

(b)	za druga plovila Besedilo slike

Člen 22.04

Postopek za ocenjevanje stabilnosti na plovilu

Postopek za ocenjevanje stabilnosti se lahko določi z dokumenti, navedenimi v oddelku 2 člena 22.01.

POGLAVJE 22a

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE, DALJŠE OD 110 M

Člen 22a.01

Uporaba dela I

Poleg zahtev, določenih v oddelku 3 člena 2.03, lastnik ali njegov predstavnik pred začetkom gradnje plovnega objekta, daljšega od 110 m, razen morske ladje (gradnja novega plovnega objekta ali podaljšanje plovnega objekta, ki je že v uporabi), o tem obvesti inšpekcijski organ, ki naj bi nato izdal spričevalo Skupnosti. Navedeni inšpekcijski organ med gradnjo izvaja preglede. Pregledov med gradnjo mu ni treba opravljati, če se pred začetkom gradnje izdela potrdilo z izjavo priznanega klasifikacijskega zavoda, da bo nadzoroval navedeno gradnjo.

Člen 22a.02

Uporaba dela II

Poleg dela II se za plovne objekte, daljše od 110 m, uporabljajo členi 22a.03 do 22a.05.

Člen 22a.03

Trdnost

Potrdilo, ki ga izda priznani klasifikacijski zavod, potrjuje zadostno trdnost trupa v skladu z oddelkom 1(a) člena 3.02 (vzdolžna, prečna in lokalna trdnost).

Člen 22a.04

Vzgon in stabilnost

1.   Za plovne objekte, daljše od 110 m, z izjemo potniških plovne objekte, se uporabljajo oddelki 2 do 9.

2.   Preveri in potrdi se dokaz zadostne stabilnosti, vključno s stabilnostjo po poškodbi, za najmanj ugoden pogoj obremenitve.

Določijo se osnovne vrednosti za izračun stabilnosti - lahkost plovila in določitev težišča:

—	s preskusom nagiba, ali

—	z natančnim izračunom mase in momenta, pri čemer se lahkost plovila potrdi s preverjanjem ugreza z dovoljenim odstopanjem +/-5 % med maso, določeno z izračunom, in izpodrivom, določenim z odčitavanjem ugreza.

3.   Dokaz o plovnosti po poškodbi se potrdi za polno natovorjen plovni objekt.

Za ta namen se izdela računski dokaz zadostne stabilnosti za kritične vmesne stopnje poplavljenja in za zadnjo stopnjo poplavljenja. Pristojni organ lahko sprejme negativne vrednosti stabilnosti pri vmesnih stopnjah poplavljenja, če je potrjena zadostna stabilnost na naslednjih vmesnih stopnjah.

4.   Za poškodovano stanje se upoštevajo naslednje predpostavke:

(a)	Obseg poškodovanosti boka: vzdolžni obseg : najmanj 0,10 L, prečni obseg : 0,59 m, navpični obseg : neomejeno od temeljne črte navzgor.

(b)	Obseg poškodovanosti dna: vzdolžni obseg : najmanj 0,10 L, prečni obseg : 3,00 m, navpični obseg : 0,39 m od temeljne črte navzgor, predviden zbiralnik olja.

(c)

Za vse pregrade v poškodovanem območju se predvideva, da so poškodovane, zaradi česar se z dodatnim pregrajevanjem zagotovi, da plovni objekt ostane na površini, tudi če sta poplavljena eden ali dva sosednja razdelka v vzdolžni smeri. Za glavno strojnico je treba upoštevati standard za samo en razdelek, tj. končne pregrade v strojnici veljajo za nepoškodovane. Pri poškodbi dna za sosednje razdelke vzdolž ladje tudi velja, da so poškodovani.

(d)

Prepustnost Velja, da propustnost znaša 95 %. Z odstopanjem od te predpostavke se lahko šteje, da je propustnost naslednja: — Strojnice in obratovalni prostori: 85 % — Dvojna dna, rezervoarji za gorivo, rezervoarji za balast itd., v odvisnosti od tega, ali se glede na njihovo uporabo zanje šteje, da morajo biti pri plovilu, ki pluje z največjim dovoljenim ugrezom, polni ali prazni: 0 ali 95 %. Če izračun pokaže, da je povprečna prepustnost kakega predelka nižja, se lahko uporabi izračunana vrednost.

(e)	Spodnji rob vseh odprtin, ki so vodoprepustne (npr. vrata, okna, žrela za dostop), na končni stopnji poplavljenosti ne sega pod 100 mm nad poškodovano vodno črto.

5.   Stabilnost po poškodbi je zadostna, če na podlagi predpostavk v oddelku 4:

(a)	je na končni stopnji poplavljenosti varnostna razdalja najmanj 100 mm in kot nagiba plovila ne presega 5°; ali

(b)	izračuni v skladu s postopkom za izračun stabilnosti ob poškodbi, opredeljenim v delu 9 Uredbe o prevozu nevarnih snovi po Renu, dajo pozitiven rezultat.

6.   Kadar na plovnem objektu obstajajo prečne ali navpične odprtine za zmanjšanje asimertičnega poplavljenja, čas za izravnavo ne presega 15 minut, če je bila med vmesnimi stopnjami poplavljenja potrjena zadostna stabilnost ob poškodbah.

7.   Če se da odprtine, skozi katere lahko voda prodre tudi v nepoškodovane predelke, vodoneprepustno zapreti, se naprave za zapiranje označijo v skladu z njihovimi navodili za uporabo.

8.   Dokaz z izračunom v skladu z oddelki 2 do 5 je bil predložen, če so bili rezultati izračunov za stabilnost ob poškodbi v skladu z delom 9 Uredbe o prevozu nevarnih snovi po Renu pozitivni.

9.   Po potrebi in zaradi skladnosti z zahtevami iz oddelkov 2 ali 3 se ponovno določi ploskev največjega dovoljenega ugreza.

Člen 22a.05

Dodatne zahteve

1.   Plovni objekt, daljši od 110 m:

(a)

se opremi z večpropelerskim pogonskim sistemom z najmanj dvema samostojnima motorjema enake moči in premčnim bočnim propelerjem, ki se upravlja iz prostora za krmiljenje in je učinkovit tudi, ko je plovilo nenatovorjeno; ali ima enopropelerski pogonski sistem in premčni bočni propeler, ki se upravlja iz prostora za krmiljenje, ima lastno napajalno enoto in ki je učinkovit tudi, ko je plovilo nenatovorjeno, in ki omogoča, da plovni objekt pluje naprej z lastnim pogonom kljub okvari glavnega pogonskega sistema;

(b)	se opremi s sistemom za radarsko navigacijo, skupaj s kazalnikom stopnje obratov v skladu z oddelkom 1 člena 7.06;

(c)	ima trajno vgrajen sistem drenažnih črpalk v skladu s členom 8.08;

(d)	ustreza zahtevam oddelka 1.1 člena 23.09.

2.   Pri plovnih objektih, z izjemo potniških ladij, ki so daljši od 110 m in ki, poleg skladnosti z oddelkom 1,

(a)	se jih da v primeru nesreče ločiti na srednji tretjini plovila brez uporabe težke opreme za reševanje, pri čemer ločeni deli plovnega objekta ostanejo na površini;

(b)	se opremijo s spričevalom, ki se hrani na plovnem objektu in ki ga je izdal priznan klasifikacijski zavod, o vzgonu, trimu in stabilnosti posameznih delov plovnega objekta z navedbo stopnje obremenjenosti, nad katero ni več zagotovljen vzgon;

(c)

so zgrajeni kakor plovni objekti z dvojnim trupom v skladu z Uredbo o prevozu nevarnih snovi po Renu (ADNR), pri čemer se za motorne plovne objekte uporabljajo oddelki od 9.1.0.91 do 9.1.0.95 in za tankerska plovila oddelki 9.3.2.11.7 in 9.3.2.13 do 9.3.2.15 dela 9 Uredbe o prevozu nevarnih snovi po Renu;

(d)	se v skladu s prvo polovico stavka oddelka 1(a) opremijo s pogonskim sistemom z več vijaki,

se v oddelek 52 spričevala Skupnosti vpiše, da so skladni z vsemi zahtevami točk (a) do (d).

3.   Za potniška plovila, daljša od 110 m, ki, poleg skladnosti z oddelkom 1,

(a)	so pod nadzorom priznanega klasifikacijskega zavoda zgrajena ali predelana tako, da se uvrščajo v najvišji razred, pri čemer se skladnost potrdi s spričevalom, ki ga je izdal klasifikacijski zavod, medtem ko pri obstoječem razredu to ni potrebno;

(b)

imajo dvojno dno, visoko najmanj 600 mm, in dodatno pregrado, ki zagotavlja, da se pri poplavi dveh sosednjih za vodo neprepustnih predelkov plovilo ne potopi pod mejno črto in da preostala varnostna razdalja ostane 100 mm ali imajo dvojno dno, visoko najmanj 600 mm, in dvojni trup z razdaljo med bočno steno plovila in prečno pregrado najmanj 800 mm;

(c)	so opremljena s pogonskim sistemom z več vijaki z najmanj dvema samostojnima motorjema enake moči in sistemom premčnih bočnih propelerjev, ki se lahko upravlja iz prostora za krmiljenje in ki deluje tako vzdolžno kakor prečno;

(d)	imajo možnost, da se krmno sidro upravlja neposredno iz prostora za krmiljenje;

se v oddelek 52 spričevala Skupnosti vpiše, da so skladna z vsemi zahtevami točk (a) do (d).

Člen 22a.06

Uporaba dela IV pri predelavi

Inšpekcijski organ lahko pri plovnih objektih, ki so po predelavi dolga več kot 100 m, lahko uporabi poglavje 24 samo na podlagi posebnih priporočil odbora.

POGLAVJE 22b

POSEBNE ZAHTEVE ZA VISOKOHITROSTNA PLOVILA

Člen 22b.01

Splošno

1.   Visokohitrostno plovilo ne sme biti izdelano kakor plovilo s kabinami.

2.   Na visokohitrostnih plovilih so prepovedane naslednje naprave:

(a)	naprave, ki so opremljene s stenjem v skladu s členom 13.02;

(b)	peči z oljnim gorilnikom na uplinjevanje v skladu s členoma 13.03 in 13.04;

(c)	peči na trdo gorivo v skladu s členom 13.07;

(d)	naprave na utekočinjeni plin v skladu s poglavjem 14.

Člen 22b.02

Uporaba dela I

1.   Poleg določb člena 2.03 se visokohitrostna plovila izdelajo in klasificirajo pod nadzorom in v skladu z veljavnimi pravili priznanega klasifikacijskega zavoda, ki ima posebna pravila za visokohitrostna plovila. Razred se ohrani.

2.   Z odstopanjem od člena 2.06 so spričevala Skupnosti, izdana v skladu z določbami tega poglavja, veljavna največ pet let.

Člen 22b.03

Uporaba dela II

1.   Ne glede na oddelek 2 in oddelek 2 člena 22b.02 se za visokohitrostna plovila uporabljajo poglavja 3 do 15, z izjemo naslednjih določb:

(a)	drugi odstavek oddelka 6 člena 3.04;

(b)	drugi stavek oddelka 2 člena 8.08;

(c)	drugi in tretji stavek oddelka 4 člena 11.02;

(d)	drugi stavek oddelka 4 člena 12.02;

(e)	drugi stavek oddelka 3(a) člena 15.06.

2.   Z odstopanjem od oddelka 9 člena 15.02 in oddelka 7 člena 15.15 je mogoče vsa vrata v pregradah, neprepustnih za vodo, upravljati daljinsko.

3.   Z odstopanjem od oddelka 1 člena 6.02 pri odpovedi ali napaki pri delovanju pogonske enote opreme za krmiljenje nemudoma začne delovati druga samostojna pogonska enota opreme za krmiljenje ali ročna pogonska enota.

4.   Visokohitrostna plovila poleg zahtev iz dela II izpolnjujejo zahteve členov 22b.04 do 22b.12.

Člen 22b.04

Sedeži in varnostni pasovi

Na voljo so sedeži za največje dovoljeno število potnikov na plovilu. Sedeži se opremijo z varnostnimi pasovi. Varnostni pasovi niso potrebni, če je na voljo ustrezna zaščita ali če niso zahtevani v delu 6 poglavja 4 Kodeksa HSC 2000.

Člen 22b.05

Prosti bok

Z odstopanjem od členov 4.02 in 4.03 prosti bok meri najmanj 500 mm.

Člen 22b.06

Vzgon, stabilnost in pregrajevanje

Za visokohitrostna plovila se predloži ustrezna dokumentacija za:

(a)	lastnosti vzgona in stabilnosti, ki zagotavljajo varnost, če plovilo pluje na izpodrivni način, naj bo popolnoma nepoškodovano ali pa poškodovano;

(b)	lastnosti stabilnosti in stabilizacijski sistemi, ki zagotavljajo varnost plovila v fazi dinamičnega vzgona in prehodni fazi;

(c)	lastnosti stabilnosti v neizpodrivnem in prehodnem načinu, ki ob kakršni koli sistemski okvari omogočajo varen prehod plovila na izpodrivni način.

Člen 22b.07

Prostor za krmiljenje

1.   Ureditev

(a)	Z odstopanjem od oddelka 1 člena 7.01 se prostori za krmiljenje uredijo tako, da lahko krmar in drugi član posadke kadar koli opravljata naloge med plovbo.

(b)

Prostor za krmiljenje je urejen tako, da je dovolj prostora za delovni mesti oseb, navedenih v točki (a) zgoraj. Instrumenti za plovbo, manevriranje, spremljanje in sporočanje ter druge pomembne naprave za nadzor krmiljenja so postavljeni dovolj skupaj, da tako krmarju kakor drugemu članu posadke omogočajo pridobivanje potrebnih informacij in nemoteno upravljanje naprav za nadzor krmiljenja in drugih naprav v sedečem položaju. V vseh primerih veljajo naslednje zahteve: (aa) krmilni položaj krmarja je urejen tako, da omogoča radarsko krmiljenje s strani ene osebe; (bb) drugi član posadke ima svoj radarski zaslon (podrejen) na svojem delovnem mestu in s svojega delovnega mesta lahko posreduje informacije in nadzoruje poganjanje plovila.

(c)	Osebi iz točke (a) lahko nemoteno upravljata naprave, navedene v točki (b), tudi če imata pravilno nameščene varnostne pasove.

2.   Neoviran pogled

(a)	Z odstopanjem od oddelka 2 člena 7.02 območje krmarjevega oviranega pogleda pred plovilom v sedečem položaju ne glede na količino tovora ne presega ene dolžine plovila.

(b)	Z odstopanjem od oddelka 3 člena 7.02 celoten lok slepih sektorjev od naravnost naprej do 22,5° za pravokotnico na oba boka ne presega 20o. Vsak posamezni slepi sektor ne presega 5°. Čisti sektor med dvema slepima sektorjema ni manjši od 10°.

3.   Instrumenti

Stikalne plošče za upravljanje in spremljanje naprav iz člena 22b.11 v prostoru za krmiljenje stojijo posebej in so jasno označene. Kjer je to primerno, se to uporablja tudi za naprave za splavitev skupinske reševalne opreme.

4.   Osvetlitev

Za območja ali kose opreme, ki so med uporabo osvetljeni, se uporablja rdeča luč.

5.   Okna

Treba je preprečiti odsevanje. Zagotovi se način za preprečitev zaslepitve zaradi sončne svetlobe.

6.   Površinski materiali

V prostoru za krmiljenje se ne uporabljajo odsevni površinski materiali.

Člen 22b.08

Dodatna oprema

Visokohitrostna plovila imajo naslednjo opremo:

(a)	radarsko napravo in kazalnik stopnje obratov v skladu z oddelkom 1 člena 7.06,

(b)	takoj dostopno individualno opremo za reševanje v skladu z evropskim standardom EN 395:1998 za največje dovoljeno število oseb na plovilu.

Člen 22b.09

Zaprta območja

1.   Splošno

Javni in bivalni prostori in oprema, ki jo vsebujejo, so oblikovani tako, da med navadnim in zasilnim zagonom ali zaustavitvijo ali med manevriranjem med običajno plovbo in pri odpovedi ali okvari ne bo poškodovana nobena oseba, ki pravilno uporablja te zmogljivosti.

2.   Komuniciranje

(a)	Zaradi informiranja potnikov o varnostnih ukrepih se vsa potniška plovila opremijo z zvočnimi in svetlobnimi napravami, ki jih vidijo in slišijo vsi na plovilu.

(b)	Poveljnik lahko prek naprav, opisanih v točki (a), daje navodila potnikom.

(c)	Vsak potnik ima v bližini svojega sedeža dostop do navodil za ravnanje v izrednih razmerah, vključno z načrtom plovila, na katerem so označeni vsi izhodi, zasilni izhodi, zasilno opremo, opremo za reševanje ter navodili za uporabo rešilnih jopičev.

Člen 22b.10

Izhodi in zasilni izhodi

Poti za evakuacijo in izhod v sili ustrezajo naslednjim zahtevam:

(a)	dostop do javnih in bivalnih prostorov s krmilnega položaja je lahek, varen in hiter;

(b)	poti za evakuacijo, ki vodijo do zasilnih izhodov, so jasno in trajno označene;

(c)	vsi izhodi so ustrezno označeni. Delovanje mehanizma za odpiranje je jasno razvidno z zunanje in notranje strani;

(d)	poti za evakuacijo in zasilni izhodi imajo ustrezen varnostni sistem za usmerjanje;

(e)	poleg izhodov je dovolj prostora za člana posadke.

Člen 22b.11

Protipožarna zaščita in preprečevanje požarov

1.   Javno dostopni hodniki, sobe in bivalni prostori ter tudi ladijske kuhinje in strojnice so priključeni na ustrezen protipožarni alarmni sistem. V prostoru, kjer je stalno prisotno osebje, se samodejno vključi opozorilo o prisotnosti vsakega požara in njegova lokacija.

2.   Strojnice se opremijo s stalno nameščenim sistemom za gašenje požara v skladu s členom 10.03b.

3.   Javno dostopne sobe in bivalni prostori in njihove poti za evakuacijo se opremijo s sistemom vodnih pršilnikov pod pritiskom v skladu s členom 10.03a. Uporabljeno vodo je mogoče hitro spraviti neposredno ven iz plovila.

Člen 22b.12

Prehodne določbe

Visokohitrostna plovila iz oddelka 22 člena 1.01, ki imajo dne 31. marca 2003 veljavno spričevalo Skupnosti, ustrezajo naslednjim določbam tega poglavja:

(a)	členom 22b.01, 22b.04, 22b.08, 22b.09, 22b.10, oddelku 1 člena 22b.11, pri podaljšanju spričevala Skupnosti;

(b)	dne 1. aprila 2013, oddelkom 1, 3, 4, 5 in 6 člena 22b.07;

(c)	dne 1. januarja 2023 vsem drugim določbam.

DEL III

POGLAVJE 23

OPREMA PLOVIL GLEDE NA ŠTEVILO ČLANOV POSADKE

Člen 23.01

(prazno)

Člen 23.02

(prazno)

Člen 23.03

(prazno)

Člen 23.04

(prazno)

Člen 23.05

(prazno)

Člen 23.06

(prazno)

Člen 23.07

(prazno)

Člen 23.08

(prazno)

Člen 23.09

Oprema plovil

1.   Za motorna plovila, potiskače, konvoje v potisni navezi in potniška plovila inšpekcijski organ v oddelek 47 spričevala Skupnosti vpiše, ali so skladni z določbami oddelkov 1.1 in 1.2 ali ne.

1.1   Standard S1

(a)

Pogonski sistemi so urejeni tako, da je mogoče iz prostora za krmiljenje spreminjati hitrost in obrniti smer propelerskega potiska. Pomožne motorje, potrebne za delovanje, je mogoče prižgati ali ugasniti iz prostora za krmiljenje, razen če je ta postopek samodejen oziroma so motorji na vsakem potovanju stalno prižgani.

(b)

V nevarnih območjih zaradi — temperature hladilne tekočine glavnega motorja, — zaradi tlaka mazivnega olja za glavne motorje in prenosne sisteme, — tlak olja in zraka v enotah za vzvratno vožnjo, sistemih prenosa ali propelerjih za vzvratno vožnjo v glavnem motorju, — višine kaluže v glavni strojnici; se izvaja spremljanje z instrumenti, ki ob okvari v prostoru za krmiljenje sprožijo zvočne in svetlobne signale. Zvočni alarmni signali se lahko kombinirajo v eni zvočni opozorilni napravi. Takoj po seznanjenosti z napako jih je mogoče izključiti. Svetlobni alarmni signali se lahko izključijo samo, ko so bile odpravljene napake, zaradi katerih so se sprožili.

(c)	Preskrba z gorivom in hlajenje glavnega motorja potekata samodejno.

(d)	Krmilni sistem lahko upravlja ena oseba, tudi pri največjem ugrezu, ne da bi ji bilo treba za to uporabiti posebno moč.

(e)	Iz prostora za krmiljenje je mogoče oddajati svetlobne in zvočne signale, ki jih zahtevajo predpisi bodisi nacionalnega ali mednarodnega organa za plovbo.

(f)	Če med prostorom za krmiljenje in premcem, krmo, bivalnimi prostori in strojnicami ni možnosti za neposredno sporazumevanje, se zagotovi sistem za zvočno sporazumevanje. Za sporazumevanje s strojnicami je lahko izveden kakor svetlobni ali zvočni signal.

(g)	Zahtevani čoln lahko v primernem času spusti en član posadke.

(h)	Na plovilu je iskalni žaromet, ki ga je mogoče upravljati iz prostora za krmiljenje.

(i)	Upravljanje ročic in podobnih vrtečih se delov dvižnih naprav ne zahteva sile, večje od 160 N.

(k)	Vlečni vitli, vključeni v spričevalo Skupnosti, imajo lasten pogon.

(l)	Drenažne črpalke in črpalke za pranje palube imajo lasten pogon.

(m)	Glavne enote za upravljanje in instrumenti za spremljanje so oblikovani ergonomsko.

(n)	Opremo, zahtevano v odstavku 1 člena 6.01, je mogoče daljinsko upravljati iz prostora za krmiljenje.

1.2   Standard S2

(a)	Za motorna plovila, ki delujejo samostojno:   standard S1 in dodatna opremljenost s premčnim bočnim propelerjem, ki ga je mogoče upravljati iz prostora za krmiljenje;

(b)	za motorna plovila, ki se poganjajo v vzporedni navezi:   standard S1 in dodatna opremljenost s premčnim bočnim propelerjem, ki ga je mogoče upravljati iz prostora za krmiljenje;

(c)

za motorna plovila, ki poganjajo konvoje v potisni navezi, sestavljeni iz samega motornega plovila in plovila pred njim:   standard S1 in dodatna opremljenost s priključnimi vitli na hidravlični ali električni pogon. Vendar se ta oprema ne zahteva, če je prvo plovilo v potisni navezi opremljeno s premčnim bočnim propelerjem, ki ga je mogoče upravljati iz prostora za upravljanje na motornem plovilu, ki potiska;

(d)

za potiskače, ki poganjajo potisno navezo:   standard S1 in dodatna opremljenost s hidravličnimi ali električnimi priključnimi vitli. Vendar se ta oprema ne zahteva, če je prvo plovilo v potisni navezi opremljeno s premčnim bočnim propelerjem, ki ga je mogoče upravljati iz prostora za krmiljenje na potiskaču;

(e)	za potniška plovila:   standard S1 in dodatna opremljenost s premčnim bočnim propelerjem, ki ga je mogoče upravljati iz prostora za krmiljenje. Vendar to ni potrebno, če pogonski in krmilni sistem potniškega plovila zagotavljata enake manevrske sposobnosti.

Člen 23.10

(prazno)

Člen 23.11

(prazno)

Člen 23.12

(prazno)

Člen 23.13

(prazno)

Člen 23.14

(prazno)

Člen 23.15

(prazno)

DEL IV

POGLAVJE 24

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 24.01

Uporaba prehodnih določb za plovne objekte, ki so že v uporabi

1.   Določbe členov 24.02 do 24.04 se uporabljajo samo za plovne objekte, ki imajo dne 30. decembra 2008 veljavno spričevalo za plovilo v skladu z Uredbo o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994, ali ki so jih 31. decembra gradili ali predelali.

2.   Za plovne objekte, ki niso zajeti v oddelku 1, se uporabljajo določbe člena 24.06.

Člen 24.02

Odstopanja za plovne objekte, ki so že v uporabi

1.   Brez poseganja v člena 24.03 in 24.04 morajo biti plovni objekti, ki niso skladni z določbami te direktive:

(a)	zaradi skladnosti z navedenimi določbami prilagojena v skladu s prehodnimi določbami, naštetimi v spodnji tabeli; in

(b)	do svoje prilagoditve skladna z Uredbo o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994.

2.   V spodnji tabeli se uporabljajo naslednje opredelitve:

—

„N.R.C.“: Določba se ne uporablja za plovne objekte, ki so že v uporabi, razen če niso zadevni deli zamenjani ali spremenjeni, tj. določba se uporablja samo za novozgrajene plovne objekte (Newly-built craft) in za zamenjavo (Replacement) ali predelavo (Conversion) zadevnih delov ali prostorov. Če se obstoječi deli zamenjajo z rezervnim deli z uporabo enake tehnologije in enakega tipa, to ne pomeni zamenjave („R“) v smislu prehodnih določb.

—	„Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti“: Skladnost z določbo mora biti zagotovljena po tem, ko je bilo po začetku njene veljavnosti izdano ali podaljšano spričevalo Skupnosti.

Člen in oddelek	Vsebina	Rok in opombe
POGLAVJE 3
3.03, odd. 1(a)	Položaj pregrade proti trkom	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
odd. 2	Bivalni prostori	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
	Varnostna oprema	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
odd. 4	Za pline neprepusten bivalni prostor, ločen od strojnice, kotlovnice in skladišč	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 5, drugi odst.	Pregledi vrat v krmnih pregradah	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 7	Sidra, ki ne štrlijo v sprednje dele plovil	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2041.
3.04, odd. 3, drugi stavek;	Izolacijski material, uporabljen v strojnicah	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.
odd. 3, tretji in četrti stavek	Odprtine in naprave za zaklepanje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.
3.04, odd. 6	Izhodi iz strojnic	Strojnice, ki pred letom 1995 niso veljale za strojnice po členu 1.01, je treba opremiti z drugim vhodom ob N.R.C. najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
POGLAVJE 5
5.06, odd. 1, prvi stavek;	Najmanjša hitrost (naprej)	Za plovila, zgrajena pred letom 1996, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
POGLAVJE 6
6.01, odd. 1	Manevrske sposobnosti, določene v Poglavju 5	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
odd. 3	Stalni nagib plovila in sobne temperature	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 7	Načrtovanje osi krmila	Za plovila, zgrajena pred letom 1996: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
6.02, odd. 2	Ena operacija, ki zadostuje za upravljanje druge pogonske enote	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 3	Manevrske sposobnosti, določene v poglavju 5, zagotovljene za drugo pogonsko enoto	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
6.03, odd. 1	Povezava drugih porabnikov na pogonsko enoto hidravlične krmilne naprave	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 2	Ločen hidravlični rezervoar	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
6.05, odd. 1	Kolo ročnega pogona, ki ga ne poganja motorna pogonska enota	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
6.06, odd. 1	Dva med seboj neodvisna prožilna sistema	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
6.07, odd. 2(a)	Nadzorne naprave za raven olja v hidravličnih rezervoarjih in delovni tlak hidravličnega sistema	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 2(e)	Spremljanje vmesnih naprav	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.
6.08, odd. 1	Zahteve za električno opremo v skladu s členom 9.20	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
POGLAVJE 7
7.02, odd. 3, drugi odst.	Neoviran pogled na krmarjevi običajni osi pogleda	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
odd. 5	Najmanjša prepustnost svetlobe	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
7.03, odd. 7	Izklop alarmov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti, razen če prostor za krmiljenje ni bil zasnovan za radarsko krmiljenje s strani ene osebe.
odd. 8	Samodejen prehod na drug vir energije	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
7.04, odd. 1	Nadzor glavnih motorjev in krmilnih sistemov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.
odd. 2	Nadzor glavnega motorja	Če so prostori za krmiljenje zasnovani za radarsko krmiljenje s strani ene osebe: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035, če je smer premikanja mogoče doseči neposredno; N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 za druge motorje.
7.09	Alarmni sistem	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
7.12, prvi odst.	Prostori za krmiljenje, ki se lahko spustijo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. Nehidravlični sistem za spuščanje: najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
drugi in tretji odst.		N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.
POGLAVJE 8
8.01, odd. 3	Samo motorji z notranjim izgorevanjem na gorivo s plameniščem nad 55 °C	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
8.02, odd. 1	Zaščita motorjev pred nenačrtovanim vžigom	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 4	Zaščita delov motorja	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.
8.03, odd. 2	Naprave za spremljanje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 3	Zaščita pred prekoračitvijo hitrosti	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 5	Oblika puš v jaških	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
8.05, odd. 1	Jekleni rezervoarji za tekoče gorivo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
odd. 2	Samodejno zapiranje ventilov na rezervoarju	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.
odd. 3	Pred pregrado proti trkom ni rezervoarjev za gorivo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 4	Rezervoarji za gorivo in njihova oprema ne stojijo neposredno nad motorji ali izpušnimi cevmi	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. Do takrat je treba z ustreznimi napravami omogočiti varno odvajanje goriva.
odd. 6, tretji do peti stavek	Namestitev in mere prezračevalnih in povezovalnih cevi	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
8.05, odd. 7	Zapiralna naprava, ki se upravlja s krova	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
odd. 9, prvi stavek	Naprave za merjenje prostornine, ki so čitljive do največje ravni polnjenja	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 13	Nadzor ravni polnjenja ne samo za glavne motorje, temveč tudi za druge motorje, potrebne za varno delovanje plovila	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
8.08, odd. 8	Preprosta zapiralna naprava v skladiščih, kjer se lahko hrani balast, ni dovolj za povezavo med prostori za balast in drenažnimi cevmi	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 9	Merilne naprave v kalužah v skladišču	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
8.09, odd. 2	Naprave za zbiranje oljne vode in skladišča za porabljeno olje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
8.10, odd. 3	Mejna emisija 65 dB(A) za nepremična plovila	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
	POGLAVJE 8a
	Uporabljajo se prehodne določbe za poglavje 8a Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu
POGLAVJE 9
9.01, odd. 1, drugi stavek	Ustrezni dokumenti, ki jih je treba predložiti inšpekcijskemu organu	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
odd. 2, druga alinea	Na plovilu morajo biti sheme stikal za glavno, zasilno in razdelilno stikalno ploščo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 3	Sobne temperature v notranjosti in na krovu	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
9.02, odd. 1 do 3	Sistemi za oskrbo z električno energijo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
9.05, odd. 4	Prerez ozemljitvenih prevodnikov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
9.11, odd. 4	Učinkovito prezračevanje, kadar so akumulatorji nameščeni v zaprtem predelku, omari ali zaboju	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.
9.12, odd. 2(d)	Namestitev stikal	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
odd. 3(b)	Naprava za zaznavanje ozemljitve, ki lahko oddaja svetlobni in zvočni alarm	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
9.13	Zasilni prekinjevalci električnega tokokroga	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
9.14, odd. 3, drugi stavek;	Prepoved enopolnih stikal v pralnicah, kopalnicah, umivalnicah in drugih prostorih, kjer so mokre naprave	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
9.15, odd. 2	Minimalni profil kabla 1,5 mm2	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 9	Kabli, povezani s prostori za krmiljenje, ki se lahko spustijo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
9.16, odd. 3, drugi stavek;	Drugo vezje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
9.19	Alarmni in varnostni sistemi za mehansko opremo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
9.20	Elektronska oprema	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
9.21	Elektromagnetna združljivost	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
POGLAVJE 10
10.01	Sidrna oprema	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
10.02, odd. 2(a)	Spričevalo za privezne in druge kable	Prvi kabel, ki ga je treba zamenjati na plovilu: N.R.C., najpozneje 1.1.2008. Drugi in tretji kabel: 1.1.2013.
10.03, odd. 1	Evropski normativ	Pri zamenjavi, najpozneje 1.1.2010.
odd. 2	Primernost za požarne razrede A, B in C	Pri zamenjavi, najpozneje 1.1.2010.
odd. 4	Razmerje med vsebnostjo CO2 in velikostjo prostora	Pri zamenjavi, najpozneje 1.1.2010.
10.03a	Stalno nameščeni protipožarni sistemi v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
10.03b	Stalno nameščeni protipožarni sistemi v strojnicah, kotlovnicah in črpalnicah	(17)
10.04	Uporaba evropskega normativa za čolne	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
10.05, odd. 2	Pnevmatski rešilni jopiči	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. Rešilni jopiči, ki so bili na plovilu 30. 9. 2003 se lahko uporabljajo do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
POGLAVJE 11
11.02, odd. 4	Oprema zunanjih robov krovov in delovnih postaj	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
11.04	Bočne palube	(18) Pri velikosti, ki presega 7,30 m, prva izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
11.05, odd. 1	Dostop do delovnih mest	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
odd. 2 in 3	Vrata in dostopi, izhodi in prehodi, kjer višinska razlika tal presega 0,50 m.	Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti.
odd. 4	Stopnice v delovnih prostorih, kjer je stalno prisotno osebje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
11.06, odd. 2	Izhodi in zasilni izhodi	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
11.07, odd. 1, drugi stavek	Lestve, stopnice in podobne naprave	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
odd. 2 in 3		Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti
11.10	Pokrovi žrel	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
11.11	Vitli	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
11.12, odd. 2 do 6 in 8 do 10	Žerjavi: tablica proizvajalca, največje dovoljene obremenitve, zaščitne naprave, računski preskus, inšpekcijski pregledi strokovnjakov, spričevala na plovilu	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
11.13	Hranjenje vnetljivih tekočin	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.
POGLAVJE 12
12.01,,odd. 1	Bivalni prostori za osebe, ki stalno prebivajo na plovilu	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
12.02, odd. 3	Postavitev tal	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
odd. 4	Dnevni in spalni prostori	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
odd. 6	Višina bivalnih prostorov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
odd. 8	Prosta talna površina skupnih dnevnih prostorov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
odd. 9	Prostornina prostorov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
odd. 10	Prostornina zraka na osebo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
odd. 11	Velikost vrat	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
odd. 12(a) in (b)	Postavitev stopnic	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
odd. 13	Cevi za dovajanje nevarnih plinov ali tekočin	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
12.03	Sanitarna oprema	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
12.04	Kuhinje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
12.05	Pitna voda	N.R.C., najpozneje 31.12.2006.
12.06	Gretje in prezračevanje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
12.07, odd. 1, drugi stavek	Druge naprave v bivalnih prostorih	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
POGLAVJE 15
15.01,,odd. 1(d)	Neuporaba 2. stavka 3. odd. člena 9.14 za nazivne napetosti več kot 50 V	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 2(c)	Prepoved grelnikov na trdna goriva v skladu s členom 13.07	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. Določba se ne uporablja za plovila z motorji na trdno gorivo (parni motorji).
(e)	Prepoved naprav na utekočinjeni plin v skladu s poglavjem 14.	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
15.02 odd. 2	Število in postavitev pregrad	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 5, drugi stavek	Mejna črta, če ni pregradnega krova	Za potniška plovila, zgrajena pred 1.1.1996, se zahteva uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 10(c)	Čas za postopek zapiranja	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
odd. 12	Optični opozorilni sistem	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.
odd. 15	Najnižja višina dvojnih dnov ali bočnih odprtin	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
15.03, odd. 1 do 6	Stabilnost nepoškodovanega plovila	N.R.C. in ko se največje dovoljeno število potnikov poveča, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 7 in 8	Stabilnost poškodovanega plovila	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 9	2-oddelčni status	N.R.C.
odd. 10 do 13	Stabilnost poškodovanega plovila	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
15.05 odd. 2(a)	Število potnikov, za katere je dokazan obstoj evakuacijskega območja v skladu z oddelkom 8 člena 15.06	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
(b)	Število potnikov, ki se je upoštevalo pri izračunu stabilnosti v skladu s členom 15.03	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
15.06, odd. 1(a)	Prostori za potnike na vseh krovih za pregrado proti trkom in pred krmno pregrado	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 3(c), prvi stavek	Čista višina izhodov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
drugi stavek	Čista širina vrat potniških kabin in drugih majhnih prostorov	Za širino 0,7 m se uporablja N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
15.06, odd. 3(f), prvi stavek	Velikost zasilnih izhodov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
(g)	Izhodi iz prostorov, namenjenih za osebe z zmanjšano gibljivostjo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 4(d)	Vrata za osebe z zmanjšano gibljivostjo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 5	Zahteve za povezovalne hodnike	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 6(b)	Poti za izhod v sili, ki vodijo v evakuacijske prostore	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
(d)	Vzdolž poti za izhod v sili ni prečk, lestev ali podobnega	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 7	Primeren sistem varnostnih navodil	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 8	Zahteve za zbirne prostore	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 9	Zahteve za stopnišča in njihove podeste v prostorih za potnike	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 10(a)	Ograja v skladu z evropskim standardom EN 711: 1995	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
drugi stavek;	Višina branikov in ograj na krovih za osebe z zmanjšano gibljivostjo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
15.06, odd. 10(b), drugi stavek	Čista širina odprtin, ki se navadno uporabljajo za vkrcavanje in izkrcavanje oseb z zmanjšano gibljivostjo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 13	Območja za vozila in stene v prostorih za vozila, namenjenih za osebe z zmanjšano gibljivostjo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 14, prvi stavek	Zasnova steklenih vrat in sten v območjih za vozila in okenskih stekel	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 15	Zahteve za nadgradnje ali njihove strehe, ki so v celoti iz panoramskih stekel	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 16	Sistemi pitne vode v skladu s členom 12.05	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 31.12.2006.
odd. 17, drugi stavek	Zahteve za stranišča, opremljena za osebe z zmanjšano gibljivostjo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 18	Sistem prezračevanja za kabine z okni, ki jih ni mogoče odpirati	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 19	Zahteve člena 15.06 za prostore, v katerih so nastanjeni člani posadke ali ladijsko osebje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
15.07	Zahteve za pogonski sistem	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
15.08, odd. 2	Zahteve za sistem ozvočenja v območjih za potnike	Za potniška plovila, katerih LWL ne presega 40 m ali ki niso predvidena za več kakor 75 oseb, se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje po izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 3	Zahteve za alarmni sistem	Za plovila za dnevne izlete se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 4	Alarm za raven kaluže za vsak predelek, neprepusten za vodo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 5	Dve drenažni črpalki na motorni pogon	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 6	Stalno nameščen drenažni sistem	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
odd. 8	Prezračevalni sistem za sisteme za pijače s CO2 v prostorih	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
15.09, odd. 3	Ustrezna oprema za prenašanje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
15.09, odd. 4	Individualna reševalna oprema za otroke	Do izdaje ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2010 ta oprema velja za nadomestilo individualni reševalni opremi.
	Reševalna oprema	Za potniška plovila, ki so bila pred 1.1.2005 opremljena s skupinskimi reševalnimi napravami v skladu z odd. 5 člena 15.09, te naprave veljajo za nadomestilo individualni reševalni opremi Za potniška plovila, ki so bila pred 1.1.2005 opremljena s skupinskimi reševalnimi napravami v skladu z odd. 6 člena 15.09, te veljajo za nadomestilo individualni reševalni opremi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 5(b) in (c)	Dovolj prostora za sedenje, vzgon najmanj 750 N	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
(f)	Stabilen trim in ustrezne oprijemalne naprave	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
(i)	Ustrezen način evakuacije iz evakuacijskih prostorov na reševalne splave	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 10	Čoln, opremljen z motorjem in iskalnim žarometom	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
15.10, odd. 2	Odd. 3 člena 9.16 se uporablja tudi za prehode in potniške prostore za preživljanje prostega časa	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
odd. 3	Zadostna zasilna osvetlitev	Zasilna osvetlitev N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
15.10, odd. 4	Zasilni agregat	Za plovila za dnevne izlete z LWL 25 m ali manj se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
(f)	Zasilno napajanje za iskalni žaromet v skladu s točko (i) odd. 2 člena 10.02	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
(i)	Zasilno napajanje za dvigala in dvižno opremo v skladu z drugim stavkom odd. 9 člena 15.06	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
odd. 6	Zahteve za zasilni agregat:
	- Predelne stene v skladu z odd. 2 člena 15.11	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
	- Postavitev kablov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
	- Zasilni agregat nad mejno črto	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
15.11	Protipožarna zaščita
odd. 1	Protipožarna ustreznost materialov in sestavnih delov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 2	Zasnova predelnih sten	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 3	Barve, laki in drugi proizvodi za obdelavo površin ter tudi obloge krovov v prostorih, razen v strojnicah in shrambah, so negorljivi	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
odd. 4	Strop salona in stenske obloge so izdelani iz nevnetljivega materiala	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 5	Pohištvo in oprema v zbirnih prostorih so izdelani iz nevnetljivega materiala	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 6	Izvedeni preskusi v skladu s pravilnikom	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 7	Izolacijski materiali v salonih	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 8	Zahteve za vrata v predelnih stenah	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 9	Stene	Na plovilih s kabinami brez samodejnih sistemov vodnih pršilnikov pod pritiskom deli sten med kabinami: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 10	Predelne stene	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
15.11, odd. 11	Pregrade proti prepihu	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 12, drugi stavek	Stopnice, izdelane iz jekla ali drugega ustreznega nevnetljivega materiala	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 13	Zaprtje notranjih stopnišč	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 14	Prezračevalni sistemi in sistemi za dovod zraka	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 15	Prezračevalni sistemi v kuhinjah in peči s prezračevalniki	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 16	Nadzorni centri, stopniščni jaški, zbirni prostori in sistemi za odvod dima	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 17	Protipožarni alarmni sistem	Za plovila za dnevne izlete: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
15.12, odd. 1	Prenosni gasilni aparati	Gasilni aparat in materiali za gašenje v kuhinjah, frizerskih salonih in parfumerijah: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.
odd. 2	Hidrantni sistem	2. črpalka za gašenje: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 3	Zahteve za hidrantne sisteme	Tlak in dolžina vodnega curka: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 6	Materiali, zaščita pred okvarami	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
15.12 odd. 7	Preprečitev možnosti zamrzovanja cevi in hidrantov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 8(b)	Neodvisno delovanje črpalk za gašenje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
(c)	Dolžina vodnega curka na vseh krovih	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
(d)	Namestitev črpalk za gašenje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 9	Sistemi za gašenje v strojnicah	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
15.14, odd. 1	Zbiranje odpadne vode in oprema za njeno odstranjevanje	Za plovila s kabinami z največ 50 ležišči in za plovila za dnevne izlete: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 2	Zahteve za rezervoarje za zbiranje odpadne vode	Za plovila s kabinami z največ 50 ležišči in za plovila za dnevne izlete za največ 50 potnikov: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
15.15, odd. 1	Stabilnost poškodovanega plovila	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
odd. 4	(prazno)
odd. 5	Opremljenost s čolnom, ploščadjo ali enakovredno napravo	Za potniška plovila z največjim dovoljenim številom potnikov 250 ali 50 ležišči: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
15.15, odd. 6	Opremljenost s čolnom, ploščadjo ali enakovredno napravo	Za potniška plovila z največjim dovoljenim številom potnikov 250 ali 50 ležišči: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
odd. 9(a)	Alarmni sistemi za naprave na utekočinjeni plin	N.R.C., najpozneje ob podaljšanju spričevala v skladu s členom 14.15.
(b)	Skupinska reševalna oprema v skladu z odd. 5 člena 15.09	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.
POGLAVJE 16
16.01, odd. 2	Posebni vitli ali ustrezne priključne naprave	Zahteva se uporablja za plovila z dovoljenjem, izdanim pred 1.1.1995 za potiskanje brez ustrezne opreme za pritrditev, samo ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
16.01, odd. 3, zadnji stavek	Zahteve za pogonske enote	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
POGLAVJE 17
17.02, odd. 3	Dodatne zahteve	Uporabljajo se enake prehodne določbe kot navedene v ustreznem členu.
17.03, odd. 1	Splošni alarmni sistem	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.
odd. 4	Največja dovoljena obremenitev	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.
17.04, odd. 2 in 3	Preostala varnostna razdalja	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.
17.05, odd. 2 in 3	Preostali prosti bok	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.
17.06, 17.07 in 17.08	Nagibni preskus in potrditev stabilnosti	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.
17.09	Ugrezne oznake in ugrezne lestvice	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.
POGLAVJE 20
	Za Poglavje 20 se uporabljajo prehodne določbe Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu
POGLAVJE 21
21.01 do 21.02		Zahteve se uporabljajo za plovila za rekreacijo, zgrajena pred 1.1.1995, samo ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035

Člen 24.03

Odstopanja za plovne objekte, zgrajene najpozneje 1. aprila 1976

1.   Za plovne objekte, zgrajene najpozneje 1. aprila 1976, poleg določb člena 24.02 veljajo naslednje določbe:

V spodnji tabeli se uporabljajo naslednje opredelitve:

—

„R.C.“: Določba se ne uporablja za plovne objekte, ki so že v uporabi, razen če niso zadevni deli zamenjani ali predelani, tj. določba se uporablja samo za zamenjavo (Replacement) ali predelavo (Conversion) zadevnih delov ali prostorov. Če se obstoječi deli zamenjajo z rezervnim deli z uporabo enake tehnologije in enakega tipa, to ne pomeni zamenjave („R“) v smislu prehodnih določb.

—	„Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti“: Skladnost z določbo mora biti zagotovljena po tem, ko je bilo po začetku njene veljavnosti izdano ali podaljšano spričevalo Skupnosti.

Člen in oddelek	Vsebina	Rok in opombe
POGLAVJE 3
3.03, odd. 1(a)	Položaj pregrade proti trkom	R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
3.04, odd. 2	Skupne površine prostorov za gorivo ter bivalnih prostorov in prostorov za potnike	R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.
odd. 7	Največja dovoljena stopnja zvočnega pritiska	Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
POGLAVJE 4
4.01, odd. 2, 4.02 in 4.03	Varnostna razdalja, prosti bok, najmanjši prosti bok	Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
POGLAVJE 7
7.01 odd. 2	Zvočni pritisk, ki ga povzroča plovilo	R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
7.05 odd. 2	Spremljanje navigacijskih luči	Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti.
POGLAVJE 8
8.08, odd. 3 in 4	Najmanjša zmogljivost črpanja in notranji premer drenažnih cevi	Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
8.10, odd. 2	Hrup, ki ga oddaja plovilo med plovbo	R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
POGLAVJE 9
9.01	Zahteve za električno opremo	R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
9.03	Zaščita pred fizičnim stikom, vdorom trdnih predmetov in vdorom vode	R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
9.06	Najvišje dovoljene napetosti	R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
9.10	Generatorji in motorji	R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
9.11, odd. 2	Namestitev akumulatorjev	R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
9.12	Namestitev stikal	R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
9.14	Inštalacijska oprema	R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
9.15	Kabli	R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
9.17	Navigacijske luči	R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
POGLAVJE 12
12.02, odd. 5	Hrup in vibracije v bivalnih prostorih	Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
POGLAVJE 15
15.02, odd. 5, odd 6, prvi stavek, odd. 7 do odd. 11 in odd. 13	Mejna črta, če ni pregradnega krova	R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
15.02, odd. 16	Za vodo neprepustna okna	R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.
15.04	Varnostna razdalja, prosti bok, izmere potopljenosti	R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045
15.05	Število potnikov	Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2015.
15.10, odd. 4, odd. 6, odd. 7, odd. 8 in odd. 11	Zasilni agregat	R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.

2.   Člen 15.11, oddelek 3(a) se uporablja za plovne objekte za dnevne izlete, zgrajene pred 1. aprilom 1976, do prve izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1.1.2045, z določbo, da morajo biti negorljivi samo barve, laki, premazi in drugi materiali, uporabljeni na površinah, ki so obrnjene na poti za izhod v sili, in drugi materiali za površinsko obdelavo plošč in da se ne smejo razviti nikakršne nevarne koncentracije dima ali strupenih hlapov.

3.   Člen 15.11, oddelek 12, se uporablja za plovne objekte za dnevne izlete, zgrajene pred 1. aprilom 1976, z določbo, da ni treba, da imajo stopnice, ki se uporabljajo kot pot za izhod v sili, obliko nosilne jeklene strukture, temveč so lahko oblikovane tako, da v primeru požara ostanejo uporabne približno toliko časa kot stopnice v obliki nosilne jeklene strukture.

Člen 24.04

Druga odstopanja

1.   Pri plovnih objektih, katerih najmanjši prosti bok je bil določen v skladu s členom 4.04 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 1983, lahko inšpekcijski organ na zahtevo lastnika določi prosti bok v skladu s členom 4.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 1. januarja 1995.

2.   Ni treba, da plovni objekti, zgrajeni pred 1. julijem 1983, ustrezajo poglavju 9, vendar morajo ustrezati vsaj poglavju 6 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 1983.

3.   Člena 15.06, oddelek 3(a) do (e) in člen 15.12, oddelek 3(a) v zvezi s pravilom o dolžini posamične cevi se uporabljajo samo za plovne objekte, zgrajene po 30. septembru 1984, in za predelave zadevnih prostorov najpozneje ob prvi izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045.

4.   Če je po poteku veljavnosti prehodnih določb v praksi težko uporabiti določbe iz tega poglavja ali če njihova uporaba povzroči nerazumno visoke stroške, lahko preiskovalna komisija dovoli odstopanja od teh določb po priporočilih odbora. Ta odstopanja je treba vpisati v spričevalo Skupnosti.

5.   Kadar se pri zahtevah za obliko opreme ta določba nanaša na evropski ali mednarodni standard, se takšna oprema po vsakem pregledu standarda lahko uporablja še naslednjih 20 let po pregledu standarda.

Člen 24.05

(prazno)

Člen 24.06

Odstopanja za plovne objekte, ki jih ne zajema člen 24.01

1.   Naslednje določbe se uporabljajo:

(a)	za plovne objekte, za katera je bilo spričevalo Skupnosti v skladu z Uredbo o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, izdano prvič med 1. januarjem 1995 in 30. decembrom 2008, če jih 31. decembra 1994 niso gradili ali predelovali;

(b)	za plovne objekte, ki so pridobili še eno dovoljenje za plovbo med 1. januarjem 1995 in 30. decembrom 2008.

2.   Dokazati je treba, da so navedeni plovni objekti skladni z Uredbo o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se uporablja na dan, ko se podeli spričevalo za plovilo ali drugo dovoljenje za plovbo.

3.   Plovne objekte je treba prilagoditi, da bodo skladna z določbami, ki začnejo veljati po prvi podelitvi spričevala za plovilo ali drugega dovoljenja za plovbo v skladu s prehodnimi določbami iz spodnje tabele.

4.   Oddelka 4 in 5 člena 24.04 se uporabljata smiselno.

5.   V spodnji tabeli se uporabljajo naslednje opredelitve:

—

„N.R.C.“: Določba se ne uporablja za plovne objekte, ki so že v uporabi, razen če niso zadevni deli zamenjani ali predelani, tj. določba se uporablja samo za novozgrajena plovila (Newly-built) in za zamenjavo (Replacement) ali predelavo (Conversion) zadevnih delov ali prostorov. Če se obstoječi deli zamenjajo z rezervnim deli z uporabo enake tehnologije in enakega tipa, to ne pomeni zamenjave („R“) v smislu prehodnih določb.

—	„Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti“: Skladnost z določbo mora biti zagotovljena po tem, ko je bilo po začetku njene veljavnosti izdano ali podaljšano spričevalo Skupnosti.

Člen in oddelek	Vsebina	Rok in opombe	Veljavno za plovila s spričevalom za plovilo ali dovoljenjem za plovbo pred
POGLAVJE 3
3.03, odd. 7	Sidra, ki ne štrlijo v sprednje dele plovil	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2041.	1.10.1999
3.04, odd. 3, drugi stavek	Izolacija v strojnicah	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.4.2003
odd. 3, tretji in četrti stavek	Odprtine in naprave za zaklepanje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.10.2003
POGLAVJE 8
8.02, odd. 4	Zaščita delov motorja	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.4.2003
8.03, odd. 3	Zaščita pred prekoračitvijo hitrosti	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.4.2004
8.05, odd. 9, prvi stavek	Naprave, ki oddajajo zvok, je mogoče odčitati do največje ravni polnjenja	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.4.1999
odd. 13	Spremljanje ravni polnjenja ne samo za pogonske motorje, temveč tudi za druge motorje, ki zagotavljajo nemoteno opravljanje storitev	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.	1.4.1999
POGLAVJE 8a
	Uporabljajo se prehodne določbe za poglavje 8a Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu
POGLAVJE 10
10.02, odd. 2(a)	Potrjevanje jeklenih in drugih vrvi	Prva vrv, ki se zamenja na plovilu: N.R.C., najpozneje 1.1.2008. Druga ali tretja vrv: 1.1.2013.	1.4.2003
10.03, odd. 1	Evropski standard	Pri zamenjavi, najpozneje 1.1.2010.	1.4.2002
odd. 2	Primerni za požarne razrede A, B in C	Pri zamenjavi, najpozneje 1.1.2010.	1.4.2002
10.03a	Stalno nameščena protipožarna oprema v kabinah, prostorih za krmiljenje in območjih za potnike	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.	1.4.2002
10.03b	Stalno nameščeni protipožarni sistemi v strojnicah, kotlovnicah in črpalnicah	(19), najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035.	1.4.2002
10.04	Uporaba evropskega standarda za čolne	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.	1.10.2003
10.05, odd. 2	Pnevmatski rešilni jopiči	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. Rešilni jopiči, ki so bili na plovilu 30.9.2003, se lahko uporabljajo do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.10.2003
POGLAVJE 11
11.13	Shranjevanje vnetljivih tekočin	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.10.2002
POGLAVJE 15
15.01, odd. 1(c)	Neuporaba drugega stavka odd. 3 člena 8.06	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.1.2006
(d)	Neuporaba drugega stavka odd. 3 člena 9.14 za nazivne napetosti več kot 50 V	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
odd. 2(b)	Prepoved peči z uparjalnimi oljnimi gorilniki v skladu s členom 13.04	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.1.2006
(c)	Prepoved grelnikov na trdno gorivo v skladu s členom 13.07	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
(e)	Prepoved naprav na utekočinjeni plin v skladu s Poglavjem 14	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
15.02, odd. 2	Število in postavitev pregrad proti trkom	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 5, drugi stavek	Mejna črta, če ni pregradnega krova	Za potniška plovila, zgrajena pred 1.1.1996, se zahteva uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 15	Najnižja višina dvojnih dnov ali bočnih odprtin	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
15.03, odd. 1 do 6	Stabilnost nepoškodovane ladje	N.R.C., in če se največje dovoljeno število potnikov poveča, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
15.03, odd. 7 in 8	Stabilnost poškodovanega plovila	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 9	2-oddelčni-status	N.R.C.	1.1.2007
odd. 10 do 13	Stabilnost poškodovanega plovila	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
15.05, odd. 2(a)	Število potnikov, za katere je dokazan obstoj evakuacijskega območja v skladu z oddelkom 8 člena 15.06	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
(b)	Število potnikov, ki se je upoštevalo pri izračunu stabilnosti v skladu s členom 15.03	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
15.06, odd. 1	Prostori za potnike na vseh krovih pred krmno pregrado	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 2	Omare in prostori iz člena 11.13, namenjeni za shranjevanje vnetljivih tekočin	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.1.2006
odd. 3(c), prvi stavek	Čista višina izhodov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
drugi stavek	Čista širina vrat potniških kabin in drugih majhnih prostorov	Za izmero 0,7 m se uporablja N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
15.06, odd. 3(f), prvi stavek	Velikost zasilnih izhodov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
(g)	Izhodi iz prostorov, namenjenih za osebe z zmanjšano gibljivostjo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 4(d)	Vrata za osebe z zmanjšano gibljivostjo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 5	Zahteve za povezovalne hodnike	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 6(b)	Poti za izhod v sili, ki vodijo v evakuacijske prostore	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
(c)	Poti za izhod v sili ne vodijo skozi strojnice in kuhinje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.1.2006
(d)	Vzdolž poti za izhod v sili ni prečk, lestev ali podobnega	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 7	Primeren sistem varnostnih navodil	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 8	Zahteve za zbirne prostore	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 9(a) do (c), (e) in zadnji stavek	Zahteve za stopnišča in njihove podeste v prostorih za potnike	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 10(a), prvi stavek	Ograja v skladu z evropskim standardom EN 711: 1995	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
drugi stavek	Višina branikov in ograj na krovih za osebe z zmanjšano gibljivostjo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
(b), drugi stavek	Čista širina odprtin, ki se navadno uporabljajo za vkrcavanje in izkrcavanje oseb z zmanjšano gibljivostjo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 12	Hodniki v skladu z evropskim standardom EN 14206: 2003	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.1.2006
odd. 13	Območja za vozila in stene v prostorih za vozila, namenjenih za osebe z zmanjšano gibljivostjo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 14, prvi stavek	Zasnova steklenih vrat in sten v območjih za vozila in okenskih stekel	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 15	Zahteve za nadgradnje ali njihove strehe, ki so v celoti iz panoramskih stekel	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 16	Sistemi pitne vode v skladu s členom 12.05	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.1.2006
odd. 17, drugi stavek	Zahteve za stranišča, opremljena za osebe z zmanjšano gibljivostjo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 18	Sistem prezračevanja za kabine z okni, ki jih ni mogoče odpirati	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
15.07	Zahteve za pogonski sistem	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2007
15.08, odd. 2	Zahteve za sistem ozvočenja v prostorih za potnike	Za potniška plovila, katerih LWL ne presega 40 m ali ki niso predvidena za več kakor 75 oseb, se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje po izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
odd. 3	Zahteve za alarmni sistem	Za plovila za dnevne izlete se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
odd. 3(c)	Alarmni sistem, ki omogoča poveljstvu plovila, da opozori posadko in ladijsko osebje	Za plovila za dnevne izlete se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.1.2006
odd. 4	Alarm za raven kaluže za vsak predelek, neprepusten za vodo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
odd. 5	Dve drenažni črpalki z lastnim pogonom	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
odd. 6	Stalno nameščen sistem drenaže v skladu z odd. 4 člena 8.06	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.	1.1.2006
odd. 7	Odpiranje hladilnic od znotraj	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.1.2006
odd. 8	Prezračevalni sistem za sisteme za pijače s CO2 v prostorih pod krovom	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
odd. 9	Kompleti prve pomoči	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.1.2006
15.09, odd. 1, prvi stavek	Rešilni pasovi	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.1.2006
odd. 2	Individualna reševalna oprema	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.1.2006
odd. 3	Ustrezna oprema za prenašanje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
15.09, odd. 4	Individualna reševalna oprema v skladu z evropskim standardom EN 395: 1998 ali EN 396: 1998 na voljo za 100 % potnikov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.1.2006
	Individualna reševalna oprema za otroke	Do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1.1.2010 ta oprema velja za nadomestilo individualni reševalni opremi.	1.1.2006
	Reševalna oprema	Za potniška plovila, ki so bila pred 1.1.2005 opremljena s skupinskimi reševalnimi napravami v skladu z odd. 5 člena 15.09, te naprave veljajo za nadomestilo individualni reševalni opremi. Za potniška plovila, ki so bila pred 1.1.2005 opremljena s skupinskimi reševalnimi napravami v skladu z odd. 6 člena 15.09, te veljajo za nadomestilo individualni reševalni opremi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
odd. 5(b) in (c)	Dovolj prostora za sedenje, vzgon najmanj 750 N	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
(f)	Stabilen trim in ustrezne oprijemalne naprave	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
(i)	Ustrezen način evakuacije iz evakuacijskih prostorov na reševalne splave	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
odd. 9	Pregled reševalne opreme v skladu z navodili proizvajalca	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.1.2006
odd. 10	Čoln, opremljen z motorjem in iskalnim žarometom	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
odd. 11	Nosila	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.1.2006
	Električna oprema		1.1.2006
15.10, odd. 2	Odd. 3 člena 9.16 se uporablja tudi za prehode in potniške prostore za preživljanje prostega časa	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.	1.1.2006
odd. 3	Zadostna zasilna osvetlitev	Zasilna osvetlitev, N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.	1.1.2006
odd. 4	Zasilni agregat	Za plovila za dnevne izlete z LWL 25 m ali manj se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.	1.1.2006
(f)	Zasilno napajanje iskalnega žarometa v skladu s točko (i) odd. 2 člena 10.02	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.	1.1.2006
(i)	Zasilno napajanje za dvigala in dvižno opremo v skladu z drugim stavkom odd. 9 člena 15.06	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.	1.1.2006
odd. 6	Zahteve za zasilni agregat:		1.1.2006
	- Predelne stene v skladu z odd. 2 člena 15.11	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.	1.1.2006
	- Postavitev kablov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.	1.1.2006
	- Zasilni agregat nad mejno črto	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.	1.1.2006
15.11	Protipožarna zaščita		1.1.2007
odd. 1	Protipožarna ustreznost materialov in sestavnih delov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 2	Zasnova predelnih sten	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 3	Barve, laki in drugi proizvodi za obdelavo površin ter tudi obloge krovov v prostorih, razen v strojnicah in shrambah, so negorljivi	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.	1.1.2006
odd. 4	Strop salona in stenske obloge so izdelani iz nevnetljivega materiala	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 5	Pohištvo in oprema v zbirnih prostorih so izdelani iz nevnetljivega materiala	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 6	Izvedeni preskusi v skladu s pravilnikom	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 7	Izolacijski materiali v salonih	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 8(a), (b), (c), drugi stavek, in (d)	Zahteve za vrata v predelnih stenah	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 9	Stene	Na plovilih s kabinami brez samodejnih sistemov za brizganje vode pod pritiskom deli sten med kabinami: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
odd. 10	Predelne stene	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 12, drugi stavek	Stopnice, izdelane iz jekla ali drugega enakovrednega nevnetljivega materiala	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 13	Zaprtje notranjih stopnišč s stenami iz oddelka 2	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 14	Prezračevalni sistemi in sistemi za dovod zraka	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 15	Prezračevalni sistemi v kuhinjah in peči s prezračevalniki	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 16	Nadzorni centri, prostori za stopnišča, zbirni prostori in sistemi za odvajanje dima	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 17	Protipožarni alarmni sistem	Za plovila za dnevne izlete: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
15.12, odd. 1	Prenosni gasilni aparati	Gasilni aparat in odeja, odporna proti ognju, v kuhinjah, frizerskih salonih in parfumerijah: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.1.2006
odd. 2	Hidrantni sistem	Druga črpalka za gašenje: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
odd. 4	Ventili hidrantov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.1.2006
odd. 5	Osno povezan kolut	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.1.2006
odd. 6	Materiali, zaščita pred okvarami	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
odd. 7	Preprečitev možnosti zamrzovanja cevi in hidrantov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
odd. 8(b)	Neodvisno delovanje črpalk za gašenje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
(d)	Namestitev črpalk za gašenje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
odd. 9	Sistemi za gašenje v strojnicah	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
15.12, odd. 9	Sistemi za gašenje v strojnicah, izdelani iz jekla ali z ustreznimi lastnostmi	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. Prehodno obdobje se ne uporablja za potniška plovila, zgrajena po 31.12.1995, ki imajo trup iz lesa, aluminija ali plastike in katerih strojnice niso izdelane iz materiala v skladu z oddelkoma 3 in 4 člena 3.04.	1.1.2006
15.13	Organizacija varnosti	Za plovila za dnevne izlete: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti.	1.1.2006
15.14, odd. 1	Zbiranje odpadne vode in oprema za njeno odstranjevanje	Za plovila s kabinami z naivec 50 ležišči in za plovila za dnevne izlete: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 2	Zahteve za rezervoarje zbiranje za odpadne vode	Za plovila s kabinami z največ 50 ležišči in za plovila za dnevne izlete z največjim dovoljenim številom potnikov 50: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
15.15	Izjeme za določena potniška plovila		1.1.2006
odd. 1	Stabilnost poškodovanega plovila	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045.	1.1.2006
odd. 4	(prazno)
odd. 5	Opremljenost s čolnom, ploščadjo ali enakovredno napravo	Za potniška plovila z največjim dovoljenim številom potnikov 250 ali 50 ležišči: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
odd. 6	Opremljenost s čolnom, ploščadjo ali enakovredno napravo	Za potniška plovila z največjim dovoljenim številom potnikov 250 ali 50 ležišči: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006
15.15 odd. 9(a)	Alarmni sistemi za naprave na utekočinjeni plin	N.R.C., najpozneje ob podaljšanju spričevala v skladu s členom 14.15.	1.1.2006
(b)	Skupinska reševalna oprema v skladu z odd. 5 člena 15.09	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010.	1.1.2006

Člen 24.07

(prazno)

POGLAVJE 24a

DODATNE PREHODNE DOLOČBE ZA PLOVNE OBJEKTE, KI NE PLUJEJO PO PLOVNI POTI CONA R

Člen 24a.01

Uporaba prehodnih določb za plovne objekte, ki so že v uporabi, in veljavnost prejšnjih spričeval Skupnosti

1.   Naslednje določbe se uporabljajo:

(a)	za plovne objekte, za katere je bilo spričevalo Skupnosti prvič izdano pred 30. decembrom 2008; in

(b)	za plovne objekte, ki so pridobili še eno dovoljenje za plovbo pred 30. decembrom 2008,

ki ne plujejo po plovni poti cona R.

2.   Dokazati je treba, da so navedeni plovni objekti na dan izdaje spričevala Skupnosti ali drugega dovoljenja za plovbo, skladni z določbami poglavij 1 do 12 Priloge II k Direktivi 82/714/EGS.

3.   Spričevala Skupnosti, izdana pred 30. decembrom 2008, veljajo do datuma veljavnosti, navedenega v spričevalu. Oddelek 2 člena 2.09 se uporablja še naprej.

Člen 24a.02

Odstopanja za plovne objekte, ki so že v uporabi

1.   Brez poseganja v člene 24a.03 in 24a.04, se morajo plovni objekti, ki ne izpolnjujejo popolnoma določb te direktive, prilagoditi tako, da izpolnjujejo določbe, ki začnejo veljati po prvi izdaji njihovega spričevala Skupnosti ali prometnega dovoljenja v skladu s prehodnimi določbami, navedenimi v spodnji tabeli.

2.   V tabeli izraz:

—

„N.R.C.“: pomeni, da se določba ne uporablja za plovne objekte, ki so že v uporabi, razen če niso zadevni deli zamenjani ali predelani, tj. določba se uporablja samo za novozgrajene plovne objekte (Newly-built) in za zamenjavo (Replacement) ali predelavo (Conversion) zadevnih delov ali prostorov. Če se obstoječi deli zamenjajo z rezervnim deli z uporabo enake tehnologije in enakega tipa, to ne pomeni zamenjave („R“) v smislu prehodnih določb.

—	„Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti“: pomeni, da se ta zahteva izpolni naslednjič, ko se spričevalo izda ali podaljša po 30. decembru 2008. Če pa spričevalo preneha veljati med 30. decembrom 2008 in dnevom pred 30. decembrom 2009, je navedena zahteva obvezna samo od 30. decembra 2009.

Člen in oddelek	Vsebina	Rok in opombe
POGLAVJE 3
3.03, odd. 1(a)	Položaj pregrade proti trkom	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
3.03, odd. 2	Varnostna oprema bivalnih prostorov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
3.03, odd. 2	Varnostna oprema	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
3.03, odd. 4	Bivalni prostor, neprepusten za pline	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
3.03, odd. 5, drugi odstavek	Pregledi vrat v pregradah na koncu krme
3.03, odd. 7	Sprednji deli plovil z odprtinami za sidro	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
3.04, odd. 3, drugi stavek	Izolacija v strojnicah	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti
3.04, odd. 3, tretji in četrti stavek	Odprtine in naprave za zaklepanje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti
3.04, odd. 6	Izhodi iz prostorov, opredeljenih kakor strojnice zaradi te direktive	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
POGLAVJE 4
4.04	Ugrezne oznake	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
POGLAVJE 5
5.06, odd. 1, prvi stavek	Predpisana hitrost (naprej)	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
POGLAVJE 6
6.01, odd. 1	Manevrske sposobnosti, zahtevane v poglavju 5	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
odd. 3	Stalni nagib in sobne temperature	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
6.01, odd. 7	Oblika osi krmila	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
6.02, odd. 2	Pogon pogonske osi z eno operacijo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
odd. 3	Manevrske sposobnosti, zahtevane v poglavju 5, zagotovljene z drugo pogonsko enoto/ročnim delovanjem	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
6.03, odd. 1	Priključitev drugih porabnikov energije na hidravlično pogonsko enoto krmilne naprave	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
odd. 2	Posebni hidravlični rezervoarji	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
6.05, odd. 1	Samodejen preklop ročnega pogona	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
6.06, odd. 1	Dva med seboj neodvisna prožilna sistema	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
6.07, odd. 2(a)	Alarm za nadzor ravni tako za hidravlične rezervoarje kakor za tlak sistema	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
(e)	Spremljanje vmesnih naprav	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti
6.08, odd. 1	Zahteve za elektronsko opremo v skladu s členom 9.20	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
POGLAVJE 7
7.02, odd. 2 do 7	Neoviran pogled iz prostora za krmiljenje razen naslednjih oddelkov:	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
7.02, odd. 3, drugi odst.	Neoviran pogled na krmarjevi osi pogleda	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
odd. 5	Najmanjša prepustnost svetlobe stekla	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
7.03, odd. 7	Izklop alarmov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti
odd. 8	Samodejen preklop na drug vir energije	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
7.04, odd. 1	Nadzor glavnih motorjev in krmilnih naprav	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti
7.04, odd. 2	Nadzor glavnih motorjev	Če so prostori za krmiljenje zasnovani za radarsko krmiljenje s strani ene osebe: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049, če je smer premikanja mogoče doseči neposredno; N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 za druge motorje
7.09	Alarmni sistem	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
7.12, prvi odst.	Prostor za krmiljenje, ki se lahko spusti	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. Brez samodejnega spuščanja: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
drugi in tretji odst.		N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti
POGLAVJE 8
8.01, odd. 3	Samo motorji z notranjim izgorevanjem na gorivo s plameniščem nad 55 °C	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
8.02, odd. 1	Zaščita motorjev pred nenačrtovanim vžigom	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
odd. 4	Zaščita strojnih delov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti
8.03, odd. 2	Naprave za spremljanje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
odd. 3	Samodejna zaščita pred prekoračitvijo hitrosti	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
odd. 5	Oblika puš v jaških	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
8.05, odd. 1	Jekleni rezervoarji za tekoča goriva	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
8.05, odd. 2	Samodejno zapiranje ventilov na rezervoarju	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti
odd. 3	Pred pregrado proti trkom ni rezervoarjev za gorivo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
odd. 4	Rezervoarji za gorivo in njihova oprema ne stojijo neposredno nad motorji ali izpušnimi cevmi	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024. Do takrat je treba z ustreznimi napravami omogočiti varno odvajanje goriva.
odd. 6, tretji do peti stavek	Namestitev in mere prezračevalnih in povezovalnih cevi	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
odd. 7	Zapiralna naprava, ki se upravlja s krova	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
odd. 9, prvi stavek	Naprave za merjenje prostornine, ki so čitljive do največje ravni polnjenja	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
odd. 13	Nadzor ravni polnjenja ne samo za glavne motorje, temveč tudi za druge motorje, potrebne za varno delovanje plovila	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
8.06	Cisterne za shranjevanje mazivnega olja, cevovodi ter pomožne naprave	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
8.07	Cisterne za shranjevanje olja, ki se uporablja v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, cevovodi in pomožne naprave	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
8.08, odd. 8	Preprosta zapiralna naprava v skladiščih, kjer se lahko hrani balast, ni dovolj za povezavo med prostori za balast in drenažnimi cevmi	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
odd. 9	Merilne naprave v kalužah v skladišču	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
8.09, odd. 2	Naprave za zbiranje oljne vode in skladišča za porabljeno olje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
8.10, odd. 3	Mejna emisija 65 dB(A) za nepremična plovila	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
POGLAVJE 9
9.01, odd. 1, drugi stavek	Ustrezni dokumenti, ki jih je treba predložiti inšpekcijskemu organu	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
9.01, odd. 2, druga alinea	Na plovilu morajo biti sheme stikal za glavno, zasilno in razdelilno stikalno ploščo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
odd. 3	Sobne temperature v notranjosti in na krovu	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
9.02, odd. 1 do 3	Sistemi za oskrbo z električno energijo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
9.03	Zaščita pred fizičnim stikom, vdorom trdih predmetov in vdorom vode	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
9.05, odd. 4	Prerez ozemljitvenih prevodnikov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
9.11, odd. 4	Učinkovito prezračevanje, kadar so akumulatorji nameščeni v zaprtem predelku, omari ali zaboju	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti
9.12	Namestitev stikal	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
9.12, odd. 3(b)	Naprava za zaznavanje ozemljitve, ki lahko oddaja svetlobni in zvočni alarm	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
9.13	Zasilni prekinjevalci električnega tokokroga	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
9.14	Inštalacijska oprema	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
9.14, odd. 3, drugi stavek	Prepoved enopolnih stikal v pralnicah, kopalnicah, umivalnicah in drugih prostorih, kjer so mokre naprave	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
9.15, odd. 2	Minimalni profil kabla 1,5 mm2	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
odd. 10	Kabli, povezani s prostori za krmiljenje, ki se lahko spustijo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
9.16, odd. 3, drugi stavek	Drugo vezje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
9.19	Alarmni in varnostni sistemi za mehansko opremo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
9.20	Elektronska oprema	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
9.21	Elektromagnetna združljivost	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
POGLAVJE 10
10.01	Sidrna oprema	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
10.02, odd. 2(a)	Spričevalo za privezne in druge kable	Prvi kabel, ki ga je treba zamenjati na plovilu: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 Drugi in tretji kabel: 30. december 2029
10.03, odd. 1	Evropski normativ	Pri zamenjavi, najpozneje 30. december 2024
odd. 2	Primernost za požarne razrede A, B in C	Pri zamenjavi, najpozneje 30. december 2024
odd. 4	Razmerje med vsebnostjo CO2 in velikostjo prostora	Pri zamenjavi, najpozneje 30. december 2024
10.03a	Stalno nameščeni protipožarni sistemi v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
10.03b	Stalno nameščeni protipožarni sistemi v strojnicah, kotlovnicah in črpalnicah	Protipožarni sistemi s CO2, nameščeni pred 1. oktobrom 1985, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049, če ustrezajo zahtevam člena 13.03 Priloge II Direktive 82/714/EGS.
10.04	Uporaba evropskega normativa za čolne	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
10.05, odd. 2	Pnevmatski rešilni jopiči	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 Rešilni jopiči, ki so na ladji dan pred 30. decembru 2008, se lahko uporabljajo do podaljšanja spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
POGLAVJE 11
11.02, odd. 4	Oprema zunanjih robov krovov in delovnih postaj	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
11.04	Bočne palube	(20)Če širina presega 7,30 m, prvo podaljšanje spričevala po 30. decembru 2049
11.05, odd. 1	Dostop do delovnih mest	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
odd. 2 in 3	Vrata in dostopi, izhodi in prehodi, kjer razlika v višini tal presega 0,50 m.	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti
odd. 4	Stopnice v delovnih prostorih, kjer je stalno prisotno osebje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
11.06, odd. 2	Izhodi in zasilni izhodi	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
11.07, odd. 1, drugi stavek	Lestve, stopnice in podobne naprave	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
odd. 2 in 3		N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti
11.10	Pokrovi žrel	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
11.11	Vitli	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024
11.12, odd. 2 do 6 in 8 do 10	Žerjavi: tablica proizvajalca, največje dovoljene obremenitve, zaščitne naprave, računski preskus, inšpekcijski pregledi strokovnjakov, spričevala na plovilu	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
11.13	Hranjenje vnetljivih tekočin	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti
POGLAVJE 12
12.01, odd. 1	Bivalni prostori za osebe, ki stalno prebivajo na plovilu	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
12.02, odd. 3	Postavitev tal	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
odd. 4	Dnevni in spalni prostori	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
12.02, odd. 5	Hrup in vibracije v bivalnih prostorih	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
odd. 6	Višina bivalnih prostorov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
odd. 8	Prosta talna površina skupnih dnevnih prostorov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
odd. 9	Prostornina prostorov	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
odd. 10	Prostornina zraka na osebo	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
odd. 11	Velikost vrat	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
odd. 12(a) in (b)	Postavitev stopnic	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
odd. 13	Cevi za dovajanje nevarnih plinov ali tekočin	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
12.03	Sanitarna oprema	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
12.04	Kuhinje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
12.05	Pitna voda	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti
12.06	Gretje in prezračevanje	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
12.07, odd. 1, drugi stavek	Druge naprave v bivalnih prostorih	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
POGLAVJE 15
	Potniška plovila	Gl. čl. 8 te direktive
POGLAVJE 15a
	Potniška jadralna plovila	Gl. čl. 8 te direktive
POGLAVJE 16
16.01, odd. 2	Posebni vitli ali ustrezne priključne naprave	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
odd. 3, zadnji stavek	Zahteve za pogonske enote	N.R.C.,, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049
POGLAVJE 17
	Plavajoča oprema	Gl. čl. 8 te direktive
POGLAVJE 21
	Plovila za rekreacijo	Gl. čl. 8 te direktive
POGLAVJE 22b
22b.03	Druga neodvisna pogonska enota krmilne naprave	N.R.C.,, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024

Člen 24a.03

Odstopanja za plovne objekte, katerih kobilice so bile zgrajene pred 1. januarjem 1985

1.   Plovni objekti, katerih kobilice so bile zgrajene pred 1. januarjem 1985, so poleg določb člena 24a.02 oproščeni naslednjih določb pod pogoji, navedenimi v stolpcu 3 tabele, če je varnost plovnega objekta in njegove posadke zagotovljena na drug ustrezen način.

2.   V tabeli izraz:

—

„N.R.C.“: pomeni, da se zahteva ne uporablja za plovne objektov uporabi, razen če niso zadevni deli zamenjani ali predelani, tj. da se zahteva uporablja samo za nove plovne objekte (new craft), zamenjane dele (replaced parts) in predelane dele (converted parts). Če se obstoječi deli zamenjajo z rezervnim ali nadomestnimi deli iste zasnove in izdelave, to ne pomeni zamenjave („R“) v smislu prehodnih določb.

—	„Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti“: pomeni, da bo ta zahteva izpolnjena naslednjič, ko se spričevalo izda ali podaljša po 30. decembru 2008. Če pa spričevalo preneha veljati med 30. decembru 2008 in dnevom pred 30. decembru 2009 je navedena zahteva obvezna samo od 30. decembru 2009.

Člen in oddelek	Vsebina	Rok in opombe
POGLAVJE 3
3.03, odd. 1	Za vodo neprepustne pregrade proti trkom	N.R.C.
3.03, odd. 2	Bivalni prostori, varnostne naprave	N.R.C.
3.03, odd. 5	Odprtine v pregradah, neprepustnih za vodo	N.R.C.
3.04, odd. 2	Površine prostorov za tekoče gorivo in mazivno olje	N.R.C.
3.04, odd. 7	Največja dovoljena stopnja zvočnega pritiska v strojnicah	N.R.C.
POGLAVJE 4
4.01	Varnostna razdalja	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2019
4.02	Prosti bok	N.R.C.
POGLAVJE 6
6.01, odd. 3	Zahteve za krmilni sistem	N.R.C.
POGLAVJE 7
7.01, odd. 2	Največja dovoljena stopnja zvočnega pritiska v prostoru za krmiljenje	N.R.C.
7.05, odd. 2	Spremljanje navigacijskih luči	N.R.C.
7.12	Prostori za krmiljenje, ki se lahko spustijo	N.R.C.
POGLAVJE 8
8.01, odd. 3	Prepoved nekaterih tekočih goriv	N.R.C.
8.04	Motorni izpušni sistem	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti
8.05, odd. 13	Alarmna naprava za raven polnjenja goriva	N.R.C.
8.08, odd. 2	Opremljenost z drenažnimi črpalkami	N.R.C.
8.08, odd. 3 in 4	Najmanjša zmogljivost črpanja in premer drenažnih cevi	N.R.C.
8.08, odd. 5	Samosesalne drenažne črpalke	N.R.C.
8.08, odd. 6	Opremljenost s sesalniki	N.R.C.
8.08, odd. 7	Samozapiralna naprava za konec krme	N.R.C.
8.10, odd. 2	Hrup, ki ga oddaja plovilo	N.R.C.
POGLAVJE 9
9.01, odd. 2	Spričevala za električno opremo	N.R.C.
9.01, odd. 3	Namestitev električne opreme	N.R.C.
9.06	Najvišje dovoljene napetosti	N.R.C.
9.10	Generatorji in motorji	N.R.C.
9.11, odd. 2	Akumulatorji	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
9.12, odd. 2	Stikala, varovalne naprave	N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029
9.14, odd. 3	Hkratno izklapljanje	N.R.C.
9.15	Kabli	N.R.C.
9.16, odd. 3	Osvetlitev v strojnicah	N.R.C.
9.17, odd. 1	Stikalne plošče za navigacijske luči	N.R.C.
9.17, odd. 2	Napajanje navigacijskih luči	N.R.C.
POGLAVJE 10
10.01, odd. 9	Vitli za sidra	N.R.C.
10.04, odd. 1	Čolni v skladu s standardom	N.R.C.
10.05, odd. 1	Rešilni pasovi v skladu s standardom	N.R.C.
10.05, odd. 2	Rešilni jopiči v skladu s standardom	N.R.C.
POGLAVJE 11
11.1, odd. 2	Varnost vitlov	N.R.C.
POGLAVJE 12
12.02, odd. 13	Cevi za dovajanje nevarnih plinov ali tekočin	N.R.C.

Člen 24a.04

Druga odstopanja

Če je po poteku veljavnosti prehodnih določb v praksi težko uporabiti določbe iz tega poglavja ali če njihova uporaba povzroči nerazumno visoke stroške, lahko preiskovalna komisija dovoli odstopanja od teh določb po priporočilih odbora. Ta odstopanja je treba vpisati v spričevalo Skupnosti.

---

(1)  Kadar naprave proizvajajo velike količine toplote: IP 12.

(2)  Kadar naprave ali plošče nimajo take vrste zaščite, mora njihova lokacija izpolnjevati pogoje, ki veljajo za zadevno vrsto zaščite.

(3)  Električna oprema certificiranega varnostnega tipa v skladu z

(a)	evropskimi standardi EN 50014: 1997; 50015: 1998; 50016: 2002; 50017: 1998; 50018: 2000; 50019: 2000 in 50020: 2002 ali

(b)	publikacijo IEC 60079 z dne 1. oktobra 2003.

(4)  Kadar ta napetost izhaja iz omrežja višje napetosti, se uporabi galvanska ločitev (varnostni transformator).

(5)  Vsi poli sekundarnega tokokroga so izolirani proti tlom.

(6)  Predelne stene med nadzornimi centri in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A0, med nadzornimi centri in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15.

(7)  Predelne stene med saloni in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A 30, med saloni in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15.

(8)  Predelne stene med kabinami, predelne stene med kabinami in hodniki in navpične predelne stene, ki ločujejo salone v skladu z oddelkom 10, ustrezajo tipu B15; za prostore, opremljene s tlačnimi brizgalnimi sistemi pa tipu B0.

(9)  Predelne stene med strojnicami v skladu s členom 15.07 in oddelkom 6 člena 15.10 ustrezajo tipu A60, v drugih primerih ustrezajo tipu A0.

(10)  B15 je zadovoljivo za predelne stene med kuhinjami na eni strani ter hladilnicami in shrambami hrane na drugi.

(11)  Predelne stene med nadzornimi centri in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A0, med nadzornimi centri in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15.

(12)  Predelne stene med saloni in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A 30, med saloni in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15.

(13)  Predelne stene med kabinami, predelne stene med kabinami in hodniki in navpične predelne stene, ki ločujejo salone v skladu z oddelkom 10, ustrezajo tipu B15; za prostore, opremljene s tlačnimi brizgalnimi sistemi pa tipu B0.

(14)  Predelne stene med strojnicami v skladu s členom 15.07 in oddelkom 6 člena 15.10 ustrezajo tipu A60, v drugih primerih ustrezajo tipu A0.

(*)  Razdalja od jambornega križa do krova.

(**)  Skupna dolžina podaljška jambora brez vrha jambora.

(***)  Premer podaljška jambora na ravni pritrditve vrha jambora.

(****)  Skupna dolžina poševnika.

(*****)  Skupna dolžina podaljška poševnika.

(******)  Skupna dolžina glavnega debla

(*******)  Skupna dolžina sohe.

(********)  Razdalja od vrha ali jambornega križa do krova.

(*********)  Razdalja od vrha ali jambornega križa do krova.

(15)  UL L 207, 23.7. 1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/79/ES (UL L 331, 7.12. 1998, str. 1).

(16)  UL L 164, 30.6.1994, str. 15. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(**********)  Oddelki skladišč, ki predstavljajo proste površine, izpostavljene vodi, so nastali zaradi vzdolžnega ali prečnega vodoneprepustnega predeljevanja, pri katerem nastajajo neodvisni deli.

(17)

1.	Protipožarni sistemi s CO2, nameščeni pred 1. oktobrom 1980, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če ustrezajo zahtevam odd. 5 člena 7.03 v skladu z resolucijo 1975-I-23 Centralne komisije za plovbo po Renu.

2.

Stalno nameščeni protipožarni sistemi s CO2, nameščeni med 1. aprilom 1992 in 31. decembrom 1994, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če ustrezajo zahtevam odd. 5 člena 7.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994.

3.

Priporočila Centralne komisije za plovbo po Renu glede odd. 5 člena 7.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994, izdana med 1. aprilom 1992 in 31. decembrom 1994, ostanejo v veljavi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035.

1.	Protipožarni sistemi s CO2, nameščeni pred 1. oktobrom 1980, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če ustrezajo zahtevam odd. 5 člena 7.03 v skladu z resolucijo 1975-I-23 Centralne komisije za plovbo po Renu.

2.

Stalno nameščeni protipožarni sistemi s CO2, nameščeni med 1. aprilom 1992 in 31. decembrom 1994, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če ustrezajo zahtevam odd. 5 člena 7.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994.

3.

Priporočila Centralne komisije za plovbo po Renu glede odd. 5 člena 7.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994, izdana med 1. aprilom 1992 in 31. decembrom 1994, ostanejo v veljavi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035.

4.	Točka (a) odd. 2 člena 10.03b se uporablja samo do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če so te neprave nameščene na plovilih, zgrajenih po 1. oktobru 1992.

(17)  

1.	Protipožarni sistemi s CO2, nameščeni pred 1. oktobrom 1980, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če ustrezajo zahtevam odd. 5 člena 7.03 v skladu z resolucijo 1975-I-23 Centralne komisije za plovbo po Renu.

2.

Stalno nameščeni protipožarni sistemi s CO2, nameščeni med 1. aprilom 1992 in 31. decembrom 1994, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če ustrezajo zahtevam odd. 5 člena 7.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994.

3.

Priporočila Centralne komisije za plovbo po Renu glede odd. 5 člena 7.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994, izdana med 1. aprilom 1992 in 31. decembrom 1994, ostanejo v veljavi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035.

4.	Točka (a) odd. 2 člena 10.03b se uporablja samo do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če so te neprave nameščene na plovilih, zgrajenih po 1. oktobru 1992.

(18)  Določba se uporablja za plovila, zgrajena po 31. decembru 1994, in za plovila v uporabi z naslednjo določbo:

Zahteve člena 11.04 je treba izpolniti ob obnovitvi celotnega območja skladišč.

Kadar predelava, pri kateri se čista širina bočne palube spremeni, obsega celotno dolžino bočnih palub,

(a)	je treba upoštevati člen 11.04, če se bo čista širina bočne palube zmanjšala na višino 0,90 m ali če se bo zmanjšala čista širina nad navedeno višino,

(b)	čista širina bočne palube pred predelavo do višine 0,90 m ali čista širina nad navedeno višino ne sme biti nižja od meritev, navedenih v členu 11.04.

(19)

1.	Stalno nameščeni protipožarni sistemi na CO2, nameščeni med 1. januarjem 1995 in 31. marcem 2003, ostanejo dovoljeni, če so skladni z odd. 5 člena 10.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 2002.

2.	V veljavi ostanejo priporočila Centralne komisije za plovbo po Renu glede odd. 5 člena 10.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 2002, izdana med 1. januarjem 1995 in 31. marcem 2002.

1.	Stalno nameščeni protipožarni sistemi na CO2, nameščeni med 1. januarjem 1995 in 31. marcem 2003, ostanejo dovoljeni, če so skladni z odd. 5 člena 10.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 2002.

2.	V veljavi ostanejo priporočila Centralne komisije za plovbo po Renu glede odd. 5 člena 10.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 2002, izdana med 1. januarjem 1995 in 31. marcem 2002.

3.	Točka (a) odd. 2 člena 10.05 se uporablja samo do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če so bile navedene naprave nameščene na plovilih, zgrajenih po 1. oktobru 1992.

(19)  

1.	Stalno nameščeni protipožarni sistemi na CO2, nameščeni med 1. januarjem 1995 in 31. marcem 2003, ostanejo dovoljeni, če so skladni z odd. 5 člena 10.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 2002.

2.	V veljavi ostanejo priporočila Centralne komisije za plovbo po Renu glede odd. 5 člena 10.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 2002, izdana med 1. januarjem 1995 in 31. marcem 2002.

3.	Točka (a) odd. 2 člena 10.05 se uporablja samo do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če so bile navedene naprave nameščene na plovilih, zgrajenih po 1. oktobru 1992.

(20)  Določba se uporablja za plovila, zgrajena 2 leti po začetku veljavnosti te direktive, in za plovila v uporabi z naslednjo določbo:

Zahteve člena 11.04 je treba izpolniti ob obnovi celotnega območja skladišč.

Kadar predelava, pri kateri se čista širina bočne palube spremeni, obsega celotno dolžino bočnih palub,

(a)	je treba upoštevati člen 11.04, če se bo čista širina bočne palube zmanjšala na višino 0,90 m ali če se bo zmanjšala čista širina nad navedeno višino;

(b)	čista širina bočne palube pred predelavo do višine 0,90 m ali čista širina nad navedeno višino ne sme biti nižja od meritev, navedenih v členu 11.04.