(1)

Direktiva 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa določa splošne minimalne standarde, ki se z izjemo področij iz člena 20(1) (dnevni počitek, odmori, tedenski počitek, trajanje nočnega dela) nanašajo tudi na organizacijo delovnega časa za prevoz po celinskih plovnih poteh. Ker ti predpisi ne upoštevajo v zadostni meri posebnih delovnih in življenjskih razmer v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh, so v skladu s členom 14 Direktive 2003/88/ES potrebna posebna pravila.

(2)

Ta posebna pravila bi morala zagotoviti visoko raven varovanja zdravja in varnosti delavcev v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh.

(3)

Prevoz po celinskih plovnih poteh je mednarodna oblika prevoza, za katero so značilne predvsem čezmejne dejavnosti v evropskem omrežju celinskih plovnih poti. V evropskem sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh bi si zato morali prizadevati za vzpostavitev enotnih okvirnih pogojev na trgu dela v tem sektorju in za preprečevanje nelojalne konkurence, ki se pojavlja zaradi razlik v zakonodaji na področju organizacije delovnega časa.

(4)

Evropska unija si je glede na pomen prometnega sektorja za gospodarsko konkurenčnost zastavila cilj spodbujanja tistih načinov prevoza, ki porabijo manj energije ter so okolju prijaznejši in varnejši (1). Prevoz po celinskih plovnih poteh je okolju prijazen način prevoza s še neizkoriščenimi zmogljivostmi ter lahko trajnostno prispeva k razbremenitvi evropskega cestnega in železniškega tovornega prometa.

(5)

Organizacija dela v sektorju ni enotna. Število delavcev in njihov delovni čas na krovu se razlikujeta glede na organizacijo dela, zadevno podjetje, geografsko območje plovbe, dolžino poti in velikost plovnega objekta. Nekatera plovila plujejo neprekinjeno, tj. 24 ur na dan, in posadka dela v delovnih izmenah. Nasprotno pa zlasti srednje velika podjetja svoja plovila praviloma upravljajo pet ali šest dni na teden po 14 ur na dan. V sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh se delovni čas delavca na krovu razlikuje od času obratovanja plovnega objekta.

(6)

Ena izmed posebnosti sektorja prevoza po celinskih plovnih poteh je, da ima lahko delavec na krovu plovila poleg delovnega mesta tudi bivalne ali dnevne prostore. Zato delavci navadno čas počitka preživijo na krovu. Številni delavci v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh, zlasti tisti daleč od doma, delajo več zaporednih dni na krovu, da prihranijo čas za potovanje in da lahko tako doma ali na drugem kraju po lastnem izboru preživijo več dni. Po vzorcu 1:1 ima na primer delavec enako število dni počitka in delovnih dni. Zato je lahko število zaporednih delovnih dni na krovu in število dni počitka ustrezno višje kot pri zaposlitvi na kopnem.

(7)

Povprečni delovni čas v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh navadno vključuje precejšen delež časa, ko je delavec v stalni pripravljenosti (na primer zaradi nenačrtovanega čakalnega časa ob zaporah ali natovarjanju in raztovarjanju plovnega objekta), ki se lahko pojavi tudi ponoči. Zato je lahko najdaljši predpisani dnevni in tedenski delovni čas daljši od tistega iz Direktive 2003/88/ES.

(8)

Hkrati je treba priznati, da na delovno obremenitev v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh vpliva več dejavnikov, na primer hrup, vibracije in organizacija delovnega časa. Brez poseganja v določbe Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (2) so za varstvo delavcev določeni letni zdravstveni pregledi, da se upoštevajo posebne delovne razmere tega sektorja.

(9)

Upoštevati bi bilo treba dodatne zahteve za člane posadke med nočnim delom, in sicer z omejitvijo najdaljšega dovoljenega nočnega dela in z ustrezno organizacijo dela.

(10)

V sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh poleg zaposlenih delajo tudi samozaposleni delavci (3). Status samozaposlene osebe je določen v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

(11)

Delovne in življenjske razmere na potniških plovilih se razlikujejo od tistih v drugih oblikah prevoza po celinskih plovnih poteh, zato so upravičene posebne določbe. Različno družbeno okolje, delovne aktivnosti in sezonski značaj tega podsektorja evropskega sektorja prevoza po celinskih plovnih poteh se odražajo v različnih načinih organizacije dela.

1.

Ta sporazum se uporablja za mobilne delavce, zaposlene kot del navigacijskega osebja (člani posadke) ali v drugi funkciji (ladijsko osebje) na krovu plovnega objekta, ki pluje na ozemlju države članice v sektorju komercialnega prevoza po celinskih plovnih poteh.

2.

Upravljavci prevoza po celinskih plovnih poteh se ne štejejo za delavce v smislu tega sporazuma, tudi če imajo status delavca v svojem lastnem podjetju.

3.

Ta sporazum ne posega v nacionalne ali mednarodne določbe o varnosti ladijskega prometa, ki se uporabljajo za mobilne delavce in osebe iz člena 1(2).

4.

V primeru razlik v zvezi s časom počitka mobilnih delavcev med tem sporazumom in katerimi koli nacionalnimi ali mednarodnimi določbami o varnosti ladijskega prometa, imajo prednost tiste določbe, ki zagotavljajo višjo raven varovanja zdravja in varnosti delavcev.

5.

Ta sporazum lahko zajema mobilne delavce, zaposlene na krovu plovnega objekta, ki pluje na ozemlju države članice zunaj sektorja komercialnega prevoza po celinskih plovnih poteh, in katerih delovni pogoji so določeni s kolektivnimi pogodbami in sporazumi o plačah, ki so jih sklenile delodajalske in delavske organizacije, po opravljenih posvetovanjih s temi delodajalskimi in delavskimi organizacijami in pridobitvi njihovega soglasja, ter kadar so določbe tega sporazuma za delavce ugodnejše.

(a)

„plovni objekt“ pomeni plovilo ali del plavajoče opreme;

(b)

„potniško plovilo“ pomeni plovilo za dnevne izlete ali plovilo s kabinami, zgrajeno in opremljeno za prevoz več kot 12 potnikov;

(c)

„delovni čas“ pomeni čas, v katerem je delavec po navodilih delodajalca ali njegovega zastopnika razporejen na delo ali mora biti na razpolago za delo (stalna pripravljenost) na plovnem objektu in za plovni objekt;

(d)

„čas počitka“ pomeni čas zunaj delovnega časa; ta pojem zajema čas počitka na premikajočem se plovnem objektu, nepremičnem plovnem objektu in na kopnem. Ne vključuje kratkih odmorov (do 15 minut);

(e)

„dan počitka“ pomeni neprekinjen 24-urni čas počitka, ki ga delavec preživi na kraju po lastnem izboru;

(f)

„upravljavec prevoza po celinskih plovnih poteh“ pomeni vsako osebo, ki v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh upravlja plovila za komercialne namene za svoj račun;

(g)

„delovni urnik“ zajema načrt delovnih dni in dni počitka, ki jih delodajalec vnaprej sporoči delavcu;

(h)

„nočni čas“ pomeni čas med 23. in 6. uro;

(i)

„delavec, ki dela ponoči“ pomeni:

(j)

„delavec, ki dela v izmeni“ pomeni vsakega delavca, čigar delovni urnik vključuje izmensko delo;

(k)

je „ladijsko osebje“ opredeljeno v skladu z opredelitvijo iz točke 103 člena 1.01 Priloge II k Direktivi 2006/87/ES (4);

(l)

„mobilni delavec“ pomeni vsakega delavca, ki je zaposlen kot član potujočega osebja v podjetju, ki opravlja prevozne storitve potnikov ali blaga po celinskih plovnih poteh; sklicevanja na „delavce“ v tem sporazumu se temu ustrezno razlagajo;

(m)

„sezona“ pomeni obdobje največ devetih zaporednih mesecev od dvanajstih mesecev, v katerih so dejavnosti zaradi zunanjih okoliščin, npr. vremenskih razmer ali turističnega povpraševanja, vezane na določen čas v letu.

1.

Brez poseganja v člen 4 je običajen delovni čas načeloma osemurni delavnik.

2.

Delovni čas se v skladu s členom 4 lahko podaljša, če ne preseže povprečja 48 ur na teden v 12 mesecih (referenčno obdobje).

3.

Najdaljši delovni čas v referenčnem obdobju je 2 304 ur (osnova za izračun: 52 tednov minus najmanj štiri tedne dopusta x 48 ur). Plačani letni dopust in odsotnost zaradi bolezni nista vključena v izračun povprečja ali pa nanj ne vplivata. Upravičeni dela prosti dnevi zaradi zakonsko določenih praznikov se prav tako odštejejo.

4.

Pri delovnem razmerju, krajšem od referenčnega obdobja, se najdaljši dovoljeni delovni čas izračuna po načelu časovne porazdelitve.

1.

Delovni čas ne sme presegati:

2.

Če je v skladu z delovnim urnikom delovnih dni več kot dni počitka, se povprečni tedenski delovni čas 72 ur ne sme preseči v štirimesečnem obdobju.

1.

Dela se lahko največ 31 dni zaporedoma.

2.

Če v skladu z delovnim urnikom delovnih dni ni več kot dni počitka, zaporednim delovnim dnem nemudoma sledi enako število zaporednih dni počitka. Izjeme od števila nemudoma dodeljenih zaporednih dni počitka so možne, če:

3.

Če je v skladu z delovnim urnikom delovnih dni več kot dni počitka, je minimalno število zaporednih dni počitka, ki nemudoma sledijo zaporednim delovnim dnem, naslednje:

Delni dnevi počitka se pri tem izračunu dodajo minimalnemu številu zaporednih dni počitka in se dodelijo samo kot polni dnevi.

1.

Delovni čas ne sme presegati:

2.

Delavcu se za delovni dan dodeli 0,2 dneva počitka. Za vsako obdobje 31 dni se dejansko dodeli vsaj dva dni počitka. Preostali dnevi počitka se dodelijo po dogovoru.

3.

Ob upoštevanju prejšnjega odstavka in člena 3(4) se dnevi počitka dodelijo in se upošteva povprečni tedenski delovni čas 48 ur v skladu s členom 3 na podlagi kolektivnih pogodb ali sporazumov med socialnimi partnerji ali, če teh ni, na podlagi nacionalne zakonodaje.

(a)

10 ur v katerem koli 24-urnem obdobju, od tega neprekinjeno vsaj šest ur, in

(b)

84 ur v katerem koli sedemdnevnem obdobju.

1.

Za delavce, mlajše od 18 let, se uporabljajo določbe Direktive 94/33/ES o varstvu mladih ljudi pri delu (5).

2.

Države članice lahko mladim, starejšim od 16 let, za katere ne velja več obvezno redno šolanje na podlagi nacionalne zakonodaje, z zakoni ali drugimi predpisi izjemoma dovolijo delati v obdobju, ko je nočno delo v skladu z Direktivo 94/33/ES prepovedano, kadar je to potrebno za doseganje cilja priznanega programa usposabljanja ter če jim je omogočen ustrezen nadomestni počitek in to ne vpliva na doseganje ciljev iz člena 1 Direktive 94/33/ES.

1.

Za vsakega delavca se vodi evidenca dnevnega delovnega časa in časa počitka, da se lahko preverja skladnost z določbami iz členov 3, 4, 5, 6, 7, 9, 10, 11 in 13.

2.

Evidence se hranijo na krovu vsaj do konca referenčnega obdobja.

3.

Delodajalec ali njegov zastopnik in delavec v ustreznih časovnih presledkih (najpozneje do konca naslednjega meseca) evidence skupno pregledata in potrdita.

4.

Evidence zajemajo vsaj naslednje informacije:

5.

Delavec dobi izvod svoje potrjene evidence. Izvod hrani eno leto.

1.

Kapitan plovila ali njegov zastopnik imata pravico zahtevati, da delavec opravi toliko delovnih ur, kolikor je potrebno zaradi neposredne varnosti plovila, oseb na krovu ali tovora ali zaradi zagotavljanja pomoči drugim plovilom ali osebam v stiski.

2.

V skladu z odstavkom 1 lahko kapitan ali njegov zastopnik zahtevata, da delavec opravi toliko delovnih ur, kolikor je potrebno, dokler se stanje ne normalizira.

3.

Kapitan ali njegov zastopnik vsakemu delavcu, ki je v predvidenem času počitka delal, zagotovita ustrezen počitek, takoj ko je to po vzpostavitvi normalnega stanja možno.

1.

Vsi delavci so upravičeni do brezplačnega letnega zdravstvenega pregleda. Med zdravstvenim pregledom se posebna pozornost nameni simptomom ali stanjem, ki bi lahko bili posledica dela na krovu z minimalnim dnevnim počitkom in/ali minimalnim številom dni počitka v skladu s členoma 5 in 6.

2.

Delavci, ki delajo ponoči in imajo zdravstvene težave, dokazljivo povezane z opravljanjem nočnega dela, se, kadar je to možno, razporedijo na delo, ki poteka podnevi in za katerega so usposobljeni.

3.

Pri brezplačnem zdravstvenem pregledu se upošteva zaupnost zdravstvenih podatkov.

4.

Brezplačen zdravstveni pregled se lahko opravi v okviru nacionalnega zdravstvenega sistema.

1.

Delavcem, ki delajo ponoči, in delavcem, ki delajo v izmeni, se zagotovi varovanje zdravja in varnosti, ki ustreza naravi njihovega dela.

2.

Ustrezne službe ali sredstva za varovanje in preventivo v zvezi z varnostjo in zdravjem delavcev, ki delajo ponoči, ali delavcev, ki delajo v izmeni, so enakovredne tistim, ki se uporabljajo za druge delavce, in so ves čas na razpolago.

(a)

da ohranijo ali uvedejo zakone ali druge predpise ali

(b)

da spodbujajo ali dovoljujejo uporabo kolektivnih pogodb ali sporazumov, sklenjenih med socialnimi partnerji,