(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/2324 (2) je bila odobritev aktivne snovi glifosat obnovljena do 15. decembra 2022, navedena snov pa se je vključila na seznam v delu B Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (3).

(2)

Vlagatelj (Glyphosate Renewal Group) je ocenjevalni skupini za glifosat, ki jo sestavljajo Francija, Madžarska, Nizozemska in Švedska, ki so bile imenovane, da skupaj delujejo kot države članice poročevalke (4), 13. decembra 2019 v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu, predložil zahtevek za obnovitev odobritve aktivne snovi glifosat.

(3)

Vlagatelj je v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 ocenjevalni skupini za glifosat, Komisiji in Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija za varnost hrane) predložil dopolnilno dokumentacijo. Ocenjevalna skupina za glifosat je vlogo ocenila kot dopustno.

(4)

Ocenjevalna skupina za glifosat je 15. junija 2021 Agenciji za varnost hrane in Evropski agenciji za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija za kemikalije) predložila svoji oceni aktivne snovi glifosat v obliki osnutka poročila o oceni obnovitve in poročila, ki vsebuje predlog za usklajeno razvrstitev in označitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (6). V osnutku poročila o oceni obnovitve je predlagala obnovitev odobritve glifosata na podlagi ocene tveganja, ki jo je izvedla.

(5)

Agencija za varnost hrane je javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije. Osnutek poročila o oceni obnovitve je poslala tudi vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter objavila javno posvetovanje o njem. Prejete pripombe je poslala Komisiji.

(6)

Ocenjevalna skupina za glifosat je skupaj z Agencijo za varnost hrane proučila vse pripombe, prejete v zvezi z osnutkom poročila o oceni obnovitve, in odgovore vlagatelja nanje. Agencija za varnost hrane je od vlagatelja v skladu s členom 13(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 zahtevala dodatne informacije.

(7)

Ocenjevalna skupina za glifosat je navedla, da zaradi obsega novih informacij, prejetih med javnim posvetovanjem, dela, ki ga mora opraviti po oceni prejetih pripomb, in potrebe po oceni dodatnih informacij, ki jih je Agencija za varnost hrane zahtevala od vlagatelja, potrebuje več časa za predložitev posodobljenega osnutka poročila o oceni obnovitve. V skladu s tem sta Agencija za varnost hrane in Agencija za kemikalije 10. maja 2022 napovedali odložitev predložitve sklepa Agencije za varnost hrane do julija 2023.

(8)

Odbor za oceno tveganja pri Agenciji za kemikalije je 30. maja 2022 sprejel mnenje o usklajeni razvrstitvi in označevanju glifosata (7), v katerem je ugotovil, da bi bilo treba obstoječo razvrstitev glifosata, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1272/2008, ohraniti. Odbor je tudi potrdil, da glifosat na podlagi najnovejših razpoložljivih znanstvenih in tehničnih informacij ter meril iz navedene uredbe ne izpolnjuje meril za razvrstitev kot rakotvoren, mutagen ali strupen za razmnoževanje.

(9)

Ker je bila ocena glifosata odložena iz razlogov, na katere vlagatelj ne more vplivati, je morala Komisija v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 obdobje odobritve glifosata podaljšati za eno leto, in sicer do 15. decembra 2023 (8).

(10)

Agencija za varnost hrane je 6. julija 2023 Komisiji poslala sklep na podlagi znanstvene ocene tveganja, ali se za aktivno snov glifosat lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 (9).

(11)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k sklepu Agencije za varnost hrane in v skladu s členom 14(1), tretji pododstavek, Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 tudi pripombe k osnutku poročila o obnovitvi. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile skrbno preučene in upoštevane.

(12)

Komisija je Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo 13. julija 2023 predložila osnutek poročila o obnovitvi aktivne snovi glifosat, 22. septembra 2023 pa osnutek te uredbe.

(13)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi vrstami uporabe vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov glifosat, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena. Zato je primerno obnoviti odobritev glifosata.

(14)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 navedene uredbe ter ob upoštevanju najnovejših znanstvenih in tehničnih spoznanj ter rezultatov ocene tveganja, pa je treba določiti nekatere pogoje in omejitve, med drugim predložitev potrditvenih informacij.

(15)

Zlasti je primerno določiti najvišje mejne vrednosti za nekatere toksikološko pomembne nečistoče, ki bi lahko bile prisotne v tehničnem materialu, kot je izdelan, da se prepreči, da bi aktivna snov glifosat, uporabljena v fitofarmacevtskih sredstvih, kakor koli škodljivo vplivala na zdravje ljudi.

(16)

Na podlagi ugotovitev v oceni tveganja je treba od držav članic zahtevati tudi, da pri ocenjevanju v okviru registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat, posebno pozornost namenijo nekaterim tehničnim vidikom.

(17)

Za zagotovitev, da fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo glifosat, ne bodo škodljivo vplivala na zdravje ljudi ali živali ali nesprejemljivo vplivala na okolje, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da so zlasti pozorne na to, da je na voljo dovolj podatkov o dodatkih, ki jih vsebujejo, ob izrecnem upoštevanju meril za identifikacijo nesprejemljivih dodatkov iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/574 (10).

(18)

Nekatere kmetijske rastline se lahko gojijo na poljih, kjer je bil v predhodni rastni sezoni uporabljen glifosat. Ker Agencija za varnost hrane na podlagi razpoložljivih podatkov ni mogla dokončati ocene tveganja ostankov, ki bi lahko bili prisotni v navedenih kmetijskih rastlinah, za potrošnike, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pri ocenjevanju tveganja v okviru registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat, posebno pozornost namenijo oceni izpostavljenosti potrošnikov pri kmetijskih rastlinah, ki si sledijo v kolobarju.

(19)

Tveganje neposrednega izpiranja glifosata in njegovih metabolitov v podzemno vodo ni bilo ugotovljeno. Med medsebojnim strokovnim pregledom pa je bilo omenjeno, da lahko pride do izpostavljenosti podzemne vode zaradi pronicanja s pobočja in/ali povezanosti površinskih vodnih teles s podzemnimi vodonosniki, za kar pa ni bilo na voljo informacij. Poleg tega je mogoče, da lahko uporaba glifosata v nekatere nekmetijske namene na neprepustnih površinah in na zelo prepustnih območjih povzroči večje tveganje izpiranja v podtalnico in površinske vode. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pri ocenjevanju v okviru registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat, posebno pozornost namenijo varstvu podzemne vode na občutljivih območjih, vključno z zelo prepustnimi območji, pa tudi splošnemu varstvu površinskih voda, zlasti tistih, ki se uporabljajo za odvzem pitne vode, pri čemer naj posebej preučijo uporabo na neprepustnih površinah.

(20)

Pri nekaterih vrstah uporabe glifosata, ocenjenih v postopku obnovitve, je bilo pri konservativni oceni (stopnja 1) ugotovljeno visoko tveganje za male rastlinojede sesalce, pri čemer niso bili upoštevani podrobnejši vidiki izpostavljenosti, saj ni bilo na voljo zanesljivih podatkov višje stopnje, ki bi bili za to primerni. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pri ocenjevanju tveganja v okviru registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat, posebno pozornost namenijo oceni tveganja za male rastlinojede sesalce, zlasti pri tistih vrstah uporabe, pri katerih je Agencija za varnost hrane ugotovila to tveganje, in po potrebi uvedejo ustrezne ukrepe za njegovo zmanjšanje, kot so omejitev časa uporabe, števila nanašanj ali največjega odmerka. Na podlagi rezultatov ocene tveganja je prav tako primerno določiti najvišje stopnje uporabe, ki bi običajno veljale, razen če rezultati ocene tveganja, izvedene za določeno uporabo fitofarmacevtskega sredstva, pokažejo, da višja stopnja ne povzroča nesprejemljivih vplivov na majhne rastlinojede sesalce.

(21)

Agencija pri obravnavi morebitne izpostavljenosti zaradi zanašanja škropiva ni ugotovila nesprejemljivega tveganja za neciljne kopenske rastline, če se uporabijo nekateri ukrepi za zmanjšanje tega tveganja. Zanašanju škropiva so lahko izpostavljene tudi neciljne vodne rastline. Da bi se izognili morebitnim nesprejemljivim vplivom na neciljne kopenske in vodne rastline, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pri ocenjevanju v okviru registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat, upoštevajo morebitno kontaktno izpostavljenost zaradi zanašanja škropiva in uvedejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje tega tveganja.

(22)

Čeprav pri oceni v okviru obnovitve glifosata niso bili ugotovljeni neposredni vplivi na biotsko raznovrstnost, morebitnih posrednih vplivov ni bilo mogoče izključiti. Zato bi morale države članice pri ocenjevanju v okviru registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat, posebno pozornost nameniti morebitnemu posrednemu vplivu na biotsko raznovrstnost prek trofičnih interakcij, ki ga povzroča uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat. Pri tem bi morale upoštevati posebne kmetijsko-okoljske pogoje in po potrebi uvesti ukrepe za zmanjšanje tveganja in/ali pogoje ter omejitve uporabe.

(23)

Če na ravni EU ni dogovorjenih metod in smernic, ki jih je treba še oblikovati, lahko države članice uporabijo metode, za katere menijo, da so primerne za opredelitev morebitnih posrednih vplivov fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat, in pri katerih se upoštevajo njihovi posebni kmetijsko-okoljski pogoji. Če države članice pri tem ugotovijo morebitne posredne vplive na biotsko raznovrstnost in če so na voljo praktične alternativne metode za nadzor ali preprečevanje, ki manj vplivajo na biotsko raznovrstnost, bi morale države članice določiti posebne pogoje ali omejitve uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat, pri tem pa zlasti upoštevati, ali so na voljo praktične alternativne metode za nadzor ali preprečevanje, ki manj vplivajo na biotsko raznovrstnost.

(24)

Ker na ravni Unije trenutno ni na voljo dogovorjenih metod ali smernic za oceno posrednih vplivov na biotsko raznovrstnost, bi moral vlagatelj predložiti potrditvene informacije o morebitnih posrednih vplivih na biotsko raznovrstnost prek trofičnih interakcij, ko bodo na voljo ustrezne metode in smernice.

(25)

Poleg tega bi lahko bile pri obravnavanju zmanjšanja morebitnih vplivov glifosata na biotsko raznovrstnost pomembne tudi druge določbe Unije, namenjene varstvu in spodbujanju biotske raznovrstnosti v ekosistemih, vključno z agroekosistemi. Države članice bi morale namreč v skladu z Direktivo 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11) v povezavi s členom 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009 spodbujati razvoj in izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, da bi se zmanjšala odvisnost od uporabe pesticidov.

(26)

Uporabe s strani nepoklicnih uporabnikov niso bile del reprezentativnih uporab, ki jih je predložil vlagatelj, in zato niso bile ocenjene. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pri ocenjevanju v okviru njihove registracije posebno pozornost namenijo uporabam s strani nepoklicnih uporabnikov.

(27)

Uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat, pred spravilom pridelka morda ni vedno v skladu z Direktivo 2009/128/ES v povezavi z določbami člena 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pri ocenjevanju v okviru njihove registracije posebno pozornost namenijo uporabam pred spravilom. Uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat, za izsuševanje za nadzor časa spravila ali za optimizacijo mlatenja se denimo ne šteje za skladno z določbami člena 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009 in se zato ne bi smela registrirati.

(28)

Ker se fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo glifosat, uporabljajo tudi v nekmetijske namene, bi morale države članice v skladu z Direktivo 2009/128/ES zagotoviti, da se uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat, čim bolj zmanjša ali prepove na občutljivih območjih, kot so javni parki in vrtovi, športne in rekreacijske površine, šolske površine in otroška igrišča ter v neposredni bližini zdravstvenih ustanov.

(29)

Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter Direktiva 2009/128/ES določata nekatere zahteve za spremljanje stanja voda in uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Glede na pomen preprečevanja kontaminacije okolja, zlasti površinskih voda, z glifosatom in/ali njegovimi metaboliti, lahko države članice pri registraciji fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat, določijo tudi dodatne zahteve za spremljanje.

(30)

Glifosat je bil od leta 2012 predmet dveh celovitih ocen, pri katerih niso bili ugotovljeni pomisleki, da merila za odobritev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 niso izpolnjena. Zato ni pričakovati, da bi se v bližnji prihodnosti zbralo dovolj novih informacij, ki bi privedle do drugačnega rezultata. Obenem je treba opozoriti, da se glifosat v zadnjih letih intenzivnejše raziskuje in se lahko pojavijo nova dognanja o njegovih lastnostih, ki so pomembna za varovanje zdravja ljudi in okolja. Da bi uravnotežili te preudarke, je primerno določiti obnovitev odobritve glifosata za obdobje desetih let. Odobritev aktivne snovi se lahko tudi kadar koli pregleda v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(31)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(32)

Ob upoštevanju, da veljavna odobritev glifosata preneha veljati 15. decembra 2023, in za zagotovitev pravne varnosti bi morala ta uredba začeti veljati čim prej.

(33)

Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo ni podal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik. Ker je bil potreben izvedbeni akt, je predsedujoči njegov osnutek predložil odboru za pritožbe v nadaljnjo obravnavo. Odbor za pritožbe ni podal mnenja –