27.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 114/22

(1)

Izvajanje zakonodaje enotnega evropskega neba zahteva oblikovanje bolj natančne zakonodaje, zlasti glede licenciranja kontrolorjev zračnega prometa, da bi se zagotovil najvišji standard odgovornosti in sposobnosti, da bi se povečala razpoložljivost kontrolorjev zračnega prometa in da bi se izboljšalo vzajemno priznavanje licenc, kot je predvideno v členu 5 Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (3), ob zasledovanju cilja splošne izboljšave varnosti zračnega prometa in sposobnosti osebja.

(2)

Uvajanje licence Skupnosti je način prepoznavanja posebne vloge, ki jo imajo kontrolorji zračnega prometa pri varnem zagotavljanju kontrole zračnega prometa. Poleg tega bo oblikovanje standardov usposobljenosti v Skupnosti zmanjšalo razdrobljenost na tem področju in tako zagotovilo učinkovitejšo organizacijo dela v okviru naraščajočega regionalnega sodelovanja med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa. Ta direktiva tako predstavlja bistven del zakonodaje enotnega evropskega neba.

(3)

Direktiva je najprimernejši instrument za postavitev standardov usposobljenosti, ki omogoča državam članicam, da se odločijo o načinih, kako doseči te standarde.

(4)

Ta direktiva naj nadgradi obstoječe mednarodne standarde. Mednarodna organizacija civilnega letalstva (International Civil Aviation Organization – ICAO) je sprejela predpise o licenciranju kontrolorjev zračnega prometa, vključno z jezikovnimi zahtevami. Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol), ki je bila ustanovljena z Mednarodno konvencijo z dne 13. decembra 1960 o sodelovanju za varnost zračne plovbe, je sprejela Varnostne zahteve Eurocontrol-a (Eurocontrol Safety Regulatory Requirements, ESARR). V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 550/2004 ta direktiva prenaša zahteve, predpisane v varnostni zahtevi št. 5 (ESARR 5), ki se nanaša na kontrolorje zračnega prometa.

(5)

Posebnosti zračnega prometa v Skupnosti zahtevajo uvedbo in učinkovito uporabo standardov usposobljenosti Skupnosti za kontrolorje zračnega prometa, ki so zaposleni pri izvajalcih navigacijskih služb zračnega prometa, udeleženih predvsem v splošnem zračnem prometu. Države članice lahko tudi uporabijo nacionalne predpise, sprejete na podlagi te direktive, za učence kontrolorje zračnega prometa in kontrolorje zračnega prometa, ki opravljajo svoje naloge pod pristojnostjo izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, ki opravljajo svoje storitve predvsem za premike zrakoplovov, ki ne sodijo v splošni zračni promet.

(6)

Kjer so za zagotavljanje skladnosti z zahtevami Skupnosti odgovorne države članice, morajo biti organi, ki izvajajo nadzor in verifikacijo skladnosti, v zadostni meri neodvisni od izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa in izvajalcev usposabljanja. Prav tako morajo ti organi ostati sposobni učinkovito izvajati svoje naloge. Nacionalni nadzorni organ, ki je imenovan ali ustanovljen po tej direktivi, je lahko isti organ, ali več organov, ki je bil imenovan ali ustanovljen na podlagi člena 4 Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določanju okvirja za oblikovanje skupnega evropskega neba (4).

(7)

Zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa zahteva visoko kvalificirano osebje, katerega usposobljenost je možno dokazati na različne načine. Za kontrolo zračnega prometa je primeren način uvedba licence Skupnosti, ki predstavlja nekakšno diplomo posameznega kontrolorja zračnega prometa. Rating v licenci predstavlja vrsto storitve zračnega prometa, ki jo lahko kontrolor izvaja. Hkrati pa pooblastila v licenci izražajo tako posebne sposobnosti kontrolorja kot tudi dovoljenje nadzornih organov, da lahko zagotavlja storitve na določenem sektorju ali skupini sektorjev. Zato morajo biti organi ob izdaji licence ali podaljšanju pooblastil pristojni za oceno usposobljenosti kontrolorjev zračnega prometa. Organi morajo biti tudi pristojni za začasni odvzem licence, ratingov ali pooblastil, če obstaja dvom o usposobljenosti. Da bi se spodbudilo poročanje o incidentih („kultura pravičnosti“), ta direktiva ne sme avtomatsko povezovati incidenta z začasnim odvzemom licence, ratinga ali pooblastila. Razveljavitev licence mora biti zadnje sredstvo v skrajnih primerih.

(8)

Za spodbuditev medsebojnega zaupanja držav članic v sisteme licenciranja so pravila Skupnosti za pridobitev in podaljšanje licence neobhodno potrebna. Zato je pomembno, da se zaradi zagotovitve najvišje stopnje varnosti poenotijo zahteve glede kvalifikacij, usposobljenosti in pridobitve poklica kontrolorja zračnega prometa. To bi moralo privesti do zagotavljanja varnih, visoko kakovostnih storitev kontrole zračnega prometa in priznavanja licenc v okviru Skupnosti, s čimer bi se povečala možnost prostega gibanja in razpoložljivost kontrolorjev zračnega prometa.

(9)

Države članice naj zagotovijo, da izvajanje te direktive ne privede do izogibanja obstoječim nacionalnim predpisom, ki urejajo pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja med delodajalcem in kandidatom za delovno mesto kontrolorja zračnega prometa.

(10)

Usposobljenost mora biti strukturirana na jasen in splošno sprejemljiv način, da bi bila primerljiva znotraj Skupnosti. To bo pripomoglo k zagotavljanju varnosti, ne samo v zračnem prostoru, ki je pod kontrolo posameznega izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa, temveč predvsem v povezavi med različnimi izvajalci služb.

(11)

Komunikacija igra pri številnih incidentih in nesrečah zelo pomembno vlogo. ICAO je zaradi tega sprejela zahteve za znanje jezikov. Ta direktiva oblikuje te zahteve in predvideva način za izvrševanje teh mednarodno sprejetih standardov. Pri jezikovnih zahtevah je treba upoštevati načela nepristranskosti, preglednosti in sorazmernosti, da se tako spodbudi prost pretok ob zagotavljanju varnosti.

(12)

Cilji začetnega usposabljanja so opisani v navodilih, ki so bila pripravljena na zahtevo članic Eurocontrol-a in predstavljajo primerne standarde. V primeru usposabljanja v enotah je potrebno pomanjkanje splošno uveljavljenih standardov nadomestiti z vrsto ukrepov, vključno z odobritvijo izpraševalcev, kar naj zagotovi visoke standarde usposobljenosti. To je pomembno zlasti zato, ker je usposabljanje v enotah zelo drago in odločilnega pomena za varnost.

(13)

Na zahtevo držav članic Eurocontrol-a so bile oblikovane zdravstvene zahteve, ki veljajo za sprejemljiv način zagotavljanja skladnosti s to direktivo.

(14)

Zahteva za certificiranje usposabljanja bi morala veljati za odločilni dejavnik glede varnosti, ki prispeva h kakovosti usposabljanja. Usposabljanje pa naj bo, podobno kot storitve navigacijskih služb zračnega prometa, prav tako predmet certifikacijskega postopka. Ta direktiva naj omogoča certificiranje usposabljanja na podlagi vrste usposabljanja, sklopa storitev usposabljanja ali sklopa storitev usposabljanja in navigacijskih služb zračnega prometa, pri tem pa se ne zanemarijo posebne značilnosti usposabljanja.

(15)

Ta direktiva potrjuje dolgoletno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti na področju vzajemnega priznavanja diplom in prostega pretoka delovne sile. Načelo sorazmernosti, utemeljeni razlogi za izvajanje nadomestnih ukrepov in zahteva po primernih postopkih pritožb sestavljajo osnovna načela, ki morajo postati bolj vidno uporabna na področju upravljanja zračnega prometa. Države članice naj imajo pravico zavrniti licence, ki niso izdane v skladu s to direktivo; države članice naj imajo tudi pravico priznati take licence po ustreznem ugotavljanju enakovrednosti. Ker je namen te direktive spodbuditi vzajemno priznavanje licenc, le-ta ne ureja pogojev za pridobitev zaposlitve.

(16)

Na poklic kontrolorja zračnega prometa vpliva tehnični napredek, ki zahteva redno nadgrajevanje sposobnosti kontrolorjev. Ta direktiva bi morala dopuščati takšne prilagoditve tehničnemu in strokovnemu napredku z uporabo postopka v odboru.

(17)

Ta direktiva lahko vpliva na dnevno prakso dela kontrolorjev zračnega prometa. Socialne partnerje je treba o vseh ukrepih, ki imajo pomemben socialen vpliv, na primeren način obvestiti in jih vključiti v posvetovanja. Zato se je Komisija pri tem posvetovala z Odborom sektorskega dialoga, ustanovljenim s Sklepom Komisije 98/500/ES z dne 20. maja 1998 o ustanovitvi odborov sektorskega dialoga med socialnimi partnerji na evropski ravni (5); z Odborom se je treba posvetovati tudi o prihodnjih ukrepih izvajanja, ki jih sprejme Komisija.

(18)

Države članice naj določijo pravila o kaznih za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in izvedejo vse potrebne ukrepe, da se kazni tudi izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(19)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6).

(20)

Dveletno obdobje prenosa naj bi bilo zadostno za vzpostavitev okvira Skupnosti za licenciranje in za vključitev licenc obstoječih imetnikov licenc v ta okvir v skladu s pogoji za vzdrževanje ratingov in ohranjanje veljavnosti pooblastil, ker so zahteve iz teh predpisov usklajene z obstoječimi mednarodnimi obveznostmi. Nadalje je treba zagotoviti dodatno dveletno obdobje prenosa za izvajanje jezikovnih zahtev.

(21)

Splošni pogoji za pridobitev licence, ki se nanašajo na starost in pogoje izobrazbe in začetno usposabljanje, ne smejo vplivati na imetnike obstoječih licenc.

(22)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (7) naj države članice oblikujejo tabele za lastne potrebe in za potrebe Skupnosti, ki bodo, kolikor je to mogoče, predstavljale primerjavo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter jih objavijo.

—

učence kontrolorje zračnega prometa, in

—

kontrolorje zračnega prometa,

1.

„storitev kontrole zračnega prometa“ pomeni storitev, zagotovljeno z namenom preprečiti trčenja med zrakoplovi in na manevrskem prostoru med zrakoplovi ter ovirami in z namenom pospeševanja ter vzdrževanje urejenega pretoka zračnega prometa;

2.

„izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa“ pomeni katero koli javno ali zasebno družbo, ki zagotavlja navigacijske službe zračnega prometa za splošni zračni promet;

3.

„splošni zračni promet“ pomeni premike civilnih zrakoplovov kot tudi premike državnih zrakoplovov (vključno z vojaškimi, carinskimi in policijskimi zrakoplovi), ki se izvajajo v skladu s postopki ICAO;

4.

„licenca“ pomeni certifikat, ki je ne glede na naziv, po katerem je poznan, izdan in potrjen v skladu s to direktivo ter dovoljuje zakonitemu imetniku licence zagotavljanje storitev kontrole zračnega prometa v skladu z ratingi in pooblastili, navedenimi na tem certifikatu;

5.

„rating“ pomeni pooblastilo, navedeno v licenci ali v povezavi z licenco in tako sestavni del le-te, ki navaja posebne pogoje, pravice ali omejitve, ki se nanašajo na takšno licenco; na licenci morajo biti navedeni vsaj naslednji ratingi:

6.

„rating pooblastilo“ pomeni pooblastilo, navedeno v licenci in tako sestavni del le-te, ki navaja posebne pogoje, pravice ali omejitve, ki se nanašajo na ustrezen rating;

7.

„pooblastilo lokacije“ pomeni pooblastilo, navedeno v licenci in tako sestavni del le-te, ki navaja ICAO indikator lokacijo in sektorje in/ali delovne pozicije, na katerih lahko imetnik licence izvaja svoje delo;

8.

„jezikovno pooblastilo“ pomeni pooblastilo, navedeno v licenci in tako sestavni del le-te, ki navaja jezikovno usposobljenost imetnika;

9.

„pooblastilo inštruktorja“ pomeni pooblastilo, navedeno v licenci in tako sestavni del le-te, ki navaja, da lahko imetnik izvaja usposabljanje na delovnem mestu;

10.

„ICAO indikator lokacije“ pomeni štirimestno kodno skupino, oblikovano v skladu s pravili, ki jih je predpisala ICAO v svojem priročniku DOC 7910 in dodeljeno lokaciji stacionarne letalske postaje;

11.

„sektor“ predstavlja del kontroliranega območja in/ali del letalskega informativnega področja/področja zgornjega zračnega prostora;

12.

„usposabljanje“ je celota teoretičnih tečajev, praktičnih vaj, skupaj z usposabljanjem na simulatorjih in usposabljanjem na delovnem mestu, katerih namen je pridobiti in vzdrževati znanja in spretnosti, s pomočjo katerih bo lahko kontrolor varno in visoko kakovostno izvajal storitve kontrole zračnega prometa, in ga sestavljajo:

13.

„izvajalec usposabljanja“ je organizacija, ki jo je za izvajanje ene ali več vrst usposabljanj certificiral ustrezni nacionalni nadzorni organ;

14.

„shema usposobljenosti v enoti“ je veljavna shema, ki predstavlja postopek, s katerim enote vzdržujejo usposobljenost imetnikov licenc;

15.

„načrt usposabljanja v enoti“ pomeni odobren načrt, ki natančneje opredeljuje zahtevane procese in čas, po katerem se lahko postopki organizacijske enote izvajajo na lokalnem območju pod nadzorom inštruktorja za usposabljanje na delovnem mestu.

(a)

licenco, rating ali pooblastilo mogoče začasno preklicati, če obstaja dvom o usposobljenosti kontrolorja zračnega prometa ali v primeru kršenja delovnih obveznosti;

(b)

licenco mogoče razveljaviti v primeru hude malomarnosti ali zlorabe.

(a)

so stari vsaj 18 let in imajo dokazilo o zaključeni vsaj srednješolski izobrazbi ali izobrazbi, s katero se lahko vpišejo na univerzo ali enakovredno ustanovo.

Države članice lahko omogočijo nacionalnemu nadzornemu organu, da oceni izobrazbeno stopnjo prosilcev, ki ne izpolnjujejo tega pogoja izobrazbe. Če se na podlagi ocene izkaže, da ima kandidat izkušnje in izobrazbo, ki mu dajejo upravičene možnosti za uspešno usposabljanje za kontrolorja zračnega prometa, se to šteje za zadostno;

(b)

so uspešno zaključili odobreno začetno usposabljanje, ustrezno ratingu in rating pooblastilu, če je ustrezno, kot je to določeno v delu A Priloge II;

(c)

imajo veljavno zdravniško spričevalo; in

(d)

so dokazali zadostno stopnjo jezikovnega znanja v skladu z zahtevami, navedenimi v Prilogi III.

(a)

so stari vsaj 21 let. Vendar pa lahko države članice dovolijo nižjo starostno mejo v ustrezno utemeljenih primerih;

(b)

so imetniki licence učenca in so zaključili odobren načrt usposabljanja v enoti ter uspešno opravili ustrezno preverjanje znanja ali ocenjevanje v skladu z zahtevami iz dela B Priloge II;

(c)

imajo veljavno zdravniško spričevalo; in

(d)

so dokazali zadostno stopnjo jezikovnega znanja v skladu z zahtevami iz Priloge III.

(a)

so v neposrednem predhodnem obdobju najmanj enega leta ali daljšem obdobju, katerega trajanje določi nacionalni nadzorni organ, izvajali naloge služb zračnega prometa v skladu z ratingom in pooblastili, za katera se izvaja usposabljanje; in

(b)

so uspešno zaključili odobren tečaj za inštruktorja usposabljanja na delovnem mestu in pri tem na podlagi ustreznega preverjanja znanja dokazali zahtevano znanje in pedagoške sposobnosti.

(a)

rating vizualnega letališkega kontrolorja zračnega prometa (ADV) dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitve kontrole zračnega prometa za letališki promet na letališčih, ki nimajo objavljenih instrumentalnih priletnih in vzletnih postopkov;

(b)

rating instrumentalnega letališkega kontrolorja zračnega prometa (ADI) dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitve kontrole zračnega prometa za letališki promet na letališčih, ki imajo objavljene instrumentalne priletne in vzletne postopke, ta licenca pa vsebuje najmanj enega od rating pooblastil, opisanih v členu 7(1);

(c)

rating proceduralnega priletnega kontrolorja zračnega prometa (APP) dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitve kontrole zračnega prometa za zrakoplove v prihodu, odhodu ali preletu brez uporabe opreme za nadzor zračnega prometa;

(d)

rating nadzornega priletnega kontrolorja zračnega prometa (APS) dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitve kontrole zračnega prometa za zrakoplove v prihodu, odhodu ali preletu z uporabo opreme za nadzor zračnega prometa, ta rating pa vsebuje vsaj enega od rating pooblastil, opisanih v členu 7(2);

(e)

rating proceduralnega območnega kontrolorja zračnega prometa (ACP) dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitve kontrole zračnega prometa zrakoplovom brez uporabe opreme za nadzor zračnega prometa;

(f)

rating nadzornega območnega kontrolorja zračnega prometa (ACS) dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitve kontrole zračnega prometa za zrakoplove z uporabo opreme za nadzor zračnega prometa, in vsebuje vsaj eno od rating pooblastil, opisanih v členu 7(3).

(a)

pooblastilo stolpnega kontrolorja (TWR), ki dokazuje, da je imetnik usposobljen za zagotavljanje kontrole, kjer se letališka kontrola izvaja z ene delovne pozicije;

(b)

pooblastilo za kontrolo gibanja na tleh (GMC), ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje kontrole gibanja na tleh;

(c)

pooblastilo za nadzor gibanja na tleh (GMS), dodeljeno kot dopolnilo pooblastilu za kontrolo gibanja na tleh in pooblastilu stolpnega kontrolorja, ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje kontrole gibanja na tleh s pomočjo sistemov za nadzor gibanja na površini letališča;

(d)

pooblastilo za kontrolo v zraku (AIR), ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje kontrole v zraku;

(e)

pooblastilo radar (RAD), dodeljeno kot dopolnilo pooblastilu za kontrolo v zraku in pooblastilu stolnega kontrolorja, ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje letališke kontrole s pomočjo radarske opreme za nadzor.

(a)

pooblastilo radar (RAD), ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitve priletne kontrole z uporabo primarnega ali sekundarnega radarja;

(b)

pooblastilo precizni priletni radar (PAR), dodeljeno kot dopolnilo pooblastilu radar, ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje preciznih priletov kontroliranih s tal, z uporabo preciznega priletnega radarja, zrakoplovom v končnem priletu na vzletno-pristajalno stezo;

(c)

pooblastilo nadzorni priletni radar (SRA), dodeljeno kot dopolnilo pooblastilu radar, ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje nepreciznih priletov kontroliranih s tal, z uporabo opreme za nadzor, zrakoplovom v končnem priletu na vzletno-pristajalno stezo;

(d)

pooblastilo avtomatski odvisni nadzor (ADS), ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitve priletne kontrole z uporabo opreme za avtomatski odvisni nadzor;

(e)

pooblastilo terminalnega kontrolorja zračnega prometa (TCL), dodeljeno kot dopolnilo pooblastilu radar ali avtomatski odvisni nadzor, ki dokazuje, da je imetnik usposobljen za zagotavljanje storitve kontrole zračnega prometa z uporabo katere koli opreme za nadzor zračnega prometa zrakoplovom, ki se nahajajo v določenem terminalnem območju in/ali sosednjih območjih.

(a)

pooblastilo radar (RAD), ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitev območne kontrole z uporabo radarske opreme za nadzor zračnega prometa;

(b)

pooblastilo za avtomatski odvisni nadzor (ADS), ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za zagotavljanje storitev območne kontrole z uporabo opreme za avtomatski odvisni nadzor;

(c)

pooblastilo terminalnega kontrolorja (TCL), dodeljeno kot dopolnilo pooblastilu radar ali za avtomatski odvisni nadzor, ki dokazuje, da je imetnik usposobljen za zagotavljanje storitev kontrole zračnega prometa z uporabo katere koli opreme za nadzor zrakoplovom, ki se nahajajo v določenem terminalnem območju in/ali sosednjih območjih;

(d)

pooblastilo za oceansko kontrolo (OCL), ki dokazuje, da je imetnik usposobljen za zagotavljanje storitev kontrole zračnega prometa zrakoplovom, ki se nahajajo na področju oceanske kontrole.

(a)

je kandidat v zadnjih 12 mesecih v okviru pravic iz licence opravil minimalno število ur, kot je navedeno v odobreni shemi usposobljenosti v enoti;

(b)

je bila kandidatova usposobljenost ocenjena v skladu z delom C Priloge II; in

(c)

ima kandidat veljavno zdravniško spričevalo.

(a)

izdajanje in preklic licenc, ratingov in pooblastil, za katere je bilo opravljeno ustrezno usposabljanje in ocenjevanje v pristojnosti nacionalnega nadzornega organa;

(b)

vzdrževanje in začasen odvzem ratingov in pooblastil ter s tem pravic, ki izhajajo iz njih in se uporabljajo v okviru pristojnosti nacionalnih nadzornih organov;

(c)

certificiranje izvajalcev usposabljanja;

(d)

odobritev tečajev usposabljanja, načrtov usposabljanja v enoti in shem usposobljenosti v enoti;

(e)

potrditev izpraševalcev ali ocenjevalcev usposobljenosti;

(f)

spremljanje in pregled sistemov usposabljanja;

(g)

vzpostavitev ustreznih pritožbenih mehanizmov in mehanizmov za obveščanje.