This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 31996L0005
Commission Directive 96/5/EC, Euratom of 16 February 1996 on processed cereal-based foods and baby foods for infants and young children (Text with EEA relevance)
Direktiva Komisije 96/5/ES z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in majhne otrokeBesedilo velja za EGP.
Direktiva Komisije 96/5/ES z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in majhne otrokeBesedilo velja za EGP.
UL L 49, 28.2.1996, p. 17–28
(ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL)
No longer in force, Date of end of validity: 25/12/2006; razveljavil 32006L0125
Relation | Act | Comment | Subdivision concerned | From | To |
---|---|---|---|---|---|
Corrected by | 31996L0005R(01) | (EL) | |||
Modified by | 31998L0036 | dodatek | priloga 6 | 02/07/1998 | |
Modified by | 31998L0036 | dopolnitev | priloga 2 | 02/07/1998 | |
Modified by | 31999L0039 | zamenjava | člen 6 | 07/06/1999 | |
Modified by | 31999L0039 | dodatek | priloga 7 | 07/06/1999 | |
Modified by | 31999L0039 | dodatek | priloga 8 | 07/06/1999 | |
Modified by | 31999L0039 | dopolnitev | člen 1.4 | 07/06/1999 | |
Modified by | 32003L0013 | zamenjava | priloga 8 | 06/03/2003 | |
Modified by | 32003L0013 | zamenjava | priloga 7 | 06/03/2003 | |
Modified by | 32003L0013 | zamenjava | člen 6.3 | 06/03/2003 | |
Modified by | 32003L0013 | zamenjava | člen 6.1 | 06/03/2003 | |
Repealed by | 32006L0125 |
Uradni list L 049 , 28/02/1996 str. 0017 - 0028
Direktiva Komisije 96/5/ES z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in majhne otroke (Besedilo velja za EGP) KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ob upoštevanju Direktive Sveta 89/398/EGS z dne 3. maja 1989 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na živila za posebne prehranske namene [1] in zlasti člena 4 direktive; ker ukrepi Skupnosti, predvideni s to direktivo, ne presegajo ciljev, predvidenih z Direktivo 89/398/EGS; ker se žitne kašice in otroška hrana za dojenčke in majhne otroke uporabljajo kot del raznolike prehrane ter niso edini vir prehranjevanja dojenčkov in majhnih otrok; ker je zaradi družbenih in kulturnih okoliščin v Skupnosti za dojenčke in majhne otroke, ki so odstavljeni od dojenja, veliko raznovrstnih prehranskih izdelkov; ker mora biti, ob upoštevanju zgornjih dejavnikov, osnovna sestava teh živil primerna za prehranske potrebe dojenčkov in majhnih otrok, ki so po splošno sprejetih znanstvenih merilih zdravi; ker je treba določiti bistvene prehranske potrebe za sestavo dveh obsežnih skupin teh proizvodov, to je za žitne kašice in hrano za dojenčke; ker bi sicer zaradi narave teh živil bilo treba določiti številne obvezne zahteve in druge omejitve glede ravni vitaminov, mineralov in drugih hranil, lahko proizvajalci tovrstna hranila poljubno dodajajo pod pogojem, da uporabljajo izključno snovi s seznama v Prilogi IV te direktive; ker v Skupnosti uporaba proizvodov, ki so jim bila poljubno dodana hranila v zdaj upoštevanih količinah, pri dojenčkih in majhnih otrocih ne kaže pretiranega vnosa teh hranil v organizem; ker se bo prihodnji razvoj stanja pozorno spremljal in se bo po potrebi primerno ukrepalo; ker se bo uredila uporaba dodatkov pri proizvodnji žitnih kašic in hrane za dojenčke z direktivo Sveta; ker se bo uporaba novih sestavin hrane obravnavala horizontalno za vsa živila v ločenem ukrepu; ker ta direktiva izraža sedanje vedenje o teh proizvodih; ker se bo o vsaki spremembi, ki bo omogočila inovacijo na podlagi znanstvenega in tehničnega napredka, odločalo v skladu s postopkom iz člena 13 Direktive 89/398/EGS; ker je treba z vidika oseb, ki so jim ti proizvodi namenjeni, brez odlašanja določiti potrebna mikrobiološka merila in najvišje ravni kontaminantov; ker veljajo za živila, zajeta s to direktivo, v skladu s členom 7 Direktive 89/398/EGS splošna pravila iz Direktive Sveta 79/112/EGS z dne 18. decembra 1978 o približevanju zakonodaj držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil [2], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 93/102/ES [3]; ker se v tej direktivi sprejemajo in razširjajo dodatki in izjeme splošnih pravil, kjer je to primerno; ker zlasti vrsta in namembnost živil iz te direktive zahtevata, da so na živilski oznaki prikazani energijska vrednost in glavna hranila; ker je na drugi strani treba navesti način uporabe v skladu s točko 8 člena 3(1) in členom 10 Direktive 79/112/ES, da se prepreči neprimerna uporaba, ki bi lahko škodila zdravju dojenčkov; ker se v skladu s pravili, ki se uporabljajo za vsa živila, običajno ta opremijo s predpisanimi navedbami, razen tistih, ki so izrecno prepovedane, in bi morale te predpisane navedbe, kjer je primerno, upoštevati merila za sestavo, navedena v tej direktivi; ker je bil v skladu s členom 4 Direktive 89/398/EGS z Znanstvenim odborom za hrano opravljen posvet o določbah, ki bi lahko vplivale na zdravje ljudi; ker so ukrepi, predvideni s to direktivo, v skladu z mnenjem Stalnega odbora za živila, SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 1. Ta direktiva je "posebna direktiva" v smislu člena 4 Direktive 89/398/ES. 2. Ta direktiva zajema živila za poseben prehranski namen, ki izpolnjujejo posebne zahteve zdravih dojenčkov in majhnih otrok v Skupnosti ter so namenjena dojenčkom, ki se odstavljajo od dojenja, in majhnim otrokom kot dopolnilo k prehrani in/ali za njihovo postopno prilagajanje na običajno hrano. Ta živila zajemajo: (a) "žitne kašice", ki se delijo na naslednje štiri skupine: (i) enostavne žitne kašice, ki jim je za gotov obrok treba dodati mleko ali druge ustrezne hranilne tekočine; (ii) žito z dodanimi visokobeljakovinskimi živili, ki jim je za gotov obrok treba dodati vodo ali drugo tekočino, ki ne vsebuje beljakovin; (iii) testenine, ki jih je treba predhodno skuhati v vreli vodi ali drugi primerni tekočini; (iv) prepečenec in keksi, ki se uporabljajo neposredno ali zmleti, z dodatkom vode, mleka ali drugih primernih tekočin. (b) Druga "otroška hrana", ki se ne uvršča med žitne kašice. 3. Ta direktiva se ne uporablja za mleko, namenjeno majhnim otrokom. 4. V tej direktivi so: - "dojenčki" otroci do 12. meseca starosti, - "majhni otroci" otroci od 1. do 3. leta starosti. Člen 2 Države članice zagotovijo, da se izdelki iz člena 1 tržijo znotraj Skupnosti samo, če so v skladu s pravili, ki jih določa ta direktiva. Člen 3 Žitne kašice in otroška hrana so izdelani iz sestavin, katerih primernost za posebne prehranske namene dojenčkov in majhnih otrok je bila dokazana s splošno sprejetimi znanstvenimi podatki. Člen 4 1. Žitne kašice so izdelane v skladu z merili o sestavi, opredeljenimi v Prilogi I. 2. Otroška živila, opisana v Prilogi II, so izdelana v skladu z merili o sestavi, opredeljenimi v tej prilogi. Člen 5 Pri izdelavi žitnih kašic in otroške hrane se smejo dodajati le kemične oblike hranil, uvrščene na seznam v Prilogi IV. Poleg že določenih najvišjih ravni se v 12 mesecih po začetku veljavnosti te direktive določijo najvišje ravni, kadar je to potrebno. Merila čistosti za te snovi se določijo pozneje. Člen 6 Žitne kašice in hrana za majhne otroke ne smejo vsebovati nobene snovi v taki količini, ki bi ogrozila zdravje dojenčkov in majhnih otrok. Potrebne najvišje ravni je treba opredeliti brez odlašanja. Po potrebi se opredelijo tudi mikrobiološka merila. Člen 7 1. Pri označevanju teh izdelkov je poleg podatkov iz člena 3 Direktive 79/112/ES treba navesti še naslednje obvezne podatke: (a) Navedbo, od katere starosti se izdelek lahko uporablja, pri čemer je treba upoštevati njegovo sestavo, teksturo ali druge posamezne lastnosti. Pri izdelkih navedena starost ne sme biti nižja od štirih mesecev. Pri izdelkih, ki se priporočajo za uporabo od četrtega meseca starosti, je lahko navedeno, da so primerni od te starosti, razen če neodvisne osebe, usposobljene na področju medicine, prehrane ali farmacije, ali druge strokovne osebe, odgovorne za nego matere in otroka, ne svetujejo drugače. (b) Podatek, ali izdelek vsebuje gluten ali ne, če je navedena starost manj kakor šest mesecev, pri kateri se izdelek lahko uporablja. (c) Izkoristljivo energijsko vrednost, izraženo v kJ in kilokalorijah, ter vsebnost beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, izraženo v številčni obliki na 100 g ali 100 ml izdelka, kakršen je v prodaji in kadar je to primerno, na navedeno količino izdelka, pripravljenega v skladu s priporočili za uporabo. (d) Povprečno količino vsakega minerala in vsakega vitamina, navedenega v Prilogi I ali Prilogi II, izraženo v številčni obliki na 100 g ali 100 ml izdelka, kakršen je v prodaji in kadar je to primerno, na navedeno količino izdelka, pripravljenega v skladu s priporočili za uporabo. (e) Navodila za pravilno pripravo, če je potrebno, in izjavo o pomembnosti upoštevanja teh navodil. 2. Na oznaki je lahko navedba: (a) povprečne količine hranil, določenih v Prilogi IV, če tovrstne navedbe niso opredeljene že v skladu z določbo točke (d) odstavka 1, izraženo v številčni obliki na 100 g ali 100 ml izdelka, kakršen je v prodaji in kadar je to primerno, na navedeno količino izdelka, pripravljenega v skladu s priporočili za uporabo; (b) poleg številčnih podatkov, podatkov za vitamine in minerale iz Priloge V, izražene kot odstotek referenčnih vrednosti, danih v prilogi, na 100 g ali 100 ml izdelka, kakršen je v prodaji in kadar je to primerno, na navedeno količino izdelka, pripravljenega v skladu s priporočili za uporabo, pod pogojem, da so količine, ki so v izdelku, najmanj enake 15 % referenčnih vrednosti. Člen 8 1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 30. septembra 1997. O tem takoj obvestijo Komisijo. Ti zakoni in drugi predpisi se uporabljajo tako, da: - je dovoljeno trgovanje z izdelki v skladu s to direktivo po 1. oktobru 1997, - je prepovedano trgovanje z izdelki, ki niso v skladu s to direktivo, od 31. marca 1999. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. Člen 9 Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Člen 10 Ta direktiva je naslovljena na države članice. V Bruslju, 16. februarja 1996 Za Komisijo Martin bangemann Član Komisije [1] UL L 186, 30.6.1989, str. 27. [2] UL L 33, 8.2.1979, str. 1. [3] UL L 291, 25.11.1993, str. 14. -------------------------------------------------- PRILOGA 1 OSNOVNA SESTAVA ŽITNIH KAŠIC ZA DOJENČKE IN MAJHNE OTROKE Zahteve o hranilih se nanašajo na izdelke, ki se tržijo kot pripravljene za uporabo ali se dopolnijo s tekočino po navodilih izdelovalca. 1. Vsebnost žita Žitne kašice se pripravljajo predvsem iz enega ali več vrst mletega žita in/ali živil iz škrobnih gomoljev ali iz korenov. Količina žita in/ali škrobnih gomoljev ali korenov ne sme biti manjša od 25 % končne zmesi, računano na maso suhe snovi. 2. Beljakovine 2.1 Za živila iz točke (a)(ii) in (a)(iv) člena 1(2) vsebnost beljakovin ne presega 1,3 g/100 kJ (5,5 g/100 kcal). 2.2 Za živila iz točke (a)(ii) člena 1(2) dodatek beljakovin ni manjši od 0,48 g/100 kJ (2 g/100 kcal). 2.3 Za kekse iz točke (a)(iv) člena 1(2), narejene z dodatkom visokobeljakovinskih živil in predstavljene kot takšne, dodatek beljakovin ni manjši od 0,36 g/100 kJ (1,5/100 kcal). 2.4 Kemijski indeks dodanih beljakovin mora biti vsaj 80 % vrednosti referenčne beljakovine (kazeina, opredeljenega v Prilogi III) ali pa je razmerje učinkovitosti beljakovine (PER) v mešanici najmanj 70 % vrednosti (PER) referenčne beljakovine. V vseh primerih je dodajanje aminokislin dovoljeno izključno za izboljšanje hranilne vrednosti beljakovinske mešanice in samo v količinah, potrebnih v ta namen. 3. Ogljikovi hidrati 3.1 Če se živilom iz točk (a)(i) in (a)(iv) člena 1(2) dodajajo saharoza, fruktoza, glukoza, glukozni sirupi ali med: - količina ogljikovih hidratov, dodana iz teh virov, ne presega 1,8 g/100 kJ (7,5 g/100 kcal), - količina dodane fruktoze ne presega 0,9 g/100 kJ (3,75 g/100 kcal). 3.2 Če se živilom iz točke (a)(ii) člena 1(2) dodajajo saharoza, fruktoza, glukoza, glukozni sirupi ali med: - količina ogljikovih hidratov, dodana iz teh virov, ne presega 1,2 g/100 kJ (5 g/100 kcal), - količina dodane fruktoze ne presega 0,6 g/100 kJ (2,5 g/100 kcal). 4. Maščobe 4.1 Za živila iz točk (a)(i) in (a)(iv) člena 1(2) vsebnost maščob ne presega 0,8 g/100 kJ (3,3 g/100 kcal). 4.2 Za izdelke iz točke (a)(ii) člena 1(2) vsebnost maščob ne presega 1,1 g/100 kJ (4,5 g/100 kcal). Če vsebnost maščob presega 0,8 g/100 kJ (3,3 g/100 kcal): (a) količina lavrinske kisline ne presega 15 % celotne vsebnosti maščob, (b) vsebnost miristinske kisline ne presega 15 % celotne vsebnosti maščob, (c) količina linoleinske kisline (v obliki gliceridov, tj. linoleatov) ni manjša od 70 mg/100 kJ (300 mg/100 kcal) in ne presega 285 mg/100 kJ (1200 mg/100 kcal). 5. Minerali 5.1 Natrij - natrijeve soli se žitnim kašicam lahko dodajajo samo za tehnološke namene, - vsebnost natrija v žitnih kašicah ne presega 25 mg/100 kJ (100 mg/100 kcal). 5.2 Kalcij 5.2.1 Za izdelke iz točke (a)(ii) člena 1(2) količina kalcija ni manjša od 20 mg/100 kJ (80 mg/100 kcal). 5.2.2 Za kekse iz točke (a)(iv) člena 1(2), narejene z dodatkom mleka (mlečni keksi) in predstavljene kot takšne, količina kalcija ni manjša od 12 mg/100 kJ (50 mg/100 kcal). 6. Vitamini 6.1 Količina tiamina v žitnih kašicah ni manjša od 25 μg/100 kJ (100 μg/100 kcal). 6.2 Živila iz točke (a)(ii) člena 1(2) vsebujejo: | Na 100 kJ | Na 100 kcal | Najmanj | Največ | Najmanj | Največ | Vitamin A (μg RE) | 14 | 43 | 60 | 180 | Vitamin D (μg) | 0,25 | 0,75 | 1 | 3 | Te mejne vrednosti se uporabljajo tudi, če se vitamina A in D dodajata drugim žitnim kašicam. -------------------------------------------------- PRILOGA II OSNOVNA SESTAVA OTROŠKE HRANE ZA DOJENČKE IN MAJHNE OTROKE Zahteve o hranilih se nanašajo na izdelke, ki se tržijo kot pripravljeni za uporabo ali se dopolnijo s tekočino po navodilih izdelovalca. 1. Beljakovine 1.1 Če je meso, perutnina, ribe, drobovina ali drug tradicionalni vir beljakovin edina sestavina, navedena v imenu izdelka: - navedeno meso, perutnina, ribe, drobovina ali drug tradicionalni vir beljakovin skupno ne predstavljajo manj kakor 40 % mase celotnega izdelka, - količina posamezno navedenega mesa, perutnine, ribe, drobovine ali drugega tradicionalnega vira beljakovin ne predstavlja manj kakor 25 % mase celotnega izdelka, - skupnih beljakovin iz navedenih virov ni manj kakor 1,7 g/100 kJ (7 g/100 kcal). 1.2 Če je v imenu izdelka na prvem mestu navedeno meso, perutnina, ribe, drobovina ali drug tradicionalni vir beljakovin, posamezno ali v kombinaciji, ne glede na to, ali je izdelek predstavljen kot gotov obrok ali ne: - navedeno meso, perutnina, ribe, drobovina ali drug tradicionalni vir beljakovin skupaj ne predstavljajo manj kakor 10 % mase celotnega izdelka, - posamezno navedeno meso, perutnina, ribe, drobovina ali drug tradicionalni vir beljakovin ne predstavljajo manj kakor 25 % mase vseh navedenih virov beljakovin, - beljakovin iz navedenih virov ni manj kakor 1 g/100 kJ (4 g/100 kcal). 1.3 Če je v imenu izdelka navedeno meso, perutnina, ribe, drobovina ali drug tradicionalni vir beljakovin, posamezno ali v kombinaciji, vendar ne na prvem mestu, ne glede na to, ali je izdelek predstavljen kot gotov obrok ali ne: - navedeno meso, perutnina, ribe, drobovina ali drug tradicionalni vir beljakovin skupaj ne predstavljajo manj kakor 8 % mase celotnega izdelka, - posamezno navedeno meso, perutnina, ribe, drobovina ali drug tradicionalni vir beljakovin ne predstavljajo manj kakor 25 % mase vseh navedenih virov beljakovin, - beljakovin iz navedenih virov ni manj kakor 0,5 g/100 kJ (2,2 g/100 kcal), - skupnih beljakovin v živilu iz vseh virov ni manj kakor 0,7 g/100 kJ (3 g/100 kcal). 1.4 Če je izdelek na oznaki označen kot gotov obrok, vendar v imenu izdelka ni navedeno meso, perutnina, ribe, drobovina ali drug tradicionalni vir beljakovin: - skupnih beljakovin v živilu iz vseh virov ni manj kakor 0,7 g/100 kJ (3 g/100 kcal). 1.5 Dodajanje aminokislin je dovoljeno izključno za izboljšanje hranilne vrednosti že prisotnih beljakovin in samo v količinah, potrebnih za ta namen. 2. Ogljikovi hidrati Količine skupnih ogljikovih hidratov v sadnih in zelenjavnih sokovih in nektarjih, sadnih obrokih, desertih ali pudingih ne presega: - 10 g/100 ml za zelenjavne sokove in pijače iz njih, - 15 g/100 ml za sadne sokove in nektarje ter pijače iz njih; - 20 g/100 g za sadne obroke, - 25 g/100 g za deserte in pudinge, - 5 g/100 g za druge pijače, katerih osnova ni mleko. 3. Maščobe 3.1 Za živila iz točke 1.1 te priloge: Če sta meso ali sir edina sestavina ali sta navedena na prvem mestu v imenu izdelka: - skupne maščobe v živilu iz vseh virov ne smejo presegati 1,4 g/100 kJ (6 g/100 kcal). 3.2 Za vse druge izdelke: skupne maščobe v živilu iz vseh virov ne smejo presegati 1,1 g/100 kJ (4,5 g/100 kcal). 4. Natrij 4.1 Vsebnost natrija v gotovem živilu ne sme biti več kakor 48 mg/100 kJ (200 mg/100 kcal) ali ne več kakor 200 mg na 100 g. Če je sir edina sestavina, navedena v imenu izdelka, vsebnost natrija v gotovem izdelku ne sme biti večja kakor 70 mg/100 kJ (300 mg/100 kcal). 4.2 Natrijeve soli se ne smejo dodajati izdelkom iz sadja, desertom in pudingom, razen za tehnološke namene. 5. Vitamini Vitamin C Vsebnost vitamina C v gotovem sadnem soku, nektarju ali zelenjavnem soku ne sme biti manjša kakor 6 mg/100 kJ (25 mg/100 kcal) ali ne manjša kakor 25 mg na 100 g. Vitamin A Vsebnost vitamina A v zelenjavnih sokovih ne sme biti manjša kakor 25 μg RE/100 kJ (100 μg RE/100 kcal) [1]. Vitamin A se drugi hrani za dojenčke ne dodaja. Vitamin D Vitamin D se hrani za dojenčke ne dodaja. [1] RE = vsi ekvivalenti transretinola -------------------------------------------------- PRILOGA III AMINOKISLINSKA SESTAVA KAZEINA | (g na 100 g beljakovin) | Arginin | 3,7 | Cistin | 0,3 | Histidin | 2,9 | Izoleucin | 5,4 | Leucin | 9,5 | Lizin | 8,1 | Metionin | 2,8 | Fenilalanin | 5,2 | Treonin | 4,7 | Triptofan | 1,6 | Tirozin | 5,8 | Valin | 6,7 | -------------------------------------------------- PRILOGA IV HRANILNE SNOVI 1. Vitamini Vitamin A Retinol Retinil acetat Retinil palmitat β-karoten Vitamin D Vitamin D2 (= ergokalciferol) Vitamin D3 (= holekalciferol) Vitamin B1 Tiamin hidroklorid Tiamin mononitrat Vitamin B2 Riboflavin Riboflavin-5-fosfat, natrij Niacin Nikotinamid Nikotinska kislina Vitamin B6 Piridoksin hidroklorid Piridoksin-5-fosfat Piridoksin dipalmitat Pantotenska kislina Kalcijev D-pantotenat Natrijev D-pantotenat Dekspantenol Folat Folna kislina Vitamin B12 Cianokobalamin Hidroksikobalamin Biotin D-biotin Vitamin C L-askorbinska kislina Natrijev L-askorbat Kalcijev L-askorbat 6-palmitil-L-askorbinska kislina (askorbil palmitat) Natrijev askorbat Vitamin K Filokinon (fitomenadion) Vitamin E D-alfa-tokoferol DL-alfa-tokoferol D-alfa-tokoferol acetat DL-alfa-tokoferol acetat 2. Aminokisline L-arginin | in njihovi hidrokloridi: | L-cistin | L-histidin | L-izolevcin | L-levcin | L-lizin | L-cistein | L-metionin | | L-fenilalanin | | L-treonin | | L-triptofan | | L-tirozin | | L-valin | | 3. Drugo: Holin Holinklorid Holincitrat Holinbitartrat Inozitol L-karnitin L-karnitin hidroklorid 4. Soli mineralov in elementi v sledovih Kalcij Kalcijev karbonat Kalcijev klorid Kalcijeve soli citronske kisline Kalcijev glukonat Kalcijev glicerolfosfat Kalcijev laktat Kalcijev oksid Kalcijev hidroksid Kalcijeve soli ortofosforne kisline Magnezij Magnezijev karborant Magnezijev klorid Magnezijeve soli citronske kisline Magnezijev glukonat Magnezijev oksid Magnezijev hidroksid Magnezijeve soli ortofosforne kisline Magnezijev sulfat Magnezijev laktat Magnezijev glicerofosfat Kalij Kalijev klorid Kalijeve soli citronske kisline Kalijev glukonat Kalijev laktat Kalijev glicerofosfat Železo Železov citrat Železov amonijev citrat Železov glukonat Železov laktat Železov sulfat Železov fumarat Železov difosfat (železov pirofosfat) Elementarno železo (karbonil + elektrolit + vodik – reducirano) Železov saharat Natrijev železov difosfat Železov karbonat Baker Kompleks baker-lizin Bakrov karbonat Bakrov citrat Bakrov glukonat Bakrov sulfat Cink Cinkov acetat Cinkov acetat Cinkov citrat Cinkov laktat Cinkov sulfat Cinkov oksid Cinkov glukonat Mangan Manganov karbonat Manganov klorid Manganov citrat Manganov glukonat Manganov sulfat Manganov glicerofosfat Jod Natrijev jodid Kalijev jodid Kalijev jodat Natrijev jodat -------------------------------------------------- PRILOGA V REFERENČNE VREDNOSTI ZA OZNAČEVANJE HRANILNIH VREDNOSTI V ŽIVILIH ZA DOJENČKE IN MAJHNE OTROKE Hranilo | Referenčna vrednost za označevanje | Vitamin A | (μg) 400 | Vitamin D | (μg) 10 | Vitamin C | (mg) 25 | Tiamin | (mg) 0,5 | Riboflavin | (mg) 0,8 | Ekvivalenti niacina | (mg) 9 | Vitamin B6 | (mg) 0,7 | Folati | (μg) 100 | Vitamin B12 | (μg) 0,7 | Kalcij | (mg) 400 | Železo | (mg) 6 | Cink | (mg) 4 | Jod | (μg) 70 | Selen | (μg) 10 | Baker | (mg) 0,4 | --------------------------------------------------