32000L0018

Direktiva 2000/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 17. aprila 2000

o minimalnih zahtevah pri preverjanju znanja svetovalcev za varnost pri prevozu nevarnega blaga po cesti, železnici ali celinskih plovnih poteh

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 75(1)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3],

(1) Ker sta izboljšanje varnosti prevoza in varstvo okolja, posebno pri prevozu nevarnega blaga po cesti, železnici in celinskih plovnih poteh, pomembni vprašanji, tako kakor je pomemben tudi človeški dejavnik pri varnem izvajanju tovrstnih prevozov.

(2) Ker morajo po Direktivi Sveta 96/35/ES z dne 3. junija 1996 o imenovanju in poklicni usposobljenosti svetovalcev za varnost pri prevozu nevarnega blaga po cesti, železnici in celinskih plovnih poteh [4] vsa podjetja, katerih dejavnost vključuje prevoz nevarnega blaga, kakor tudi z njim povezano natovarjanje in raztovarjanje, imenovati enega ali več svetovalcev za varnost. Navedena direktiva ne vsebuje nobenih podrobnejših določb glede uskladitve zahtev za preverjanje znanja svetovalcev za varnost niti nobenih določb o organih za preverjanje znanja.

(3) Ker morajo države članice vzpostaviti najmanjši skupni okvir za preverjanje znanja svetovalcev za varnost in pogoje organov za preverjanje znanja, da bi se zagotovila določena raven kakovosti in olajšalo medsebojno priznavanje potrdil ES o usposobljenosti.

(4) Ker preverjanje znanja svetovalcev za varnost obsega najmanj pisni preskus z vprašanji, ki se nanašajo vsaj na področja, navedena v Prilogi II k Direktivi 96/35/ES, in iz študije primera, pri kateri kandidati lahko pokažejo, da so sposobni izvajati naloge svetovalca za varnost.

(5) Ker države članice lahko določijo, da se znanje kandidatov, ki nameravajo delati za podjetja, ki se ukvarjajo samo s prevozom določenega nevarnega blaga, preverja samo za področja, ki se nanašajo na dejavnosti njihovih podjetij. V tem primeru so v potrdilu ES o usposobljenosti jasno navedene omejitve njegove veljavnosti.

(6) Ker bodo preverjanje znanja, ki ga organizirajo organi za preverjanje znanja, priznali pristojni organi držav članic. Države članice bodo opredelile merila za organe za preverjanje znanja, da bi se zagotovila visoka raven kakovosti. Organi za preverjanje znanja morajo biti tehnično usposobljeni, zanesljivi in neodvisni.

(7) Ker države članice pomagajo druga drugi pri uporabi te direktive -

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

Področje uporabe in opredelitve

Člen 1

1. Ta direktiva določa minimalne zahteve pri preverjanju znanja, ki je potrebno za pridobitev potrdila ES o usposobljenosti za svetovalca za varnost pri prevozu nevarnega blaga, kakor je navedeno v Direktivi 96/35/ES.

2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da preverjanje znanja svetovalcev za varnost pri prevozu nevarnega blaga poteka tako, da so izpolnjene te minimalne zahteve.

Člen 2

V tej direktivi:

(a) "svetovalec za varnost pri prevozu nevarnega blaga", v nadaljnjem besedilu "svetovalec", pomeni vsako osebo, določeno v členu 2(b) Direktive 96/35/ES;

(b) "nevarno blago" pomeni blago, ki je kot tako opredeljeno v členu 2 Direktive 94/55/ES [5] in členu 2 Direktive 96/49/ES [6];

(c) "podjetje" pomeni podjetja, določena v členu 2(a) Direktive 96/35/ES;

(d) "preverjanje znanja" pomeni preverjanje znanja, določeno v členu 5(2) Direktive 96/35/ES;

(e) "organ za preverjanja znanja" pomeni vsak organ, ki ga za izvajanje preverjanja znanja imenujejo pristojni organi držav članic;

(f) "potrdilo ES" pomeni potrdilo v skladu z vzorcem, določenim v Prilogi III k Direktivi 96/35/ES.

POGLAVJE II

Preverjanja znanja

Člen 3

1. Pristojni organ ali organ za preverjanja znanja izvede obvezno pisno preverjanje znanja, ki ga lahko dopolnjuje še ustno preverjanje znanja, da tako preveri, ali kandidati za pridobitev potrdila ES dosegajo potrebno raven znanja, zahtevanega za izvajanje nalog svetovalca.

2. Obvezno preverjanje znanja obsega pisni preskus, prilagojen načinu(-om) prevoza, za katere(-ga) se potrdilo ES izdaja.

3. (a) Kandidat prejme vprašalnik. Ta obsega najmanj 20 vprašanj, ki zahtevajo prosto oblikovane odgovore (odprta vprašanja) in se v skladu s členom 5(4) Direktive 96/35/ES nanašajo vsaj na področja, navedena v Prilogi II k navedeni direktivi. Vendar so možna tudi vprašanja z izbirnimi odgovori, kjer je navedenih več možnih odgovorov. V tem primeru dve vprašanji z izbirnimi odgovori ustrezata enemu odprtemu vprašanju.

Med temi področji je posebna pozornost, upoštevajoč zadevni način prevoza, posvečena naslednjim temam:

- splošni preventivni in varnostni ukrepi,

- razvrstitev nevarnega blaga,

- splošne zahteve glede embalaže, vključno s cisternami, cisternami - zabojniki in vagoni - cisternami,

- označbe in nalepke, ki opozarjajo na nevarnost,

- navedbe, ki jih morajo vsebovati dokumenti o prevozu,

- ravnanje s tovorom in njegovo zlaganje,

- poklicno usposabljanje prevozniškega osebja,

- dokumenti o vozilu in potrdila o prevozu,

- varnostna navodila,

- zahteve glede opreme, ki se uporablja pri prevozu.

(b) Kandidati predelajo študijo primera, v povezavi s Prilogo I k Direktivi 96/35/ES, v kateri lahko pokažejo, da so sposobni izvajati naloge svetovalca za varnost.

(c) Države članice lahko določijo, da se znanje kandidatov, ki nameravajo delati za podjetja, ki se ukvarjajo samo s prevozom določenih vrst nevarnega blaga, v skladu s Prilogo II Direktive 96/35/ES preverja samo za področja, ki se nanašajo na dejavnost njihovih podjetij.

Te vrste nevarnega blaga so:

- razred 1 (eksplozivi),

- razred 2 (plini),

- razred 7 (radioaktivni materiali),

- razredi 3, 4.1, 4.2, 4.3, 5.1, 5.2, 6.1, 6.2, 8 in 9 (trdne snovi in tekočine),

- UN-številke 1202, 1203, 1223 (mineralno olje).

V naslovu potrdila ES mora biti jasno navedeno, da velja samo za določene, v tem odstavku navedene vrste nevarnega blaga, za katere je bilo pri kandidatu opravljeno preverjanje znanja v skladu z zahtevami iz (a) in (b).

4. Pristojni organ ali organ za preverjanje znanja postopoma izdela priročnik z zbirko vprašanj, ki so bila uporabljena pri preverjanju znanja.

POGLAVJE III

Merila za organe za preverjanje znanja

Člen 4

1. Če države članice same neposredno ne prevzamejo izvedbe preverjanja znanja, imenujejo organe za preverjanje znanja na podlagi naslednjih meril:

(a) usposobljenost organa za preverjanje znanja;

(b) specifikacija načinov preverjanja znanja, ki jih predlaga organ za preverjanje znanja;

(c) ukrepi za zagotovitev nepristranskega preverjanja znanja;

(d) neodvisnosti organa za preverjanje znanja nasproti vsem fizičnim ali pravnim osebam, ki zaposlujejo svetovalce za varnost.

2. Imenovanje odobrenega organa za preverjanje znanja se opravi pisno. Taka odobritev je lahko časovno omejena.

Člen 5

Države članice pomagajo druga drugi pri uporabi te direktive.

Vsaka država članica v rednih časovnih presledkih predloži Komisiji priročnik z zbirko vprašanj, naveden v členu 3(4). Komisija o tem obvesti druge države članice.

POGLAVJE IV

Končne določbe

Člen 6

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v treh mesecih po začetku njene veljavnosti. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 7

Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 8

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 17. aprila 2000

Za Evropski parlament

Predsednica

N. Fontaine

Za Svet

Predsednik

L. Capoulas Santos

[1] UL C 148, 14.5.1998, str. 21 in UL C 52, 23.2.1999, str. 16.

[2] UL C 407, 28.12.1998, str. 118.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 20. oktobra 1998 (UL C 341, 9.11.1998, str. 29), potrjeno dne 16. septembra 1999, Skupno stališče Sveta z dne 29. marca 1999 (UL C 36, 8.2.2000, str. 1) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. januarja 2000 (še ni objavljen v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 28. marca 2000.

[4] UL L 145, 19.6.1996, str. 10.

[5] Direktiva Sveta 94/55/ES z dne 21. novembra 1994 o približevanju zakonodaj držav članic glede prevoza nevarnega blaga po cesti (UL L 319, 12.12.1994, str. 7). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 96/86/ES (UL L 335, 24.12.1996, str. 43 in UL L 251, 15.9.1997, str. 1).

[6] Direktiva Sveta 96/49/ES z dne 23. julija 1996 o usklajevanju zakonodaj držav članic glede prevoza nevarnega blaga po železnici (UL L 235, 17.9.1996, str. 25). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 96/87/ES (UL L 335, 24.12.1996, str. 45).

--------------------------------------------------