30.9.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/160

(1)

Svet je v svojih sklepih z dne 5. junija 2003 o izboljšanju podobe ladijskega prometa Skupnosti in spodbujanju mladih k pomorskemu poklicu, opozoril na potrebo po spodbujanju poklicne mobilnosti pomorščakov znotraj Evropske unije, zlasti kar zadeva postopke priznavanja spričeval o usposobljenosti pomorščakov ob zagotavljanju popolnega upoštevanja zahtev Konvencije Mednarodne pomorske organizacije (IMO) o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov iz leta 1978 (Konvencija STCW), kot je bila občasno spremenjena.

(2)

Pomorski promet je področje s posebnim mednarodnim značajem, ki se intenzivno in hitro razvija. Skladno s tem in glede na vse večje pomanjkanje pomorščakov Skupnosti, se ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem po osebju lahko bolj učinkovito ohrani na ravni Skupnosti kot na nacionalni ravni. Zato je bistvenega pomena, da se skupna prometna politika na področju pomorskega prometa razširi in tako pospeši gibanje pomorščakov znotraj Skupnosti.

(3)

Glede kvalifikacij pomorščakov je Skupnost določila minimalne zahteve za izobraževanje in usposabljanje pomorščakov ter izdajanje spričeval le-tem, kot to določa Direktiva 2001/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (3). Omenjena direktiva v pravo Skupnosti vključuje standarde za mednarodno usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje, določene s Konvencijo STCW.

(4)

Direktiva 2001/25/ES določa, da morajo imeti pomorščaki spričevalo o usposobljenosti, ki ga izda in potrdi pristojni organ države članice v skladu z omenjeno direktivo in ki zakonitemu imetniku spričevala omogoča delo na ladji in opravljanje funkcije, ki zajema stopnjo odgovornosti, določeno v spričevalu.

(5)

V skladu z Direktivo 2001/25/ES, veljata za vzajemno priznavanje spričeval pomorščakov med državami članicami, ki so ali niso državljani držav članic, Direktivi 89/48/EGS (4) in 92/51/EGS (5) o prvem oziroma drugem splošnem sistemu priznavanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Omenjeni direktivi ne predvidevata samodejnega priznavanja formalnih kvalifikacij pomorščakov, saj se za le-te lahko uporabijo kompenzacijski ukrepi.

(6)

Vsaka država članica bi morala priznavati vsako spričevalo ali katero koli drugo dokazilo o formalnih kvalifikacijah, izdano v drugi državi članici v skladu z Direktivo 2001/25/ES. Vsaka država članica naj zato pomorščaku, ki je spričevalo o usposobljenosti pridobil v drugi državi članici, ki izpolnjuje zahteve omenjene direktive, dovoli, da začne in opravlja pomorski poklic, za katerega je kvalificiran, brez kakršnih koli predpogojev, ki niso določeni za njene lastne državljane.

(7)

Ker je cilj te direktive olajšati vzajemno priznavanje spričeval, se z njo ne določajo pogoji v zvezi z dostopom do zaposlitve.

(8)

Konvencija STCW določa jezikovne zahteve za pomorščake. Te zahteve bi morale biti vnesene v pravo Skupnosti za zagotovitev učinkovite komunikacije na ladjah in olajšanje prostega gibanja pomorščakov v Skupnosti.

(9)

Širjenje ponarejenih spričeval o usposobljenosti pomorščakov danes predstavlja resno nevarnost za varnost na morju in zaščito morskega okolja. V večini primerov imetniki ponarejenih spričeval o usposobljenosti ne izpolnjujejo minimalnih zahtev iz Konvencije STCW. Ti pomorščaki bi lahko zlahka bili udeleženci v pomorskih nesrečah.

(10)

Države članice naj zato sprejmejo in izvršujejo posebne ukrepe za preprečevanje in kaznovanje goljufij, povezanih s spričevali o usposobljenosti ter si v okviru IMO prizadevajo za dosego strogih in izvršljivih sporazumov o boju proti takšnim ravnanjem na svetovni ravni. Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) je primerno mesto za izmenjavo podatkov, izkušenj in najboljših praks v zvezi s tem.

(11)

Z Uredbo (ES) št. 1406/2002 (6) je bila ustanovljena Evropska agencija za pomorsko varnost (agencija), za namene zagotavljanja visoke, enotne in učinkovite ravni pomorske varnosti in preprečevanja onesnaževanja z ladij. Ena od nalog agencije je pomagati Komisiji pri izvajanju kakršnihkoli nalog, ki so ji bile dodeljene na podlagi zakonodaje Skupnosti, ki se nanaša na usposabljanje, podeljevanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov.

(12)

Agencija naj zato pomaga Komisiji pri preverjanju ali države članice izpolnjujejo zahteve te direktive in Direktive 2001/25/ES.

(13)

Za vzajemno priznavanje spričeval pomorščakov med državami članicami, ne glede na to ali so državljani države članice ali ne, ne veljata več Direktivi 89/48/EGS in 92/51/EGS, ampak ta direktiva.

(14)

Zato bi bilo treba Direktivo 2001/25/ES ustrezno spremeniti.

(15)

Ker cilja te direktive, torej vzajemnega priznavanja spričeval pomorščakov, ki so jih izdale države članice, ni možno zadovoljivo doseči na ravni držav članic in ga je zato možno bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe, v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja.

(16)

V skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (7) naj države članice za svoje potrebe in za potrebe Skupnosti pripravijo lastne tabele, ki bodo čim bolje prikazale ujemanje med to direktivo in ukrepi za prenos te direktive, ter te tabele tudi objavijo —

(a)

so državljani držav članic;

(b)

niso državljani držav članic in imajo spričevalo, ki ga je izdala država članica.

(a)

„pomorščak“ pomeni osebo, ki je usposobljena in ima spričevalo države članice vsaj v skladu z zahtevami iz Priloge I k Direktivi 2001/25/ES;

(b)

„spričevalo“ pomeni veljaven dokument v smislu člena 4 Direktive 2001/25/ES;

(c)

„ustrezno spričevalo“ pomeni spričevalo, kot je opredeljeno v členu 1(27) Direktive 2001/25/ES;

(d)

„overitev“ pomeni veljaven dokument, ki ga je izdal pristojni organ države članice v skladu s členom 5(2) in (6) Direktive 2001/25/ES;

(e)

„priznavanje“ pomeni, da pristojni organ države članice gostiteljice prizna spričevalo ali ustrezno spričevalo, ki ga je izdala druga država članica;

(f)

„država članica gostiteljica“ pomeni katero koli državo članico, v kateri pomorščak uveljavlja priznanje svojega ali svojih ustreznih spričeval oziroma drugega spričevala ali spričeval;

(g)

„Konvencija STCW“ pomeni Mednarodno konvencijo o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov iz leta 1978, kot je bila občasno spremenjena;

(h)

„Kodeks STCW“ pomeni Kodeks o usposabljanju, izdajanju spričeval in ladijskem stražarjenju pomorščakov, kakor je bil sprejet z Resolucijo 2 Konference podpisnic STCW iz leta 1995, kot je bila občasno spremenjena;

(i)

„agencija“ pomeni Evropsko agencijo za pomorsko varnost, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 1406/2002.

1.

Člen 4 se nadomesti s:

„Člen 4

Spričevalo

Spričevalo je katerikoli veljavni dokument, ne glede na njegovo poimenovanje, izdan s strani ali po pooblastilu pristojnega organa države članice v skladu s členom 5 in zahtevami, določenimi v Prilogi I.“.

2.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 7a

Preprečevanje goljufij in drugih nezakonitih ravnanj

1.   Države članice sprejmejo in izvršujejo ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij in drugih nezakonitih ravnanj v zvezi s postopkom izdajanja spričeval ali v zvezi s spričevali, ki so jih izdali in overili njihovi pristojni organi, ter predpišejo kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.   Države članice imenujejo nacionalne organe, pristojne za odkrivanje in boj proti goljufijam in drugim nezakonitim ravnanjem ter izmenjavo podatkov s pristojnimi organi drugih držav članic in tretjih držav v zvezi z izdajanjem spričeval pomorščakov.

Države članice nemudoma obvestijo druge države članice in Komisijo o podatkih o pristojnih nacionalnih organih.

Države članice nemudoma obvestijo tudi vse tretje države, do katerih so prevzele obveznosti v skladu z odstavkom 1.2 pravila I/10 Konvencije STCW, o podatkih o pristojnih nacionalnih organih.

3.   Na zahtevo države članice gostiteljice, pristojni organi druge države članice zagotovijo pisno potrdilo ali zavrnitev verodostojnosti spričeval pomorščakov, ustreznih overitev ali katerihkoli drugih listinskih dokazil o usposabljanju, izdanih v tej drugi državi članici.“.

3.

Člen 18(1) in (2) se črta z učinkom od 20 oktobra 2007.

4.

Vstavita se naslednja člena:

„Člen 21a

Redno spremljanje skladnosti

Brez poseganja v pristojnosti Komisije po členu 226 Pogodbe, Komisija skupaj z Evropsko agencijo za pomorsko varnost, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 1406/2002 (8), redno in vsaj vsakih pet let preverja, ali države članice izpolnjujejo minimalne zahteve, določene s to direktivo.

Člen 21b

Poročilo o skladnosti

Najpozneje 20 oktobra 2010 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni, ki ga pripravi na podlagi informacij, pridobljenih v skladu s členom 21a. V tem poročilu Komisija analizira ravnanje držav članic v skladu s to direktivo in kadar je potrebno, predlaga dodatne ukrepe.

5.

V poglavju I Priloge I se vstavi naslednji odstavek:

„1a.   Države članice zagotovijo, da so pomorščaki primerno jezikovno usposobljeni, kakor je to opredeljeno v oddelkih A-II/1, A-III/1, A-IV/2 in A-II/4 Kodeksa STCW, kar jim omogoča izvajanje njihovih specifičnih dolžnosti na plovilu, ki pluje pod zastavo države članice gostiteljice.“.