32003D2318

Odločba št. 2318/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 5. decembra 2003

o sprejetju večletnega programa (2004 do 2006) za učinkovito vključevanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v sisteme izobraževanja in usposabljanja v Evropi (program e-učenja)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 149(4) in člena 150(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [1],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Cilji programov izobraževanja in usposabljanja Socrates in Leonardo da Vinci, določeni v Sklepu št. 253/2000/ES [4] in Sklepu 1999/382/ES [5] vključujejo razvoj odprtega učenja in učenja na daljavo ter uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

(2) V sklepih Evropskega sveta, ki se je sestal v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000 (Lizbonski svet), je bila poudarjena potreba po prilagajanju evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja potrebam gospodarstva znanja, spodbujanje novega temeljnega znanja in spretnosti, zlasti informacijskih tehnologij, pa je bilo navedeno kot ena od treh glavnih sestavin tega novega pristopa.

(3) Pobuda "e-učenje: načrtovanje izobraževanja za jutri", ki jo je Komisija začela uvajati maja 2000 kot odziv na Lizbonski svet, je potrdil Evropski svet na svojem sestanku v Feiri junija 2000. Na sestanku v Stockholmu marca 2001 pa je Evropski svet ugotavljal pozitivne rezultate pobude.

(4) V "akcijskem načrtu e-učenja" so bila razvita štiri akcijska področja pobude za e-učenje (infrastrukture in oprema, usposabljanje, evropske kakovostne vsebine in storitve ter sodelovanje na vseh ravneh) v 10 ključnih akcijah, ki združujejo različne programe in instrumente Skupnosti, da bi se povečala skladnost in sinergija med njimi ter izboljšala dostopnost uporabnikom.

(5) 15. maja 2001 je Evropski parlament sprejel resolucijo [6] o obeh sporočilih Komisije na to temo, v kateri priznava, da pobuda za e-učenje pomaga krepiti idejo o "enotnem evropskem izobraževalnem območju", ki dopolnjuje evropsko raziskovalno območje in evropski enotni trg, ter poziva k temu, da se razvija neodvisno v okviru novega specifičnega programa, z jasno pravno podlago, pri čemer naj se prepreči podvajanje z obstoječimi programi, akcijam Skupnosti pa zagotavlja večjo prepoznavnost in dodano vrednost.

(6) Resolucija Sveta z dne 13. julija 2001 o e-učenju [7] potrjuje to pobudo in poziva Komisijo, da nadaljuje in krepi svoje akcije na tem področju.

(7) Komisija je 21. novembra 2001 sprejela sporočilo "Ustvarimo evropsko območje vseživljenjskega učenja", v katerem je poudarila potencial e-učenja za dajanje na razpolago in upravljanje novih izobraževalnih možnosti v ta namen.

(8) Evropski svet, ki se je sestal v Barceloni marca 2002, je v svojih sklepih pozval k akciji vseevropskega tesnega medinstitucionalnega sodelovanja med šolami, čemur je sledilo poročilo Komisije o tesnem medinstitucionalnem sodelovanju med šolami po internetu, ki je bilo predloženo Evropskemu svetu na njegovem sestanku v Sevilli, in zahteval tudi uvedbo spričevala o uporabi interneta in računalnika za učence srednjih šol.

(9) Obstaja potreba po obravnavi problema socialne izključenosti, ki je posledica nezmožnosti nekaterih posameznikov, da bi v celoti izkoristili prednosti, ki jih ponujajo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter internet v družbi znanja, tako imenovani "digitalni razkorak", ki pogosto prizadene mlade, invalide in starejše ter socialne kategorije, ki so že žrtve drugih oblik izključenosti.

(10) Veliko pozornost je treba posvečati izobraževanju in stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju učiteljev, da lahko uporabljajo internet in IKT v razredu na kritičen in pedagoško odgovoren način.

(11) Veliko pozornost je treba pri uporabi e-učenja posvetiti tudi razlikam med spoloma in spodbujanju enakih možnosti na tem področju.

(12) Potencial e-učenja je pomagati Uniji pri odzivanju na izzive družbe znanja, izboljšati kakovost učenja, olajšati dostop do učnih virov, obravnavati posebne potrebe ter omogočiti uspešnejše in učinkovitejše učenje in usposabljanje na delovnem mestu, zlasti v malih in srednjih podjetjih.

(13) Potreba po evropski razsežnosti v visokošolskem izobraževanju je bila skupaj s pomenom razvoja razsežnosti e-učenja v tem okviru opredeljena v Bolonjski izjavi, ki jo je dne 19. junija 1999 podpisalo 29 evropskih ministrov za izobraževanje.

(14) Evropska unija naj posveča veliko pozornost učinkovitemu spodbujanju virtualnih kampusov visokošolskega izobraževanja, da bi se dopolnjevale dejavnosti v programih mobilnosti v Evropski uniji in s tretjimi državami.

(15) Treba je okrepiti in dopolniti obstoječe instrumente in preučiti vlogo e-učenja tudi v smislu priprave nove generacije instrumentov na področju izobraževanja in usposabljanja.

(16) Zaradi okrepitve dodane vrednosti akcij Skupnosti je treba zagotoviti skladnost in dopolnjevanje med akcijami, ki se izvajajo v okviru te odločbe, in drugimi ustreznimi politikami, instrumenti in akcijami Skupnosti, zlasti tematsko prioriteto "tehnologije informacijske družbe" šestega okvirnega raziskovalnega programa, določenega v Sklepu št. 1513/2002/ES [8].

(17) Države kandidatke za pristop k Evropski uniji in države EGP-EFTA naj bi imele možnost sodelovati v programu e-učenja. Strokovnjaki in izobraževalne ustanove iz tretjih držav naj bi imeli možnost sodelovati v izmenjavi izkušenj v okviru obstoječega sodelovanja s temi tretjimi državami.

(18) Komisija naj v sodelovanju z državami članicami poskrbi, da se program e-učenja redno spremlja in ocenjuje, da bi se omogočile prilagoditve, zlasti prilagoditve prednostnih nalog za izvajanje ukrepov. Evalvacija naj vključuje zunanjo evalvacijo, ki jo izvajajo neodvisni in nepristranski organi.

(19) Ker države članice ne morejo v zadostni meri doseči cilja predlaganih akcij, in sicer spodbujanja evropskega sodelovanja za izboljšanje kakovosti in dostopnosti izobraževanja in usposabljanja z učinkovito uporabo e-učenja, in ker je cilj zaradi nadnacionalne razsežnosti potrebnih akcij in ukrepov lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta odločba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(20) Ta odločba določa finančni okvir za celotno trajanje programa e-učenja, ki za organ za izvajanje proračuna med letnim proračunskim postopkom pomeni glavno referenco v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka [9].

(21) Ukrepe, potrebni za izvajanje te odločbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [10] –

ODLOČILA:

Člen 1

Vzpostavitev programa

1. S to odločbo se vzpostavi Program e-učenja, večletni program za izboljšanje kakovosti in dostopnosti evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja z učinkovito uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), v nadaljnjem besedilu "program".

2. Program se izvaja v obdobju, ki se začne 1. januarja 2004 in konča 31. decembra 2006.

Člen 2

Cilji programa

1. Splošni cilj programa je podpreti in naprej razvijati učinkovito uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja kot prispevek h kakovostnemu izobraževanju in temeljni element njihovega prilagajanja potrebam družbe znanja v okviru vseživljenjskega učenja.

2. Posebni cilji programa so:

(a) opredeliti zadevne akterje in jih obveščati o načinih in sredstvih uporabe e-učenja za spodbujanje digitalne pismenosti in tako prispevati h krepitvi socialne kohezije in osebnega razvoja ter k pospeševanju medkulturnega dialoga;

(b) izkoristiti potencial e-učenja za povečanje evropske razsežnosti v izobraževanju;

(c) zagotoviti mehanizme za podporo razvoja evropskih kakovostnih proizvodov in storitev ter za izmenjavo in prenos dobre prakse;

(d) izkoristiti potencial e-učenja v povezavi z inovacijami didaktičnih metod, da bi se izboljšala kakovost učnega procesa in podprla avtonomija učencev.

Člen 3

Področja poseganja programa

1. Cilji programa se dosegajo na naslednjih področjih poseganja v skladu z akcijskimi področji, opisanimi v Prilogi:

(a) spodbujanje digitalne pismenosti:

akcije na tem področju bodo obravnavale prispevek IKT v šoli in širše v okviru vseživljenjskega učenja, zlasti za tiste, ki zaradi svoje zemljepisne lokacije, socialnega položaja ali posebnih potreb nimajo preprostega dostopa do navedenih tehnologij. Cilj je opredeliti dobre primere in vzpostaviti sinergije med mnogimi nacionalnimi in evropskimi dejavnostmi, ki obravnavajo te ciljne skupine;

(b) evropski virtualni kampusi:

z akcijami na tem področju bo doseženo boljše vključevanje virtualne razsežnosti v visokošolskem izobraževanju. Cilj je spodbujati razvoj novih organizacijskih modelov za zagotavljanje visokošolskega izobraževanja v Evropi (virtualni kampusi) in za evropske sheme izmenjave in souporabe (virtualna mobilnost), pri čemer bi se gradilo na obstoječih evropskih okvirih sodelovanja (program Erasmus, Bolonjski proces) in zagotovilo njihovim operacijskim orodjem (evropski sistem prenašanja kreditnih točk (ECTS), evropski podiplomski študijski programi, zagotavljanje kakovosti, mobilnost) "razsežnost e-učenja";

(c) medinstitucionalno e-sodelovanje med šolami v Evropi in spodbujanje usposabljanja učiteljev:

z akcijami na tem področju se bo podpiralo in nadalje razvijalo povezovanje v omrežja v šolah, da bi se vsem šolam v Evropi omogočilo oblikovanje pedagoških partnerstev s šolami drugje v Evropi, spodbujanje inovativnih metod sodelovanja in prenosov kakovostnih izobraževalnih pristopov ter okrepitev učenja jezikov in medkulturnega dialoga; akcije na tem področju bodo tudi posvečene izpopolnjevanju poklicnih znanj učiteljev in vodij usposabljanja pri pedagoški in skupni uporabi IKT z izmenjavo in razširjanjem dobrih praks in oblikovanjem nadnacionalnih in multidisciplinarnih projektov sodelovanja;

(d) transverzalne akcije:

z akcijami na tem področju se bo obravnavalo spodbujanje e-učenja v Evropi, podprto s spremljanjem akcijskega načrta e-učenja. Cilji so razširjanje, spodbujanje ter prenos dobrih in inovativnih praks in rezultatov projektov in programov ter okrepitev sodelovanja med različnimi vključenimi akterji, zlasti s podporo partnerstev med javnim in zasebnim sektorjem.

2. Te akcije se izvajajo v skladu s postopki, opisanimi v Prilogi, in z naslednjimi pristopi, ki se lahko po potrebi kombinirajo:

(a) podporo pilotnih projektov s potencialom za strateški vpliv v praksi izobraževanja in usposabljanja ter jasnimi perspektivami za dolgoročno trajnost;

(b) podporo razvoja metod, orodij in prakse ter analize trendov pri oblikovanju in uporabi modelov "e-učenja" za izobraževanje in usposabljanje;

(c) podporo inovativnih akcij evropskih omrežji in partnerstev, namenjenih pospeševanju inovacij in kakovosti pri oblikovanju in uporabi proizvodov in storitev, ki temeljijo na ustrezni uporabi IKT za izobraževanje in usposabljanje;

(d) podporo evropskih omrežij in partnerstev, ki spodbujajo in krepijo pedagoško in didaktično uporabo interneta in IKT, ter podporo izmenjave dobre prakse. Te dejavnosti so načrtovane zato, da zagotavljajo, da učitelji in učenci niso samo tehnično usposobljeni za uporabo interneta in IKT, temveč tudi usposobljeni v pedagoškem, kritičnem in odgovornem smislu;

(e) podporo evropskemu sodelovanju, prenosu produktov e-učenja ter razširjanju in izmenjavi dobre prakse;

(f) tehnično in upravno pomoč.

Člen 4

Izvajanje programa in sodelovanje z državami članicami

1. Komisija:

(a) zagotovi izvajanje akcij Skupnosti, zajetih v program, v skladu s Prilogo;

(b) zagotovi sinergije z drugimi programi in akcijami Skupnosti na področju izobraževanja, raziskovanja, socialne politike in regionalnega razvoja;

(c) podpira in olajša sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, ki razvijajo dejavnosti na področju e-učenja.

2. Države članice imenujejo ustrezne informatorje, ki tesno sodelujejo s Komisijo glede ustreznih informacij o uporabi in praksi e-učenja.

Člen 5

Izvedbeni ukrepi

1. V skladu s postopkom upravljanja iz člena 6(2) se sprejmejo naslednji ukrepi, potrebni za izvajanje te odločbe:

(a) letni delovni načrt, vključno s prednostnimi nalogami, izbirna merila ter postopki in rezultati;

(b) letni proračun in razčlenitev sredstev med različne akcije programa v skladu s členoma 9 in 10;

(e) ukrepi za spremljanje in evalvacijo programa ter za razširjanje in prenos rezultatov.

2. V skladu s posvetovalnim postopkom iz člena 6(3) se sprejmejo vsi drugi ukrepi, potrebni za izvajanje te odločbe.

Člen 6

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, pri čemer se upoštevajo določbe člena 8 Sklepa.

Obdobje, opredeljeno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, se določi na dva meseca.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, pri čemer se upoštevajo določbe člena 8 Sklepa.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 7

Skladnost in dopolnjevanje

1. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi celovito skladnost in dopolnjevanje programa z drugimi ustreznimi politikami, instrumenti in akcijami Skupnosti, zlasti s programoma izobraževanja in usposabljanja Sokrates in Leonardo da Vinci ter s programom Mladina.

2. Komisija zagotovi učinkovito povezavo in, kjer je primerno, usklajene akcije med tem programom ter programi in akcijami na področju novih tehnologij za izobraževanje in usposabljanje, zlasti z ustreznimi akcijami za dejavnosti raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitev v okviru šestega okvirnega programa.

Člen 8

Financiranje

1. Finančni okvir za izvajanje programa za obdobje, opredeljeno v členu 1, se določi na 44 milijonov evrov.

2. Letna dodeljena proračunska sredstva odobri organ za izvajanje proračuna v mejah finančne perspektive.

Člen 9

Porazdelitev proračuna

Porazdelitev proračuna med akcije je naslednja:

(a) e-učenje za spodbujanje digitalne pismenosti: približno 10 % skupnega proračuna;

(b) evropski virtualni kampusi: približno 30 % skupnega proračuna;

(c) medinstitucionalno e-sodelovanje med šolami v Evropi in spodbujanje usposabljanja učiteljev: približno 45 % skupnega proračuna;

(d) transverzalne akcije in spremljanje akcijskega načrta e-učenja: največ 7,5 % skupnega proračuna;

(e) tehnična in upravna pomoč: največ 7,5 % skupnega proračuna.

Člen 10

Udeležba držav kandidatk za pristop k Evropski uniji in držav EGP-EFTA

Pogoji in podrobna pravila za udeležbo držav kandidatk za pristop k Evropski uniji in držav EGP-EFTA v programu se določijo v skladu z ustreznimi določbami aktov, ki urejajo odnose med Evropsko skupnostjo in temi državami.

Člen 11

Sodelovanje s tretjimi državami

Na pobudo Komisije so lahko k sodelovanju na konferencah in srečanjih, razen na srečanjih odbora iz člena 6, povabljeni strokovnjaki iz tretjih držav, z izjemo držav iz člena 10.

Sredstva, dodeljena za povračilo potnih stroškov in dnevnic po veljavnih uredbah Komisije, ne presegajo 0,5 % skupnega proračuna za program.

Člen 12

Spremljanje in ocenjevanje

1. Komisija redno spremlja program v sodelovanju z državami članicami. To spremljanje vključuje poročilo iz odstavka 2 in posebne dejavnosti.

2. Ko se program zaključi, Komisija zagotovi zunanjo evalvacijo programa. Ta evalvacija je namenjena oceni ustreznosti, učinkovitosti in vpliva na različne akcije, preuči pa se tudi celoten vpliv programa. Posebna pozornost je posvečena vprašanjem socialne kohezije in vprašanjem enakih možnosti.

S to evalvacijo se preuči tudi dopolnjevanje med akcijami v okviru tega programa in tistimi, ki se izvajajo v okviru ustreznih politik, instrumentov in akcij Skupnosti.

Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, evropskemu Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij do konca leta 2007 ex-post evalvacijsko poročilo.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta odločba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 5. decembra 2003

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

P. Lunardi

[1] UL C 133, 6.6.2003, str. 33.

[2] UL C 244, 10.10.2003, str. 42.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 8. aprila 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu), skupno stališče Sveta z dne 16. junija 2003 (UL C 233 E, 30.9.2003, str. 24) in stališče Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[4] Sklep št. 253/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. januarja 2000 o izvedbi druge faze akcijskega programa Skupnosti na področju izobraževanja "Sokrates" (UL L 28, 3.2.2000, str. 1). Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 451/2003/ES (UL L 69, 13.3.2003, str. 6).

[5] Sklep Sveta 1999/382/ES z dne 26. aprila 1999 o izvedbi druge faze akcijskega programa poklicnega usposabljanja Skupnosti "Leonardo da Vinci" (UL L 146, 11.6.1999, str. 33).

[6] UL C 34 E, 7.2.2002, str. 153.

[7] UL C 204, 20.7.2001, str. 3.

[8] Sklep št. 1513/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o šestem okvirnem programu Evropske skupnosti za dejavnosti raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitev, prispevek k oblikovanju evropskega raziskovalnega območja in k inovacijam (2002 do 2006), (UL L 232, 29.8.2002, str. 1).

[9] UL C 172, 18.6.1999, str. 1. Sporazum, kakor ga spreminja Sklep 2003/429/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 147, 14.6.2003, str. 25).

[10] UL C 184, 17.7.1999, str. 23.

--------------------------------------------------

PRILOGA

1. AKCIJSKA PODROČJA

Akcijska področja so sredstvo za izvajanje splošnega cilja programa: podpirati razvoj in ustrezno uporabo e-učenja v Evropi in spremljati prizadevanja držav članic na tem področju. Strukturirana so v skladu s štirimi področji poseganja programa.

Akcijsko področje 1: "Spodbujanje digitalne pismenosti"

Akcije na tem področju morajo zajemati konceptualna in tudi praktična vprašanja, od razumevanja digitalne pismenosti do opredelitve ukrepov za izboljšanje za posebne ciljne skupine. Digitalna pismenost je ena od najpomembnejših znanj, spretnosti in kompetenc, ki so potrebni za aktivno sodelovanje v družbi znanja in novi medijski kulturi. Digitalna pismenost je povezana tudi z medijsko pismenostjo in socialno kompetenco, ker imajo skupne cilje, na primer aktivno državljanstvo in odgovorno uporabo IKT.

(a) Opredelitev in razširjanje dobre prakse pri spodbujanju digitalne pismenosti. Posebna pozornost bo posvečena izboljšanju dostopa do učnih virov za tiste, ki nimajo preprostega dostopa do IKT, obravnavi različnih kognitivnih in didaktičnih pristopov ter različnih stilov učenja, obravnavi posebnih potreb, na primer potreb priseljencev, otrok, ki bivajo v bolnišnicah, ali uporabnikov invalidov, ter preučevanju uporabe vključevalnih in motivacijskih pristopov.

(b) Ukrepi ozaveščanja po evropskih omrežjih na tem področju. Program bo podpiral ukrepe, ki jih izvajajo evropska omrežja, združenja, organi oblasti, partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem itd.; podpirajo se kontakti in izmenjava dobre prakse med njimi.

Akcijsko področje 2: "Evropski virtualni kampusi"

Cilj tega akcijskega področja je zagotoviti "razsežnost e-učenja" evropskim pobudam na področju visokošolskega izobraževanja in tako prispevati k oblikovanju evropskega območja visokošolskega izobraževanja.

(a) Razvoj obstoječih instrumentov, zlasti tistih, ki zadevajo virtualno mobilnost kot dopolnilo in okrepitev fizične mobilnosti (virtualni Erasmus); sheme priznavanja in potrjevanja (temelječe na evropskem sistemu prenašanja kreditnih točk (ECTS)); informacijske in usmerjevalne storitve ter vse druge sinergije med virtualnimi in tradicionalnimi modeli. Ti projekti naj temeljijo na sporazumih med ustanovami, če je le mogoče pa naj razširijo ali dopolnijo obstoječe sporazume o sodelovanju v okviru skupnostnih programov mobilnosti.

(b) Nadnacionalni virtualni kampusi. S tem programom bodo podprti strateški projekti, ki jih morajo predlagati visokošolske ustanove iz najmanj treh držav članic. Modele sodelovanja za e-učenje je treba razviti v zvezi z: razvojem skupnih kurikulov, ki jih načrtuje več univerz, vključno s sporazumi za evalvacijo, akreditacijo in priznavanje pridobljenih kompetenc ob upoštevanju nacionalnih postopkov; poskusi široke virtualne mobilnosti kot dopolnitve fizične mobilnosti; in razvojem inovativnih bimodalnih kurikulov, ki temeljijo na metodah tradicionalnega in on-line učenja.

(c) Evropski modeli e-učenja za visokošolsko izobraževanje. S temi projekti je treba razviti nove modele za sodelovanje med evropskimi ustanovami visokošolskega izobraževanja, zlasti z zagotavljanjem stalnega usposabljanja in poklicnega razvoja ter razvoja storitev za učno podporo in za usposabljanje učiteljev, mentorjev in drugega izobraževalnega osebja pri pedagoški uporabi e-učenja; preverjanjem metod zagotavljanja kakovosti; razvojem boljšega razumevanja organizacijskih sprememb in možnih tveganj, povezanih z izvajanjem e-učenja v visokošolskem izobraževanju; razvojem evropskih modelov za partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem na področju e-učenja v visokošolskem izobraževanju, kakor tudi z razvijanjem možnosti, ki jih odpirajo nova partnerstva in modeli financiranja.

Akcijsko področje 3: "Medinstitucionalno e-sodelovanje osnovnih in srednjih šol v Evropi in spodbujanje usposabljanja učiteljev"

To akcijsko področje naj olajša medinstitucionalno sodelovanje šol prek interneta in spodbuja usposabljanje učiteljev, hkrati pa naj spodbuja evropske šole, da vzpostavijo pedagoška partnerstva s šolami drugje v Evropi, ter podpira učenje jezikov in medkulturni dialog. Akcije bodo namenjene osnovnim in srednjim šolam.

(a) Opredelitev in analiza obstoječih pobud. S to akcijo je treba analizirati obstoječe prakse. Opredeljeni bodo dobri predstavitveni projekti o tem, kako pedagoški multimediji in komunikacijska omrežja prispevajo k podpori medinstitucionalnega sodelovanja med šolami, zlasti na področju večjezičnih in multikulturnih projektov. Na voljo bodo študijski primeri, evalvacijska gradiva in metode, ki naj bi pomagali učiteljem pri izkoriščanju potenciala IKT za inovativne metode sodelovanja, kot so na primer virtualni razredi, razvoj skupnih kurikulov za stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev, multidisciplinarni pristopi ali uporaba skupnih učnih sredstev in virov.

(b) Podporno omrežje medinstitucionalnega e-sodelovanja: To omrežje bi oblikovali učitelji ali pedagogi z izkušnjami na področju evropskega sodelovanja. Zagotovilo bo pedagoško podporo in vodenje; orodja in storitve za iskanje partnerjev; metode za izmenjavo izkušenj in tudi internetno vozlišče, ki temelji na obstoječih spletnih straneh, za akcije medinstitucionalnega sodelovanja.

(c) Podpora za omrežja sodelovanja na področju stalnega strokovnega izpopolnjevanja za učitelje in drugo pedagoško osebje. Ta omrežja bodo zasnovana na ustanovah, odgovornih za pedagoško uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Ta omrežja bodo osredotočena na prednostna področja sodelovanja, kakor je bilo izpostavljeno v okviru Poročila o konkretnih in prihodnjih ciljih sistemov izobraževanja in usposabljanja. Posebna pozornost bo posvečena oblikovanju ugodnih pogojev za izkoriščanje potenciala IKT za inovativne metode sodelovanja, za izmenjavo izobraževalnih virov in pristopov ter za skupni razvoj učnih sredstev.

(d) Promocijske in komunikacijske akcije. Uspeh pobude je odvisen od dinamične komunikacijske akcije, zasidrane na spletni strani, in vključno, med drugim, z zasnovo privlačne vizualne podobe, objavami, sporočili za javnost, pripravo informativnih letakov o šolskih projektih, uvodnimi in zaključnimi dogodki, tekmovanji in podeljevanjem nagrad.

Akcijsko področje 4: Transverzalne akcije in spremljanje akcijskega načrta e-učenja

Poleg tega bo za transverzalne ukrepe zagotovljeno financiranje, med drugim za:

(a) podporo aktivnega spremljanja akcijskega načrta e-učenja. Ta akcija bi zagotovila povečano skladnost in prepoznavnost akcij Evropske unije o e-učenju z razširjanjem ustreznega materiala, kot so poročila in študije, združevanjem projektov, ki imajo podobne cilje, ali z uporabo podobnih metodologij ter podporo izmenjavi izkušenj, povezovanja v omrežja in drugih možnih sinergij v okviru dejavnosti akcijskega načrta;

(b) vzdrževanje portala za e-učenje, ki zagotavlja preprost, centralni dostop do evropskih dejavnosti na področjih e-učenja in do obstoječih informacijskih virov, imenikov, podatkovnih baz ali repozitorijev znanja, ter omogoča uporabnikom prijazen dostop do programov, projektov, študij, poročil in delovnih skupin Evropske unije;

(c) ukrepe ozaveščanja in obveščanja prek evropskih omrežij. Ta akcija bi podprla evropska omrežja na področju e-učenja in ustrezne dejavnosti, kot so tematsko usmerjene konference, seminarji ali delavnice o ključnih temah e-učenja, kot je zagotavljanje kakovosti, ter podprla tudi evropsko razpravo in izmenjavo dobre prakse na tem področju;

(d) zasnova in razvoj orodij za spremljanje, analizo in napovedi za e-učenje v Evropi v sodelovanju z Eurostatom in Evropsko investicijsko banko.

Ta program lahko prispeva tudi k skupnim akcijam v okviru mednarodnih projektov, povezanih z dobro in učinkovito uporabo IKT za izobraževanje in usposabljanje, kot so na primer tekoči projekti OECD in Unesca.

Akcije tehnične podpore

Dodatno bo izvajanje programa podprto z akcijami, namenjenimi razširjanju rezultatov (na primer objave, napotila na internet, predstavitveni projekti in dogodki), ter po potrebi prenosu s strateškimi študijami, ki obravnavajo nastajajoče probleme ali možnosti ali katera koli druga ključna vprašanja razvoja e-učenja v Evropi. V programu bodo podprte tudi stalne povratne informacije uporabnikov in udeležencev ter njegova končna zunanja evalvacija.

2. METODE IZVAJANJA IN UREDITEV ZA POSEGANJE PRORAČUNA

Sredstva bodo odobrena po razpisih in zbiranju ponudb za predložitev predlogov.

100 % se bodo financirale naročene storitve (kot so študije primerov ali strokovnjaki) in po možnosti prispevek za prihodnjo izvajalsko agencijo, ki je v preučevanju.

Akcije se bodo financirale s:

- subvencijami, ki pokrivajo največ 80 % upravičenih stroškov, skupaj z drugimi viri v javnem in/ali zasebnem sektorju za projekte sodelovanja, kot so, na primer, inovativni projekti strukturne narave (vsa akcijska področja),

- subvencijami, ki pokrivajo največ 80 % upravičenih stroškov za partnerstva na področju e-učenja, ki jih vodijo visokošolske ustanove, da bi se zagotovila "razsežnost e-učenja" in novi modeli evropskega visokošolskega izobraževanja (akcijsko področje 2),

- stoodstotnim financiranjem podporne strukture za medinstitucionalno sodelovanje med šolami, vključno z internetnim vozliščem; evropskega omrežja za pedagoško podporo v sodelovanju z državami članicami; promocijskih akcij in akcij razširjanja; ter vseh drugih podpornih akcij, na primer pregleda obstoječih projektov medinstitucionalnega sodelovanja ali izdelave orodja za ad hoc iskanje partnerjev. 50- do 80-odstotne subvencije se zagotavljajo za podporo promocijskih akcij in akcij razširjanja (akcijsko področje 3),

- 50- do 80-odstotne subvencije stroškov, povezanih z informacijskimi in komunikacijskimi ukrepi, kot so seminarji, obiski, skupna poročila, pregledi strokovnjaka in podobne akcije razširjanja in skupne uporabe znanja (vsa akcijska področja).

Pri izvedbenih mehanizmih, predvidenih v predlogu, se na splošno upošteva običajni pristop Skupnosti k dotacijam in sofinanciranju na podlagi izčrpnega zaprosila za financiranje. Bodo tudi deli, ki jih bo v celoti financirala Skupnost, na primer podporno omrežje in osrednja spletna stran za akcije medinstitucionalnega sodelovanja med šolami. Sredstva bodo odobrena po zbiranju ponudb za predložitev predlogov in po razpisih.

Program bo upravljala Komisija, po možnosti pa ji bo pomagala prihodnja izvajalska agencija, ustanovitev katere se trenutno preučuje. Dodeljena proračunska sredstva so namenjena kritju izdatkov za študije, srečanja strokovnjakov, informacije, konference in objave, neposredno povezane s ciljem programa, poleg tega pa vseh drugih izdatkov za tehnično in upravno pomoč, ki ne vključuje nalog javne oblasti.

--------------------------------------------------