19.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 302/14

(1)

Po preiskavi („prejšnja preiskava“) je Svet z Uredbo (ES) št. 969/2000 (2) spremenil ukrepe prvotno uvedene z Uredbo Sveta (EGS) št. 3068/92 (3) o uvozu kalijevega klorida s poreklom, med drugim, iz Rusije („obstoječi ukrepi“).

(2)

Marca 2004 je Komisija na lastno pobudo z objavo uradnega obvestila v Uradnem listu Evropske unije  (4) uvedla delni vmesni pregled obstoječih ukrepov, da bi raziskala, ali jih je zaradi širitve Evropske unije na 25 držav članic 1. maja 2004 („širitev“) treba spremeniti.

(3)

Izsledki delnega vmesnega pregleda so pokazali, da je v interesu Skupnosti, da v izogib nenadnemu in pretirano negativnemu učinku na uvoznike in uporabnike v desetih novih državah članicah, takoj po širitvi določi začasno prilagoditev obstoječih ukrepov.

(4)

V ta namen je maja 2004 Komisija z Uredbo (ES) št. 1002/2004 (5) sprejela zaveze dveh proizvajalcev izvoznikov v Rusiji, in sicer družb JSC Silvinit in JSC Uralkali, za obdobje enega leta. Junija 2005 so bile z Uredbo Komisije (ES) št. 858/2005 (6) sprejete nove zaveze dveh proizvajalcev izvoznikov v Rusiji, ki bodo potekle 13. aprila 2006. Poleg tega je bila z Uredbo (ES) št. 992/2004 (7) spremenjena Uredba (EGS) št. 3068/92, da bi se pri uvozu v okviru zavez zagotovila oprostitev protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo (EGS) št. 3068/92.

(5)

Treba je tudi poudariti, da vsa sklicevanja na „Skupnost“ ali „Skupnost petnajsterice“ v tej uredbi pomenijo, razen če ni drugače določeno, Skupnost neposredno pred širitvijo.

(6)

Januarja 2004 sta družbi JSC Silvinit in JSC Uralkali („vložnika“) predložili ločena zahtevka za začetek individualnih delnih vmesnih pregledov obstoječih ukrepov v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(7)

Vložnika sta domnevala in predložila dovolj prima facie dokazov, da bi primerjava normalne vrednosti, ki temelji na njunih lastnih stroških/domačih cenah in njunih izvoznih cenah v primerjavi s Skupnostjo, pomenila odpravo dampinga. Zato nadaljevanje obstoječih ukrepov za preprečevanje dampinga na obstoječih ravneh, ki so temeljile na prej vzpostavljeni ravni, ni več potrebno.

(8)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom, da obstajajo zadostni dokazi za začetek delnih vmesnih pregledov, je Komisija objavila obvestili o začetku in začela s preiskavo (8).

(9)

Preiskava, omejena na damping, je zajela obdobje od 1. aprila 2003 do 30. marca 2004 („obdobje preiskave“ ali „OP“).

(10)

Komisija je o začetku vmesnih pregledov uradno obvestila zastopnike države izvoznice, vložnika in industrijo Skupnosti ter dala vsem neposredno zadevnim strankam možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Komisija je vložnikoma poslala tudi vprašalnik. Vložnika in izvozni trgovec v Rusiji, povezan z enim izmed vložnikov, so predložili izpolnjene vprašalnike.

(11)

Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bili po njenem mnenju potrebni za ugotavljanje dampinga, ter preverila odgovore na vprašalnik pri naslednjih družbah:

(12)

Izdelek je enak kot v prejšnji preiskavi, tj. kalijev klorid („pepelika“ ali KCl), ki se običajno neposredno uporablja kot kmetijsko gnojilo, kot mešanica z drugimi gnojili ali, po predelavi, kot kompleksno gnojilo, znano kot NPK (dušik, fosfor, kalij). Vsebnost kalija je spremenljiva in je izražena kot delež kalijevega oksida (K2O) v suhem brezvodnem proizvodu. Uporablja se tudi kot surovina pri proizvodnji nekaterih industrijskih in farmacevtskih izdelkov.

(13)

Pepelika se običajno trži v standardni obliki prahu („standardna pepelika“) ali v drugi nestandardni obliki, ki vključuje – vendar nanjo ni omejena – obliko zrn („zrnata pepelika“). Izdelek je običajno razvrščen v tri osnovne kategorije, glede na delež K2O, in sicer:

(14)

Treba je opozoriti, da je bilo v prejšnji preiskavi ugotovljeno, da je tudi uvoz nekaterih posebnih zmesi ali mešanic z nenavadno visokim deležem pepelike, ki niso uvrščene pod nobeno izmed zgoraj navedenih oznak KN, treba šteti za zadevni izdelek. Takšna ugotovitev je bila sprejeta, ker imajo take zmesi in mešanice enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter enako rabo kot zgoraj navedene osnovne kategorije. Zato so bile take zmesi in mešanice, ki so uvrščene pod oznake KN ex31052010, ex31052090, ex31056090, ex31059091 in ex31059099, tudi vključene v to preiskavo in so sestavni del zadevnega izdelka.

(15)

Glede na to, da ni nobenih razlik med fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi med izdelkom, izvoženim iz Rusije v Skupnost, in izdelkom, proizvedenim v Rusiji in prodanem na domačem ruskem trgu, je bilo ugotovljeno, da se jih za namene te preiskave šteje za podobne izdelke.

(16)

V zvezi z določanjem normalne vrednosti je bilo najprej ugotovljeno, ali je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka za vsakega vložnika reprezentativen v primerjavi z njunima celotnima obsegoma izvoza v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je domača prodaja štela za reprezentativno, ko je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka vsakega vložnika predstavljal vsaj 5 % njunega celotnega obsega izvoza v Skupnost v obdobju preiskave. Na tej osnovi je bilo za oba vložnika ugotovljeno, da je bila celotna domača prodaja zadevnega izdelka v OP opravljena v reprezentativnih količinah.

(17)

Z opredelitvijo vrst izdelkov v skladu z oznakami TARIC, pod katere je uvrščen zadevni izdelek (tj. po standardni kakovosti ali ostalih standardnih kakovostih, vključno z zrnato) in po embalaži ali obliki, v kateri je odpremljen (tj. v razsutem stanju, vrečah ali zabojnikih), je bila narejena analiza, da se ugotovi, ali je bila domača prodaja vsake vrste izdelka reprezentativna. Domača prodaja določene vrste izdelka se je štela za zadosti reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje te vrste v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Skupnost.

(18)

Ta analiza je ugotovila, da je en proizvajalec izvoznik, družba JSC Silvinit, na domačem trgu prodajal samo eno vrsto izdelka za izvoz v reprezentativnih količinah. Za drugega proizvajalca izvoznika, družbo JSC Uralkali, je bilo ugotovljeno, da je na domačem trgu prodajal vse vrste izdelka za izvoz v reprezentativnih količinah.

(19)

Preučilo se je, ali se domačo prodajo vseh vrst izdelka lahko šteje kot običajni potek trgovine, in sicer tako, da se vzpostavi delež donosne prodaje zadevne vrste neodvisnim kupcem.

(20)

V tej zvezi je bilo ugotovljeno, da so domače prodajne cene družbe JSC Uralkali za najbolj prodajano vrsto izdelka, izvoženega v Skupnost („najbolj prodajana vrsta za izvoz“), in ki predstavlja več kot 99 % tega izvoza, kazale neobičajna gibanja v obdobju preiskave. Ugotovljeno je bilo, da je bilo v obdobju preiskave 77 % domače prodaje najbolj prodajane vrste za izvoz prodane enemu kupcu v Rusiji in da so se prodajne cene tej stranki v obdobju enega meseca sredi obdobja preiskave več kot podvojile. Cene za enako vrsto izdelka, prodanega drugim domačim kupcem, so se v enakem obdobju prav tako povišale, vendar samo za približno 40 %. Preučitev podražitev za druge vrste pepelike, prodane na domačem trgu, je pokazala podobno zvišanje cen za približno 40 % v obdobju preiskave.

(21)

Glede na te posebne razmere na trgu v zvezi z oblikovanjem cen za ključno vrsto izdelka, uporabljenim za izračun stopnje dampinga, se v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe šteje, da taka prodaja ne dovoljuje ustrezne primerjave. Glede na pomen te prodaje v obsegu domače prodaje zadevne vrste in pomembnost te vrste v celotnem obsegu izvoza pepelike, ki jo je zadevna družba izvozila v Skupnost, je primerno, da se ne upošteva te določene prodaje zadevnemu kupcu. Za ostalo domačo prodajo te vrste izdelka drugim kupcem je bilo ugotovljeno, da je bila pod 5 % pragom, ki je potreben, da se jo šteje kot reprezentativno. Zato je bila normalna vrednost za to vrsto izdelka izračunana na podlagi proizvodnih stroškov zadevnega proizvajalca izvoznika, ki jim je bila dodana razumna vrednost prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov in dobička. Vrednosti prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov in dobička so temeljile na podlagi dejanskih podatkov proizvodnje in prodaje v običajnem poteku trgovine zadevnega izdelka s strani proizvajalca izvoznika v preiskavi v skladu s prvim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe.

(22)

Družba Uralkali je opozorila, da „posebne razmere na trgu“ iz člena 2(3) osnovne uredbe ne veljajo za prodajo zadevnega izdelka zadevnemu kupcu, zato bi bilo treba za določitev normalne vrednosti uporabiti domače cene za zadevno vrsto izdelka. V zvezi s tem je trdila, da (i) določba člena 2(3) osnovne uredbe ne bi veljala v primeru „umetno zvišanih cen“ in (ii) da se posebni pogoji, ki veljajo samo za eno določeno stranko, ne morejo šteti kot „posebne razmere na trgu“ za celotni ruski domači trg. Poleg tega je trdila, da so zadevne cene posledica „tržnih sil“ in da odražajo „dejanske razmere na trgu“.

(23)

V zvezi z zgoraj navedenim je treba opozoriti, da razmere na trgu iz člena 2(3) osnovne uredbe niso izčrpne in da je treba posebnosti trgov ocenjevati, med drugim, v okviru nihanj in gibanj cen in ne samo na podlagi absolutne ravni cen. V tem primeru sta bile tako nizkocenovne prodajne transakcije kot visokocenovne transakcije izključene iz izračunov, ker niso odražale ravni cen trajne narave in ker navedene cene niso odražale tržnih sil glede na to, da takšna gibanja niso bila ugotovljena za nobeno drugo vrsto izdelka ali nobeno drugo stranko družbe Uralkali. Drugič, člen 2(3) osnovne uredbe določa, da se normalna vrednost lahko konstruira v razmerah, kjer „… zaradi posebne situacije na trgu taka prodaja ne dovoljuje ustrezne primerjave …“. To jasno omogoča, tako kot v trenutnih razmerah, da prodaje kupcu, ki ne dovoljuje ustrezne primerjave, ni potrebno upoštevati kot primerne osnove za določitev normalne vrednosti. Ta ugotovitev se ne nanaša na celotni ruski trg, ampak na prodajo družbe Uralkali.

(24)

Kar zadeva družbo JSC Silvinit, kjer je obseg prodaje ene vrste izdelka, ki se je prodajal po neto cenah, ki so bile enake ali večje kot stroški na enoto, predstavljal več kot 80 % skupnega obsega prodaje navedene vrste in kjer je bila tehtana povprečna cena tiste vrste enaka ali večja kot prilagojeni stroški na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v OP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(25)

Za drugo vrsto izdelka družbe JSC Silvinit, ki je bila prodana v nezadostnih količinah, da bi lahko domača cena predstavljala primerno osnovo za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo. V tem primeru je bila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe uporabljena konstruirana normalna vrednost. V skladu s prvim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe je bila normalna vrednost konstruirana tako, da je bil prilagojenim stroškom na enoto vrste za izvoz prištet razumni znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za ustrezno stopnjo dobička na podlagi dejanskih podatkov proizvodnje in prodaje v običajnem poteku trgovine podobnega izdelka s strani proizvajalca izvoznika.

(26)

Družba Uralkali je trdila, da stopnja dobička, uporabljena za konstruiranje normalne vrednosti, ni ustrezno upoštevala popravkov stroškov plina, ker je dobiček, uporabljen za konstruiranje normalne vrednosti, izhajal iz računovodske dokumentacije družbe pred popravki. Vendar te trditve ni bilo mogoče sprejeti, ker je v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe treba dejanske zneske za dobičke, ki jih ustvari družba na domačem trgu, uporabiti za konstruiranje normalne vrednosti.

(27)

Kar zadeva stroške energije, kot sta elektrika in plin, ki se uporabljata pri rudarskih in proizvodnih procesih zadevnega izdelka, je preiskava ugotovila, da ti stroški predstavljajo znaten del proizvodnih stroškov proizvajalcev pepelike, ne samo v Rusiji, ampak tudi v drugih državah proizvajalkah. V zvezi s tem je industrija Skupnosti opozorila, da stroški energije za elektriko in plin na enoto, ki sta jih ruski družbi plačali svojim dobaviteljem komunalnih storitev, realno ne odražajo dejanskih proizvodnih stroškov za kupljeno elektriko in plin.

(28)

Zaradi teh domnev se je v tem primeru štelo za primerno tudi, da se primerja vložnikove nabavne stroške energije na enoto s stroški drugega velikega proizvajalca pepelike s podobnimi proizvodnimi metodami, ravnijo proizvodnje in podobnimi naravnimi pogoji. Glede na to, da ni drugih proizvajalcev pepelike v Rusiji, so se ti podatki poiskali in pridobili od velikega proizvajalca pepelike v Kanadi.

(29)

Posredovani podatki so pokazali, da so potrebe kanadskega proizvajalca po energiji podobne tistim, ki jih imata ruska proizvajalca vložnika in da sta nabavljena elektrika in plin izvirala iz domačih hidroelektrarn in glavnih plinskih polj, tako kot elektrika in plin, ki ju uporabljata ruski družbi. Ta primerjava je pokazala, da stroški elektrike na enoto, ki jih plačuje kanadski proizvajalec, niso tako različni od tistih, ki jih plačujeta ruska proizvajalca.

(30)

Kar zadeva dobavo plina, je bilo na podlagi podatkov iz objavljenega letnega poročila ruskega dobavitelja plina OAO Gazprom (katerega regionalni distributer je bil tudi dobavitelj za zadevna proizvajalca izvoznika) za leto 2003 ugotovljeno, da je domača cena, ki sta jo plačevala oba ruska proizvajalca, predstavljala približno petino izvozne cene iz Rusije. Isto poročilo je jasno navajalo, da „OAO Gazprom na domačem trgu ni ustvaril nikakršnega dobička“. Medtem ko ni nobenih razpoložljivih uradnih informacij o donosnosti ruskih domačih cen plina, pa navedbe ruskih vladnih virov v tisku skupaj s podatki, zbranimi od specializiranih virov za tržne informacije in z vladnih spletnih strani, močno kažejo, da so bile cene pline, zaračunane domačim kupcem, daleč od stopenj pokrivanja stroškov. Poleg tega je bila cena plina, ki sta jo plačevala ruska proizvajalca, znatno nižja od cene plina, ki jo je plačeval kanadski proizvajalec.

(31)

Glede na zgoraj navedeno se zato šteje, da cene, ki jo je ruskim proizvajalcem pepelike v obdobju preiskave zaračunaval ruski regionalni dobavitelj plina, niso mogle realno odražati stroškov, povezanih s proizvodnjo plina, če jih primerjamo z izvoznimi cenami plina iz Rusije in ceno kanadskega dobavitelja plina glavnemu industrijskemu uporabniku v Kanadi. Zato je bila v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe narejena prilagoditev proizvodnih stroškov za vsakega izmed vložnikov. Ker ni bilo nobene druge razumne osnove, je bila ta prilagoditev narejena s pomočjo uporabe podatkov v zvezi s ceno plina za izvoz, neto stroški prevoza, carinskega izvoznega davka, davka na dodano vrednost in trošarino.

(32)

V zvezi s tem je eden od vložnikov opozoril, da so bili stroški za plin na ustrezen način prikazani v računovodski bilanci, zato prilagoditev v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe ni bila utemeljena. V zvezi s tem argumentom ni sporno, da je družba pravilno obračunala fakturirane cene, vendar pa se prilagoditev upraviči z dejstvom, da cena nabavljenega plina realno ne odraža proizvodnih stroškov in distribucije plina.

(33)

Tudi glede prilagoditve za stroške plina so ruski organi opozorili, da Komisija ni upoštevala različnih stroškov prevoza med plinom, prodanim na domačem trgu za industrijsko rabo, in plinom, prodanim za izvoz. Treba je opozoriti (glej uvodno izjavo 31), da je bila primerjava, ki je pripeljala do prilagoditve, narejena med cenami plina, ki so jih družbe dejansko plačale, in izvoznimi cenami, ki jih je ruski dobavitelj plina zaračunaval za izvoz iz Rusije, neto stroški prevoza, carinskega izvoznega davka, davka na dodano vrednost ter trošarino. Zato se ta trditev zavrne.

(34)

Eden izmed vložnikov je trdil, da je imel v prvem četrtletju leta 2004 (tj. zadnje četrtletje obdobja preiskave) znatno manjše proizvodne stroške zaradi povečane učinkovitosti in nižjih stroškov vzdrževanja in da bi bilo treba te manjše stroške na enoto upoštevati kot osnovo za proizvodne stroške za celotno obdobje preiskave. Tej zahtevi se ni ugodilo, ker je primerna osnova za določitev takšnih stroškov skupno obdobje preiskave in ne stroški, ki nastanejo v posebnem, krajšem obdobju.

(35)

Kar to tudi zadeva proizvodne stroške, je industrija Skupnosti opozorila, da bi morala amortizacija osnovnih sredstev za proizvodne stroške vložnika temeljiti na nadomestitvenih stroških teh sredstev (na primer novi rudniški jaški in stroji). V zvezi s tem se je trdilo, da amortizacija, ki po dogovoru temelji na nabavni (dejanski) vrednosti osnovnih sredstev, v skladu s členom 2 (5) osnovne uredbe ne bo realno odražala stroškov, povezanih s proizvodnjo zadevnega izdelka. Opozorilo se je, da se zato zahteva prilagajanje navzgor ruskih proizvodnih stroškov.

(36)

V zvezi s to trditvijo je bilo ugotovljeno, da amortizacija, ki temelji na nabavni vrednosti in preostali obratovalni dobi osnovnih sredstev, kaže usklajenost z računovodskimi postopki v rudarstvu. Da bi se zato ugotovilo, ali je amortizacija, zajeta v podatkih o proizvodnih stroških, realno odražala stroške, povezane s proizvodnjo zadevnega izdelka, se je preiskava osredotočila, na način, kako so bile določene dejanske vrednosti osnovnih sredstev.

(37)

V zvezi s tem so preveritveni obiski pri ruskih proizvajalcih pokazali, da je bila osnovna vrednost njunih osnovnih sredstev določena na podlagi vrednotenj, izvedenih med procesom privatizacije leta 1993. Vrednosti osnovnih sredstev so bile nato popravljene med leti 1993 in 1997 kot posledica uporabe „revalorizacijskih koeficientov“, ki jih je ruska vlada uvedla proti hiperinflaciji. Ob koncu leta 1997 in po uredbi ruske vlade so neodvisna vrednotenja osnovnih sredstev izvedli neodvisni ocenjevalci. Za določitev teh osnovnih sredstev so bila sprejeta tri osnovna merila, izmed katerih je bila eno tudi nadomestitvena vrednost osnovnih sredstev. Ugotovitev teh neodvisnih vrednotenj je prikazana tudi v bilancah stanja vložnikov leta 1998.

(38)

Kljub vrednotenju osnovnih vrednosti navzgor, je bilo ugotovljeno, da se zdijo vrednosti osnovnih sredstev vložnikov, kadar so izražena kot razmerje proizvodnje z vrednostjo osnovnih sredstev, še vedno znatno nižje od vrednosti osnovnih sredstev družb, ki sestavljajo industrijo Skupnosti, in velikega proizvajalca v Kanadi, ki ima podobne zmogljivosti pridobivanja rud in proizvodne zmogljivosti. Takšno vrednotenje pa ne upošteva zastarelosti in nižje tehnološke ravni osnovnih sredstev ruskih proizvajalcev pred privatizacijo leta 1993.

(39)

Zato se ob pomanjkanju kakršnih koli vsebinskih dokazov, ki bi nakazovali, da amortizacija v računovodski dokumentaciji proizvajalcev izvoznikov ni bila pravilno prikazana, trenutno ne zdi verjetno, da se naredi prilagoditev stroškov amortizacije pri podatkih o proizvodnih stroških, ki se uporabljajo za določitev normalne vrednosti vložnikov.

(40)

Industrija Skupnosti je prav tako opozorila, da bi morala biti tudi razporeditev stroškov za varstvo okolja, primerljivih s tistimi, ki jih imajo proizvajalci Skupnost, upoštevana pri izračunih proizvodnih stroškov. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da sta vložnika imela takšne stroške in sta jih obračunala pri izračunih proizvodnih stroškov. V zvezi s tem, ali bi morala biti delež ali stopnja takšnih stroškov podobna kot pri proizvajalcih Skupnosti, se šteje, da dokler sta vložnika spoštovala ravni varstva okolja, ki so jih določile ruske oblasti, in da so s tem povezani stroški za dosego teh ravnih pravilno prikazani v njunih bilancah, prilagoditev ni potrebna. Ker je bilo to ugotovljeno pri obeh vložnikih, prilagoditev za okoljske stroške ni bila utemeljena.

(41)

V zvezi z družbo Silvinit je bilo ugotovljeno, da se je večina prodaje pepelike v Skupnost v obdobju preiskave izvajala nepovezani švicarski trgovski družbi. Za namen te preiskave in v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe so bile cene, ki jih je ta trgovska družba dejansko plačala ali plačevala družbi Silvinit, upoštevane kot osnova za izračun izvozne cene.

(42)

Kljub temu je bilo ugotovljeno, da sta bili preko Silvinitove povezane ruske trgovske družbe International Potash Company („IPC“) izvedeni dve transakciji povezani družbi v Belgiji z imenom Ferchimex AS („Ferchimex“), ki je predelovala uvoženo pepeliko v izdelek, ki ni zajet v preiskavi. V skladu s členom 2(9) osnovne uredbe ni potrebno upoštevati cen, ki jih je družba IPC zaračunavala družbi Ferchimex, če se te štejejo za nezanesljive. Pri obeh transakcijah je bilo ugotovljeno, da so bile cene za družbo Ferchimex v spošnem na podobni ravni za iste vrste, ko so bile prodane neodvisnim kupcem v Skupnosti. Poleg tega sta obe transakciji zadevali samo majhne količine. Zato sta bili obe vključeni v skupno določitev izvozne cene.

(43)

V zvezi z družbo Uralkali je bilo ugotovljeno, da se je vsa prodaja pepelike v Skupnost v obdobju preiskave izvajala neposredno trgovcu iz Cipra z imenom Fertexim Ltd, ki je nastopal kot ekskluzivni distributer družbe Uralkali. Izvozna cena za tako prodajo je bila določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, tj. na podlagi plačanih ali plačljivih izvoznih cen družbe Fertexim.

(44)

Primerjava normalne vrednosti in izvoznih cen za oba vložnika je bila opravljena na podlagi cene izdelka franko tovarna. Za zagotavljanje pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bila odobrena nadomestila za razlike, ki vplivajo na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(45)

Kjer je bilo ustrezno in podprto s dokazi, so bila odobrena nadomestila za razlike v popustih, stroških prevoza, zavarovanja, manipuliranja, natovarjanja in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja in stroških posojil.

(46)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je za vsakega proizvajalca izvoznika prilagojena tehtana povprečna normalna vrednost po vrsti izdelka primerjala s prilagojeno tehtano povprečno izvozno ceno vsake ustrezne vrste zadevnega izdelka, prodanega v Skupnost.

(47)

Primerjava je pokazala obstoj dampinga za obe zadevni družbi, vendar na znatno nižji ravni, od tiste, ki je bila vzpostavljena prej. Ugotovljene stopnje dampinga glede na tehtano povprečje vseh vrst izdelkov, izvoženih v Skupnost, in izražene kot odstotek cene CIF na meji Skupnosti brez plačane dajatve, so:

(48)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je bilo narejena analiza, da se ugotovi, če so se okoliščine glede dampinga bistveno spremenile in če se katero koli spremembo lahko šteje kot trajno. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je sprememba stopenj dampinga nastala zaradi znižanja normalnih vrednosti vložnikov.

(49)

Tu je treba opozoriti, da je bila v tej preiskavi normalna vrednost določena na podlagi stroškov in cen vložnikov. Poleg tega je, v nasprotju z ugotovitvami prejšnje preiskave, domača poraba pepelike v zadnjih letih postopno naraščala in, gledano v celoti, so domače prodajne cene za oba ruska proizvajalca dobičkonosne.

(50)

Kar zadeva trajno naravo prodajnih cen za izvoz na druge trge poleg Skupnosti, noben od vložnikov ni posredoval podrobnih podatkov o posameznih transakcijah na ravni proizvajalca. Posredovala pa sta skupne podatke po namembni državi in vrsti izdelka. Za namene tega delnega vmesnega pregleda se je to štelo kot zadostno, ker se ne zahteva brezpogojno točne določitve prodajnih cen na takšnih trgih. Ker ni bilo podrobnih podatkov in glede na (i) različne dobavne pogoje za takšno prodajo (na primer CIF, FOB, FCA itd.) (ii) različne logistične ureditve in kombinacije (na primer po železnici in morju, samo po železnici itd.) (iii) razlike v razdaljah ter prevoznih in manipulativnih stroških do različnih namembnih krajev v Aziji in Južni Ameriki, Komisija ni mogla natančno določiti prodajnih cen za vsako državo. Kljub temu je kazalo, da so ravni prodajnih cen za trge izven Skupnosti ob upoštevanju stroškov prevoza na enaki ravni kot prodaja v Skupnost.

(51)

Glede na vse te dejavnike se zdi primerno spremeniti obstoječe ukrepe, kolikor ti zadevajo vložnika, z znižanjem stopenj dampinga na tiste, ki so določeni v tej preiskavi.

(52)

V skladu s členom 9(4) osnovne uredbe znesek protidampinških dajatev ne sme presegati določenih dampinških stopenj, ampak morajo biti te nižje od navedenih stopenj, če bi take nižje dajatve zadoščale za odpravo škode industriji Skupnosti. Glede na to, da so bile obstoječe dajatve za vložnika izračunane na podlagi stopenj dampinga in ker so nove stopnje dampinga nižje od tistih, ki so bile izračunane prej, je treba dajatve prilagoditi na nižje stopnje dampinga, ki so bile ugotovljene v tej preiskavi, in sicer 23 % za družbo JSC Silvinit in 12,3 % za družbo JSC Uralkali.

(53)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za spremembo protidampinških dajatev, ki so bile prvotno uvedene z Uredbo (EGS) št. 3068/92. Imele so priložnost, da izrazijo pripombe in zahtevajo zaslišanje. Vse prejete pripombe so upoštevane, kjer je bilo primerno.

(54)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bil predviden predlog za spremembo protidampinških dajatev, ki so bile prvotno uvedene z Uredbo (EGS) št. 3068/92, sta oba vložnika ponudila cenovne zaveze v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(55)

Komisija je s Sklepom 2005/802/ES (9) sprejela zaveze, ki sta jih ponudila vložnika. Razlogi za sprejetje te zaveze so pojasnjeni v navedenem sklepu.

(56)

Obstoječi ukrepi se uporabljajo za osem oznak KN in vključujejo nespremenljive zneske, ki se gibljejo od 19,61 EUR/tono do 40,63 EUR/tono, odvisno od vrste izdelka. Kljub temu je bilo med obdobjem preiskave ugotovljeno, da je bil skoraj ves izvoz vložnikov v Skupnost omejen na vrsto izdelka, ki je uvrščen pod eno oznako KN.

(57)

Ker informacij o ostalih vrstah izdelka ni in ker je videti, da se posebna vrsta zadevne pepelike največ trži, se zdi najbolj smiseln pristop za spremembo dajatev nadomestitev vseh nespremenljivih zneskov z enotno dajatvijo ad valorem za vse vrste pepelike, ki jih proizvajata vložnika –

1.

člen 1 se spremeni kot sledi:

2.

v členu 1a se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Uvoženo blago, ki je deklarirano za sprostitev v prosti promet, se oprosti protidampinških dajatev, uvedenih na podlagi člena 1, pod pogojem, da so ga proizvedle družbe, katerih zaveze je Komisija sprejela in katerih imena so navedena v ustrezni od časa do časa spremenjeni Uredbi Komisije (ES) št. 858/2005 in Sklepu Komisije št. 2005/802/ES, ter da je bilo uvoženo v skladu z določbami istih aktov Komisije.“.