EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31990L0426

Direktiva Sveta z dne 26. junija 1990 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav

UL L 224, 18.8.1990, p. 42–54 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (FI, SV, CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 11/08/2010; razveljavil 32009L0156

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1990/426/oj

31990L0426



Uradni list L 224 , 18/08/1990 str. 0042 - 0054
finska posebna izdaja: poglavje 3 zvezek 33 str. 0159
švedska posebna izdaja: poglavje 3 zvezek 33 str. 0159


Direktiva Sveta

z dne 26. junija 1990

o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav

(90/426/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker so kopitarji kot žive živali vključeni v seznam proizvodov iz Priloge II k Pogodbi;

ker je treba za zagotavljanje racionalnega razvoja reje kopitarjev, s čimer se v tem sektorju poveča produktivnost, na ravni Skupnosti določiti predpise, ki urejajo premike kopitarjev med državami članicami;

ker je reja in vzreja kopitarjev, zlasti konj, na splošno vključena v kmetijski sektor; ker predstavlja vir dohodka za del kmetijske populacije;

ker bi bilo treba odpraviti neskladja glede pogojev zdravstvenega varstva živali v državah članicah, da se spodbudi trgovina s kopitarji znotraj Skupnosti;

ker bi bilo treba za spodbujanje usklajenega razvoja trgovine znotraj Skupnosti določiti sistem Skupnosti, ki bi urejal uvoz iz tretjih držav;

ker bi bilo treba urediti tudi pogoje za premike kopitarjev, ki imajo identifikacijski dokument, po nacionalnem ozemlju;

ker morajo kopitarji, da bi se lahko z njimi trgovalo, izpolnjevati nekatere zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, da se prepreči širjenje kužnih bolezni; ker se zdi zlasti primerno, da se predvidi morebitna regionalizacija omejevalnih ukrepov;

ker bi bilo treba iz enakega razloga določiti pogoje prevoza;

ker je treba za zagotovitev izpolnjevanja teh zahtev določiti, da uradni veterinar izda zdravstveno spričevalo, ki spremlja kopitarje do namembnega kraja;

ker bi bilo treba v okviru pravil, določenih za veterinarske preglede v trgovini znotraj Skupnosti z živimi živalmi zaradi vzpostavitve notranjega trga, določiti organizacijo in nadaljnje spremljanje pregledov, ki jih bo izvajala namembna država članica, in zaščitnih ukrepov, ki se bodo izvajali;

ker bi bilo treba zagotoviti možnost, da preglede izvaja Komisija; ker bi se morali ti pregledi izvajati v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi;

ker je treba za opredelitev pravil Skupnosti, ki veljajo za uvoz iz tretjih držav, pripraviti seznam tretjih držav ali delov tretjih držav, iz katerih se lahko uvažajo kopitarji;

ker mora izbira teh držav temeljiti na merilih splošne narave, kot so zdravstveno stanje živine, organizacija in pooblastila veterinarskih služb ter veljavni zdravstveni predpisi;

ker je poleg tega treba prepovedati uvoz kopitarjev iz držav, okuženih z živalskimi kužnimi ali nalezljivimi boleznimi, ki pomenijo tveganje za živali v Skupnosti, ali iz držav, ki so prekratek čas proste teh bolezni; ker velja enaka previdnost tudi za uvoz iz tretjih držav, v katerih se izvaja cepljenje proti tem boleznim;

ker je treba splošne pogoje, ki veljajo za uvoz iz tretjih držav, dopolniti s posebnimi pogoji, oblikovanimi na podlagi stanja zdravstvenega varstva v vsaki od njih; ker je zaradi tehnične narave in raznovrstnosti meril zanje pri njihovi opredelitvi potreben prožen in hiter postopek Skupnosti, v katerem Komisija in države članice tesno sodelujejo;

ker je predložitev standardnega obrazca spričevala ob uvozu kopitarjev učinkovito sredstvo preverjanja, ali se upoštevajo pravila Skupnosti; ker lahko takšna pravila vključujejo posebne določbe, ki se lahko razlikujejo glede na zadevno tretjo državo, in ker je to treba upoštevati pri sestavljanju standardnih obrazcev spričeval;

ker naj bi bili uradni veterinarji Skupnosti odgovorni za preverjanje, ali se upoštevajo zahteve te direktive, zlasti v tretjih državah;

ker se morata pri pregledih ob uvozu kontrolirati izvor in zdravstveno stanje kopitarjev;

ker je treba državam članicam ob prihodu kopitarjev na ozemlje Skupnosti in med tranzitom do namembnega kraja dovoliti izvajanje vseh ukrepov za varovanje zdravja ljudi in živali, vključno z zakolom in uničenjem;

ker je treba opredeliti celovite splošne določbe za preglede, ki se bodo izvajali ob uvozu;

ker mora imeti vsaka država članica pravico nemudoma prepovedati uvoz iz tretje države, če je tak uvoz lahko nevaren za zdravstveno varstvo živali; ker je treba v takem primeru nemudoma zagotoviti uskladitev mnenj držav članic v zvezi z zadevno tretjo državo brez poseganja v morebitne spremembe seznama držav, ki imajo dovoljenje za izvoz v Skupnost;

ker je treba določbe te direktive ponovno preučiti v zvezi z vzpostavitvijo notranjega trga;

ker je treba predvideti postopek, ki bo vzpostavil tesno in učinkovito sodelovanje med Komisijo in državo članico v okviru Stalnega veterinarskega odbora,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 1

Ta direktiva določa pogoje v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za premike živih kopitarjev med državami članicami in njihov uvoz iz tretjih držav.

Člen 2

V tej direktivi:

(a) "gospodarstvo" pomeni kmetijski ali športni obrat, hlev ali na splošno vsak prostor ali objekt, kjer se običajno redijo ali zadržujejo kopitarji, ne glede na namen;

(b) "kopitarji" so divje ali domače živali vrst konj, zebra in osel ter križanci prej navedenih vrst;

(c) "registrirani kopitarji" so tisti, ki so registrirani, kakor je opredeljeno v Direktivi 90/427/EGS [4] in jih spremlja identifikacijski dokument, ki ga izda rejska organizacija ali kateri koli drug pristojni organ v državi izvora, ki upravlja rodovniško knjigo oziroma register za to pasmo ali katera koli mednarodna zveza ali organizacija, ki upravlja s tekmovalnimi in dirkalnimi konji;

(d) "kopitarji za zakol" so kopitarji namenjeni bodisi neposredno v klavnico bodisi na sejem oziroma odobren zbirni center od koder se odpremlja kopitarje v klavnico;

(e) "kopitarji za rejo in rabo" so kopitarji, ki niso navedeni v (c) in (d);

(f) "država članica ali tretja država, prosta konjske kuge" pomeni katero koli državo članico ali tretjo državo v kateri ni bilo kliničnih, seroloških (pri necepljenih živalih) ali epidemioloških dokazov o primerih konjske kuge na zadevnem ozemlju v zadnjih dveh letih in v kateri se v zadnjih 12 mesecih ni izvajalo cepljenje proti tej bolezni;

(g) "bolezni, ki jih je treba obvezno prijaviti" so bolezni, naštete v Prilogi A;

(h) "uradni veterinar" je veterinar, ki ga imenuje centralni pristojni organ države članice ali tretje države;

(i) "začasni vstop" pomeni status registrirane živali, ki izvira iz tretje države in za katero je dovoljen vstop na ozemlje Skupnosti za obdobje, krajše od 90 dni, ki ga določi Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 24, glede na zdravstveno stanje v državi izvora.

POGLAVJE II

Pravila za premike kopitarjev

Člen 3

Država članica odobri premike registriranih kopitarjev na svojem ozemlju ali pošlje kopitarje v drugo državo članico samo, če izpolnjujejo pogoje, določene v členih 4 in 5.

Pristojni organi v namembnih državah članicah lahko odobrijo splošne ali omejene izjeme glede premikov kopitarjev, ki:

- se jezdijo ali vodijo, v športne ali rekreativne namene, po cestah v bližini notranjih meja Skupnosti,

- so udeleženi v kulturnih ali podobnih prireditvah ali dejavnostih, ki potekajo v bližini notranjih meja Skupnosti in jih organizirajo krajevni organi,

- so namenjeni samo za začasno pašo ali delo v bližini notranjih meja Skupnosti.

Države članice, ki uporabljajo tako odobritev, Komisijo obvestijo o vsebini odobrenega odstopanja.

Člen 4

1. Kopitarji pri pregledu ne smejo kazati nobenih kliničnih znakov bolezni. Pregled je treba opraviti v 48 urah pred njihovim vkrcavanjem ali natovarjanjem. Pri registriranih kopitarjih se ta pregled zahteva samo za trgovino znotraj Skupnosti, brez poseganja v člen 6.

2. Brez poseganja v zahteve iz odstavka 5 v zvezi z boleznimi, ki jih je obvezno treba prijaviti, se mora uradni veterinar ob pregledu prepričati — predvsem na podlagi izjav lastnika ali rejca — da ni razlogov, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da so bili ti kopitarji 15 dni pred pregledom v stiku s kopitarji, ki so zboleli za nalezljivo ali kužno boleznijo.

3. Kopitarji ne smejo biti namenjeni za zakol v skladu z nacionalnim programom za izkoreninjenje kužnih ali nalezljivih bolezni.

4. Kopitarji morajo biti identificirani na naslednji način:

(i) registrirani konji morajo imeti identifikacijski dokument, kakor je predvideno z Direktivo 90/427/EGS [5], ki mora zlasti potrjevati skladnost s členom 5(5) in (6). Uradni veterinar bo moral za čas prepovedi, predvidene v odstavku 5 ali v členu 5, prekiniti veljavnost tega dokumenta. Dokument se mora po zakolu registriranega konja vrniti organu, ki ga je izdal. Postopek za izvedbo te točke Komisija sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 24;

(ii) kopitarji za rejo in rabo se morajo identificirati po metodi, ki jo Komisija uvede v skladu s postopkom, določenim v členu 24.

Dokler se ne začne uporabljati ta metoda, veljajo uradno odobrene nacionalne metode za identifikacijo, pod pogojem, da se o njih v roku treh mesecev od datuma sprejetja te direktive pisno obvestijo Komisija in druge države članice.

5. Poleg zahtev, določenih v členu 5, kopitarji ne smejo prihajati z gospodarstva, ki je bilo predmet enega od naslednjih prepovednih ukrepov:

(a) če niso bile zaklane vse živali iz vrst, dovzetnih za bolezen, ki se nahajajo na gospodarstvu, mora biti obdobje prepovedi za gospodarstvo izvora najmanj:

- šest mesecev pri kopitarjih s sumom na spolno kugo konj od datuma zadnjega dejanskega ali možnega stika z bolno živaljo. Za žrebce prepoved velja, dokler žival ni kastrirana,

- šest mesecev pri smrkavosti ali konjskem encefalomielitisu od datuma, ko so bili kopitarji, ki so zboleli za to boleznijo, zaklani,

- pri infekcijski anemiji do datuma, ko so po zakolu okuženih živali preostale živali negativno reagirale na dva Cogginsova testa, izvedena v razmiku treh mesecev,

- šest mesecev pri vezikularnem stomatitisu;

- en mesec od zadnjega zaznanega primera pri steklini,

- petnajst dni od zadnjega zaznanega primera pri antraksu;

(b) če so bile vse živali vrste, dovzetne za bolezen, na gospodarstvu zaklane in prostori razkuženi, je obdobje prepovedi 30 dni od dneva, ko so bile živali uničene in prostori razkuženi, razen pri antraksu, za katerega traja obdobje prepovedi 15 dni;

Pristojni organi lahko odobrijo odstopanje od teh prepovednih ukrepov za hipodrome in dirkališča ter uradno obvestijo Komisijo o naravi vsakega odobrenega odstopanja.

6. Če država članica pripravi ali je pripravila prostovoljen ali obvezen program nadzora nad boleznimi, za katere so dovzetni kopitarji, lahko v šestih mesecih od notifikacije te direktive program predloži Komisiji, pri čemer navede predvsem:

- razširjenost bolezni na svojem ozemlju,

- razloge za program, pri čemer upošteva pomen bolezni ter prednosti stroškov in koristi programa,

- zemljepisno območje, kjer se bo program izvajal,

- statusne kategorije za obrate, standarde, ki morajo biti doseženi za vsako vrsto, in uporabljane postopke preskušanja,

- postopke spremljanja programa,

- predvidene ukrepe, če iz kakršnega koli razloga gospodarstvo izgubi svoj status,

- predvidene ukrepe, če bodo rezultati preiskav, opravljenih v skladu z določbami programa, pozitivni,

- nediskriminatorno naravo trgovine na ozemlju zadevne države članice glede na trgovino znotraj Skupnosti.

Komisija preuči programe, ki jih predložijo države članice. Kjer je primerno, jih odobri v skladu s postopkom, določenim v členu 24. Vsa dodatna jamstva, splošna ali specifična, ki se lahko zahtevajo v trgovini znotraj Skupnosti, se lahko določijo v skladu z istimpostopkom. Takšna jamstva ne smejo presegati tistih, ki jih država članica zahteva na svojem ozemlju.

Programe, ki jih predložijo države članice, je mogoče spreminjati ali dopolnjevati v skladu s postopkom, določenim v členu 25. Spremembe ali dopolnitve že odobrenih programov ali jamstev, ki so bila opredeljena v skladu z drugim pododstavkom, se lahko odobrijo po enakem postopku.

Člen 5

1. Država članica, ki ni prosta konjske kuge v smislu člena 2(f), lahko odpošlje kopitarje z dela svojega ozemlja, ki se šteje kot okužen v smislu odstavka 2 tega člena, le pod pogoji iz odstavka 3 tega člena.

2. (a) Del ozemlja države članice se šteje za okuženega s konjsko kugo v naslednjih primerih:

- v zadnjih dveh letih so bili podani klinični, serološki (pri necepljenih živalih) in/ali epidemiološki dokazi za prisotnost konjske kuge,

- v zadnjih 12 mesecih je bilo izvedeno cepljenje proti konjski kugi.

(b) Del ozemlja, ki se šteje za okuženega s konjsko kugo, mora imeti najmanj:

- okuženo cono s polmerom najmanj 100 km okoli središča okužbe,

- ogroženo cono, ki se razteza vsaj 50 km prek okužene cone, v kateri v zadnjih 12 mesecih ni bilo opravljeno nobeno cepljenje.

(c) Coni iz (b) morata biti jasno določeni in morata upoštevati geografske, ekološke in epizootske dejavnike, povezane z epizootsko boleznijo.

(d) Vsi cepljeni kopitarji v okuženi coni morajo biti registrirani in v času cepljenja identificirani z jasno, trajno oznako, prepoznavno v skladu s postopkom, določenim v členu 24.

V identifikacijskem dokumentu in/ali zdravstvenem spričevalu je takšno cepljenje jasno navedeno.

(e) Kopitarji in njihovo gibanje po conah iz (b) morajo biti predmet ustreznega veterinarskega nadzora, za katerega je odgovoren centralni pristojni organ. Coni iz (b) lahko zapustijo samo kopitarji, ki izpolnjujejo zahteve, določene v odstavku 3.

3. Država članica lahko z ozemlja iz odstavka 2(b) odpošlje le kopitarje, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a) odposlani morajo biti le med določenimi obdobji v letu, glede na dejavnost insektov, ki prenašajo bolezen, določijo pa se v skladu s postopkom, določenim v členu 25;

(b) na dan pregleda iz člena 4(1) ne smejo kazati nobenega kliničnega znaka konjske kuge;

(c) če niso bili cepljeni proti konjski kugi, morajo imeti opravljen test vezave komplementa za konjsko kugo, opisan v Prilogi D, in nanj negativno reagirati, in sicer dvakrat v razmiku od 21 do 30 dni, od katerih mora biti drugi test opravljen v 10 dneh pred odpremo,

- če so bili cepljeni, to cepljenje ne sme biti opravljeno v zadnjih dveh mesecih, in v zgoraj navedenem časovnem presledku morajo imeti opravljen test vezave komplementa, opisan v Prilogi D, ne da bi se jim zvišalo število protiteles. Po postopku, določenem v členu 24, lahko Komisija po mnenju Znanstvenega veterinarskega odbora prizna druge metode za spremljanje bolezni;

(d) najmanj 40 dni pred odpremo morajo biti v karantenski postaji;

(e) v času karantene in prevoza iz karantenske postaje na mesto odpreme morajo biti zaščiteni pred insekti, ki prenašajo bolezen.

4. Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 25, pred 1. novembrom 1990 določi meje okuženega ozemlja v skladu z odstavkom 1(b), in sicer začasno, do uvedbe ukrepov Skupnosti za uskladitev pravil za nadzor in za boj proti konjski kugi, ki jih pred 1. julijem 1991 določi Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino.

5. Komisija lahko glede na epidemiološke okoliščine v skladu s postopkom, določenim v členu 25, spremeni sprejeto odločitev v skladu z odstavkom 4.

6. Svet na predlog Komisije, ki temelji na poročilu o pridobljenih izkušnjah, v obdobju dveh let s kvalificirano večino ta člen po potrebi ponovno prouči.

Člen 6

Države članice, ki za gibanje kopitarjev in registriranih kopitarjev po svojem ozemlju uporabljajo drugačne sisteme nadzora, zlasti z identifikacijskim dokumentom, vendar z enakimi jamstvi, kakor so določena v členu 4(5), lahko ena drugi vzajemno odobrijoodstopanja od drugega stavka člena 4(1) in druge alinee člena 8(1).

O tem uradno obvestijo Komisijo.

Člen 7

1. Kopitarje je treba čim prej, bodisi neposredno ali prek odobrenega sejma ali odobrenega zbirnega centra, kakor je opredeljeno v členu 3(6) Direktive 64/432/EGS, prepeljati z gospodarstva izvora do namembnega kraja v vozilih ali zabojnikih, ki se redno čistijo in z razkužilom dezinficirajo v časovnih presledkih, ki jih določi država članica pošiljateljica. Vozila morajo biti grajena tako, da iztrebki, stelja ali krma med prevozom ne morejo padati z vozila. Prevoz mora biti izveden tako, da se lahko učinkovito zaščiti zdravje in dobro počutje kopitarjev.

2. Namembna država članica lahko odobri splošno ali omejeno odstopanje od nekaterih zahtev člena 4(5) za katero koli žival s posebno označbo, da je predvidena za zakol, pod pogojem da je tako odstopanje navedeno v zdravstvenem spričevalu.

Kadar so odobrena taka odstopanja, je treba prepeljati kopitarje za zakol neposredno v določeno klavnico, kjer morajo biti zaklani v petih dneh od prihoda v klavnico.

3. Uradni veterinar mora evidentirati identifikacijsko številko ali številko identifikacijskega dokumenta zaklane živali in pristojnemu organu kraja pošiljanja na njegovo zahtevo poslati potrdilo, da je bila žival zaklana.

Člen 8

1. Države članice zagotovijo, da:

- registrirane kopitarje, ki zapustijo gospodarstva, spremlja identifikacijski dokument, določen v členu 4(4), in potrdilo, predvideno v Prilogi B, če so namenjeni za trgovino znotraj Skupnosti,

- kopitarje za rejo, rabo in zakol med prevozom spremlja zdravstveno spričevalo v skladu s Prilogo C k tej direktivi.

Spričevalo ali, kadar gre za identifikacijski dokument, obrazec s podatki o zdravstvenem stanju, mora biti brez poseganja v člen 6 sestavljeno v 48 urah pred vkrcanjem in najpozneje zadnji delovni dan pred vkrcanjem vsaj v enem od uradnih jezikov države članice pošiljateljice in namembne države članice. Spričevalo je veljavno 10 dni. Spričevalo mora obsegati en sam list papirja.

2. Uvoz kopitarjev, ki niso registrirani, lahko namesto posameznih spričeval iz druge alinee odstavka 1 spremlja eno samo zdravstveno spričevalo na pošiljko.

Člen 9

Predpise o pregledih in zaščitnih ukrepih, ki veljajo za trgovino s kopitarji znotraj Skupnosti, sprejme Svet z odločbo o veterinarskih pregledih, ki se uporabljajo v trgovini znotraj Skupnosti z živimi živalmi zaradi vzpostavitve notranjega trga.

Člen 10

Veterinarski izvedenci Komisije lahko v obsegu, potrebnem za zagotavljanje enotnega izvajanja te direktive, v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi opravljajo preglede na kraju samem. Komisija o rezultatih takšnih pregledov obvesti države članice.

Države članice, na ozemlju katerih se pregled izvaja, zagotovijo izvedencem pri opravljanju njihovih dolžnosti vso potrebno pomoč.

Splošne določbe za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 24.

POGLAVJE III

Pravila za uvoz iz tretjih držav

Člen 11

1. Kopitarji, uvoženi v Skupnost, morajo izpolnjevati pogoje, določene v členih 12 do 16.

2. Do začetka veljavnosti odločitev, sprejetih skladno s členi 12 do 16, države članice pri uvozu kopitarjev iz tretjih držav uporabljajo pogoje, najmanj enakovredne tistim, ki izhajajo iz uporabe Poglavja II.

Člen 12

1. Da se lahko uvozijo, morajo kopitarji izhajati iz tretje države ali dela tretje države, ki je na priloženem seznamu v ločenem stolpcu, ki se ga vstavi v seznam, sestavljen v skladu s členom 3 Direktive 72/462/EGS.

2. Postopek in merila za oblikovanje, spreminjanje in objavo seznama tretjih držav ali delov tretjih držav, predvidenih v členu 3 Direktive 72/462/EGS, se uporabljajo za seznam, ki velja za uvoz kopitarjev.

Člen 13

1. Kopitarji morajo izhajati iz tretjih držav:

(a) ki so proste konjske kuge;

(b) ki so bile zadnji dve leti proste venezuelskega encefalomielitisa kopitarjev (VEE);

(c) ki so bile šest mesecev proste spolne kuge konj in smrkavosti.

2. Komisija lahko v skladu s postopkom, določenim v členu 24:

(a) odloči, da določbe odstavka 1 veljajo samo za del ozemlja tretje države.

Če se zahteve glede konjske kuge uporabljajo na regionalni osnovi, morajo biti izpolnjeni najmanj ukrepi, določeni v členu 5(2) in (3);

(b) zahteva dodatna jamstva za bolezni, ki so Skupnosti tuje.

Člen 14

Pred dnem nakladanja za prevoz v namembno državo članico morajo biti kopitarji v obdobju, ki se določi z odločbami, sprejetimi v skladu s členom 15, brez prekinitve nastanjeni na ozemlju ali delu ozemlja tretje države, v primeru regionalizacije pa na delu ozemlja, opredeljenem v skladu s členom 13(2)(a).

Izhajati morajo z gospodarstva pod veterinarskim nadzorom.

Člen 15

Uvoz kopitarjev z ozemlja tretje države ali njenega dela, kakor je opredeljeno v skladu s členom 13(2)(a), ki je na seznamu, sestavljenem v skladu s členom 12(1), se dovoli le, če kopitarji poleg zahtev iz člena 13:

(a) izpolnjujejo zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, sprejete glede na zadevno vrsto in kategorijo kopitarjev v skladu s postopkom, določenim v členu 24, za uvoz kopitarjev iz navedene države.

Referenčna osnova za določanje pogojev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali v skladu z odstavkom 1 so standardi, določeni v členih 4 in 5;

(b) če tretja država vsaj zadnjih šest mesecev ni prosta vezikularnega stomatitisa ali kužnega arteritisa, morajo kopitarji izpolnjevati naslednje zahteve:

(i) izhajati morajo z gospodarstva, ki je vsaj zadnjih šest mesecev prosto vezikularnega stomatitisa, in morajo pred odpremo negativno reagirati na serološki test;

(ii) v primeru kužnega artritisa morajo samci kopitarjev, ne glede na člen 19(ii), negativno reagirati na serološki test ali na test izolacije virusa ali na kateri koli drug test, ki jamči, da so živali proste virusa, in je priznan v skladu s postopkom, določenim v členu 24.

V skladu s postopkom, določenim v členu 24, in glede na mnenje Znanstvenega veterinarskega odbora lahko Komisija opredeli kategorije samcev kopitarjev, za katere velja ta zahteva.

Člen 16

1. Kopitarji morajo biti identificirani v skladu s členom 4(4) in spremljati jih mora spričevalo, ki ga izpolni uradni veterinar tretje države izvoznice. To spričevalo mora:

(a) biti izdano na dan nakladanja živali za pošiljanje v namembno državo članico ali, pri registriranih konjih, zadnji delovni dan pred vkrcanjem;

(b) biti sestavljeno v vsaj enem od uradnih jezikov namembnih držav članic in v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri je izveden uvozni veterinarski pregled;

(c) spremljati živali v izvirniku;

(d) potrjevati, da živali izpolnjujejo zahteve te direktive in zahteve, določene v skladu s to direktivo, ki se nanašajo na uvoz iz tretjih držav;

(e) obsegati en sam list papirja;

(f) biti izpolnjeno za enega samega prejemnika ali, če gre za živali za zakol, za pošiljko, pod pogojem, da so živali pravilno označene in identificirane.

Države članice o uporabi te možnosti obvestijo Komisijo.

2. Spričevalo mora biti na obrazcu, ki ustreza vzorcu, sestavljenem v skladu s postopkom, določenim v členu 24.

Člen 17

Preglede izvajajo na kraju samem veterinarski izvedenci iz držav članic in Komisije, da preverijo, ali se v praksi uporabljajo določbe te direktive, zlasti člena 12(2).

Če bi se pri pregledu, izvedenem v okviru pogojev iz tega člena, pojavila pomembna dejstva v škodo odobrenemu gospodarstvu, Komisija o tem nemudoma obvesti države članice in sprejme odločbo o začasnem preklicu odobritve. Dokončna odločba se sprejme v skladu s postopkom, predvidenim v členu 25.

Komisija na predlog držav članic imenuje strokovnjake iz držav članic, ki jim bodo takšni pregledi zaupani.

Takšni pregledi se opravljajo v imenu Skupnosti, ki krije vse z njimi povezane stroške.

Pogostost pregledov in postopek se določi v skladu s postopkom, določenim v členu 24.

Člen 18

1. Kopitarji za zakol se takoj po prihodu v namembno državo članico odvedejo v klavnico, bodisi neposredno ali prek sejma ali zbirnega centra, in se v skladu z zahtevami v zvezi z zdravstvenim varstvom živali zakoljejo v času, določenem s sklepi, ki so sprejeti na podlagi člena 15.

2. Brez poseganja v posebne pogoje, ki se lahko sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 24, lahko pristojni organ namembne države članice na podlagi zdravstvenega stanja živali določi klavnico, v katero je treba prepeljati te kopitarje.

Člen 19

Komisija lahko v skladu s postopkom, določenim v členu 24:

(i) odloči, da se mora uvoz iz tretje države ali dela tretje države omejiti na določene vrste ali kategorije;

(ii) ne glede na člen 15 določi posebne pogoje za začasen vstop registriranih kopitarjev ali kopitarjev za posebne namene na ozemlje Skupnosti ali za njihov ponovni vstop na ozemlje Skupnosti, če so bili začasno izvoženi;

(iii) določi pogoje za spremembo začasnega vstopa v trajnega.

Člen 20

1. Svet najpozneje do 31. decembra 1990 določi splošne postopke za preglede, ki se izvajajo v tretjih državah, ali za preglede kopitarjev, ki se uvozijo iz tretjih držav.

Do začetka izvajanja odločbe iz prvega pododstavka veljajo nacionalni predpisi v skladu s splošnimi pravili Pogodbe.

2. Kopitarjev ni dovoljeno uvoziti, če se med uvoznimi pregledi, predvidenimi v odstavku 1, ugotovi, da:

- kopitarji ne izhajajo z ozemlja ali dela ozemlja tretje države, določenega na podlagi člena 13(2)(a), ki je na seznamu, sestavljenem v skladu s členom 12(1),

- so kopitarji okuženi ali kontaminirani ali obstaja sum, da so okuženi ali kontaminirani z nalezljivo ali kužno boleznijo,

- tretja država izvoznica ne izpolnjuje pogojev, določenih v tej direktivi,

- spričevalo, ki spremlja živali, ne ustreza pogojem, določenim v členu 17,

- kopitarji so bili zdravljeni s snovmi, ki jih predpisi Skupnosti prepovedujejo.

3. Brez poseganja v posebne pogoje, ki se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 24, lahko pristojni organ namembne države članice na podlagi zdravja živali, ali če je bila zavrnjena vrnitev živali, katerih vstop na podlagi odstavka 1 ni dovoljen, določi klavnico, v katero je treba prepeljati te kopitarje.

Člen 21

1. Brez poseganja v člen 13 zadevna država članica prepove uvoz živali tiste vrste, ki jo pokriva ta direktiva, ne glede na to ali se uvažajo neposredno ali posredno prek druge države članice, bodisi iz tretje države kot celote ali z dela njenega ozemlja, kadar se v tretji državi pojavi ali širi nalezljiva ali kužna bolezen, ki bi lahko ogrozila zdravje živine v eni od držav članic, ali če to opravičujejo kateri koli drugi razlogi, povezani z zdravjem živali.

2. O ukrepih, ki jih države članice sprejmejo na podlagi odstavka 1, ter o njihovem umiku, vključno z razlogi, je treba takoj obvestiti druge države članice in Komisijo.

Stalni veterinarski odbor se po obvestilu iz prvega pododstavka čim prej sestane in v skladu s postopkom, določenim v členu 25, odloči, ali je ukrepe treba spremeniti, zlasti da bi se uskladili z ukrepi drugih držav članic, ali pa umakniti.

Če se pojavijo razmere iz odstavka 1 in se zdi potrebno, da bi tudi druge države članice uvedle ukrepe, sprejete na podlagi navedenega odstavka, skupaj z morebitnimi spremembami v skladu s prejšnjim pododstavkom, se ustrezni ukrepi sprejmejo po postopku, določenem v členu 25.

3. Ponovni začetek uvoza iz zadevne tretje države se odobri po enakem postopku.

POGLAVJE IV

Končne določbe

Člen 22

Določbe te direktive, zlasti tiste iz drugega stavka člena 4(1) in členov 6, 8 in 21, se do 1. januarja 1993 znova proučijo v okviru predlogov o dokončni vzpostavitvi notranjega trga, o katerih Svet odloča s kvalificirano večino.

Člen 23

Komisija spremeni priloge k tej direktivi v skladu s postopkom, predvidenim v členu 25.

Člen 24

1. Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali pa na zahtevo predstavnika države članice zadevo nemudoma preda Stalnemu veterinarskemu odboru, ustanovljenemu z Direktivo 68/361/EGS [6], v nadaljevanju "odbor".

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi predsednik. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe za odločanje Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način, določen v navedenem členu. Predsednik ne glasuje.

3. Komisija sprejme predlagane ukrepe, kadar so v skladu z mnenjem odbora.

4. Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet ne odloči v treh mesecih po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija, razen če se ni Svet z navadno večino izrekel proti ukrepom.

Člen 25

1. Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali pa na zahtevo predstavnika države članice zadevo nemudoma preda odboru.

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku dveh dni. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe za odločanje Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način, določen v navedenem členu. Predsednik ne glasuje.

3. Komisija sprejme predlagane ukrepe, kadar so v skladu z mnenjem odbora.

4. Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem Odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet ne odloči v 15. dneh po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija, razen če se ni Svet z navadno večino izrekel proti tem ukrepom.

Člen 26

Člen 34 Direktive 72/462/EGS se uporablja za zahteve, določene v poglavju III te direktive.

Člen 27

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 1992. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 28

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 26. junija 1990

Za Svet

Predsednik

M. O'Kennedy

[1] UL C 327, 30.12.1989, str. 61.

[2] UL C 149, 18.6.1990.

[3] UL C 62, 12.3.1990, str. 46.

[4] UL L 224, 18.8.1990, str. 55.

[5] UL L 224, 18.8.1990, str. 55.

[6] UL L 255, 18.10.1968, str. 23.

--------------------------------------------------

PRILOGA A

BOLEZNI, KI JIH JE TREBA OBVEZNO PRIJAVITI

Obvezno je treba prijaviti naslednje bolezni:

- spolna kuga konj

- smrkavost

- konjski encefalomielitis (vseh vrst, vključno z VEE)

- infekciozna anemija

- steklina

- antraks

- konjska kuga

- vezikularni stomatitis

--------------------------------------------------

PRILOGA B

PODATKI O ZDRAVSTVENEM STANJU [1]

Spodaj podpisani potrjujem [2], da zgoraj opisani kopitarji izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a) danes so bili pregledani in ne kažejo nobenega kliničnega znaka bolezni;

(b) niso namenjeni za zakol v skladu z nacionalnim programom za izkoreninjenje kužnih ali nalezljivih bolezni;

(c) ne izvirajo z ozemlja ali dela ozemlja države članice/tretje države, kjer veljajo omejitve zaradi konjske kuge;

(d) ne izvirajo z gospodarstva, na katerem je veljala prepoved zaradi zdravstvenega varstva živali, in prav tako niso bili v stiku s kopitarji z gospodarstva, na katerem je veljala prepoved zaradi zdravstvenega varstva živali v časovnem obdobju, določenem v členu 4(6) Direktive 90/426/EGS;

(e) kolikor mi je znano, v obdobju pred nakladanjem, kakor je določeno v členu 4(2), niso bili v stiku s kopitarji, obolelimi za nalezljivo ali kužno boleznijo.

+++++ TIFF +++++

[1] Se ne zahteva, kadar obstaja dvostranski sporazum v skladu s členom 6.

[2] Velja 10 dni.

--------------------------------------------------

PRILOGA C

VZOREC

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA D

KONJSKA KUGA

DIAGNOSTIKA

Test vezave komplementa

Antigen se pripravi iz možganov en mesec starih miši, ki so bile intracerebralno inokulirane z nevrotropnim virusom. To lahko izvedemo po naslednji metodi po Bourdinu. Možgane zamrznemo in potem zmeljemo v veronalnem pufru v razmerju 10 možganov na 12 ml pufra. Dobljeno suspenzijo eno uro centrifugiramo pri temperaturi 4 °C in 10000 obratih na minuto. Supernatant tvori antigen. Najbolje je, če se uporabi brez nadaljnjega modificiranja, lahko pa ga inaktiviramo z beta-propiolaktonom. Inaktivacijo lahko izvedemo tako, da na vsakih 0,9 ml antigena dodamo 0,1 ml 3 % raztopine beta-propiolaktona v destilirani vodi in mešanico tri ure stresamo pri sobni temperaturi v zračnem prostoru in 18 ur pri 4 °C. Uporabimo lahko tudi metodo po Casalsu (Casals J. (1949): Pro Soc Exptl Bici Med, 70.339).

Če nimamo mednarodnega standardnega seruma, antigen titriramo z lokalno pripravljenim pozitivnim kontrolnim serumom.

Serum 30 minut segrevamo pri 60 °C. Antikomplementarnemu delovanju se izognemo tako, da serum čim prej ločimo od krvi, zlasti pri oslih. Pri testu uporabimo pozitivni in negativni kontrolni serum.

Uporabimo lahko makro ali mikro metodo. V obeh primerih končno točko predstavlja 50 % hemoliza.

Enemu delu dvakratnih razredčitev seruma dodamo en del antigena, kot je bilo določeno s titracijo, tako da imamo dve enoti. Zmešamo in pustimo 15 minut pri sobni temperaturi. Dodamo dva dela komplementa s petimi enotami, zmešamo, pokrijemo plošče in pustimo stati 18 ur pri 4 °C. Komplement naj bi titrirali v prisotnosti antigena, da bi se upoštevali vsi antikomplementarni učinki. Plošče pustimo še naslednjih 15 minut na sobni temperaturi, nato dodamo en del senzibilizirane 3 % razredčine eritrocitov ovc. Premešamo in inkubiramo 30 minut pri 37 °C, ter po 15 minutah inkubacije še enkrat premešamo. Če uporabljamo plošče, jih pet minut centrifugiramo pri 1500 obratih na minuto in 4 °C.

--------------------------------------------------

Top