(1)

Potrebnih je več sprememb Direktive 98/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno direktivo prenoviti.

(2)

Z Direktivo 98/71/ES so bile harmonizirane ključne določbe materialnega prava držav članic o modelih, za katere se je ob sprejetju štelo, da najbolj neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga, saj so ovirale prost pretok blaga in svobodo opravljanja storitev v Uniji.

(3)

Varstvo modelov v nacionalnem pravu držav članic soobstaja z varstvom, ki je na voljo na ravni Unije na podlagi modelov Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: modeli EU), ki so enotnega značaja in veljajo po celotni Uniji, kakor je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 6/2002 (4). Hkratni obstoj sistemov varstva modelov na ravni Unije in na nacionalni ravni ter ravnotežje med njimi sta ključnega pomena za pristop Unije k varstvu intelektualne lastnine.

(4)

Komisija je v skladu s svojim sporočilom z dne 19. maja 2015 z naslovom „Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU“ in svojo zavezanostjo rednemu pregledovanju politik Unije opravila temeljito oceno sistemov varstva modelov v Uniji, ki je vključevala celovito gospodarsko in pravno oceno na podlagi vrste študij.

(5)

Svet je v svojih sklepih z dne 10. novembra 2020 o politiki intelektualne lastnine in reviziji sistema industrijskih modelov v Uniji pozval Komisijo, naj predloži predloga za revizijo Uredbe (ES) št. 6/2002 in Direktive 98/71/ES. Revizija je bila zahtevana zaradi potrebe po posodobitvi sistemov industrijskih modelov in povečanju privlačnosti varstva modelov za posamezne oblikovalce in podjetja, zlasti mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP). Z revizijo naj bi se zlasti obravnavale in preučile spremembe, s katerimi bi se podprl in okrepil dopolnjujoči se odnos med sistemi varstva modelov na ravni Unije, nacionalni in regionalni ravni, ter vključila nadaljnja prizadevanja za zmanjšanje razlik v sistemu varstva modelov v Uniji.

(6)

Komisija je na podlagi končnih rezultatov te ocene v sporočilu z dne 25. novembra 2020 z naslovom „Čim boljše izkoriščanje inovacijskega potenciala EU – Akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU“ napovedala, da bo po uspešni reformi zakonodaje EU o znamkah revidirala zakonodajo Unije o varstvu modelov, da bi sistem poenostavila in ga naredila dostopnejšega in učinkovitejšega ter da bi posodobila regulativni okvir glede na razvoj v zvezi z novimi tehnologijami na trgu.

(7)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2021 o akcijskem načrtu za intelektualno lastnino v podporo okrevanju in odpornosti EU (5) pozdravil pripravljenost Komisije, da posodobi zakonodajo Unije o varstvu modelov, da bi bolje podprla prehod na digitalno, trajnostno in zeleno gospodarstvo, pozval Komisijo, naj dodatno harmonizira postopke prijave in razglasitve ničnosti v državah članicah, ter predlagal razmislek o uskladitvi Direktive 98/71/ES in Uredbe (ES) št. 6/2002 z namenom zagotovitve večje pravne varnosti. V isti resoluciji je navedel tudi, da bi bilo treba sistem varstva modelov EU uskladiti s sistemom blagovne znamke EU, da bi imetnikom modelov omogočili, da preprečijo vnos blaga, ki krši modele, v carinsko območje Unije, in pozval Komisijo, naj lastnikom znamk omogoči, da ustavijo tranzit ponaredkov modelov skozi Unijo. Opozoril je tudi, da je varstvo modelov za dele, ki se uporabljajo za popravilo kompleksnih izdelkov, le delno harmonizirano, kar povzroča razdrobljenost na notranjem trgu in pravno negotovost.

(8)

Med posvetovanji in ocenjevanjem, ki jih je izvedla Komisija, se je pokazalo, da ne glede na predhodno harmonizacijo nacionalnih zakonodaj še vedno obstajajo področja, kjer bi lahko dodatna harmonizacija pozitivno vplivala na konkurenčnost in rast, zlasti ker bi imela MSP večji dostop do sistemov varstva modelov.

(9)

Da bi zagotovili dobro delujoč notranji trg in po potrebi olajšali pridobivanje, upravljanje in varstvo modelov v Uniji, kar bi koristilo rasti in konkurenčnosti podjetij v Uniji, zlasti MSP, hkrati pa ustrezno upoštevali interese potrošnikov, je treba približevanje zakonodaje, doseženo z Direktivo 98/71/ES, razširiti na druge vidike materialnega prava o modelih, ki ureja modele, zaščitene z registracijo v skladu z Uredbo (ES) št. 6/2002.

(10)

Poleg tega je treba približati postopkovna pravila, da se olajša pridobivanje, upravljanje in varstvo modelov v Uniji. Zato bi bilo treba uskladiti nekatera glavna postopkovna pravila na področju registracije modelov v državah članicah in v sistemu modelov EU. Kar zadeva postopke nacionalnega prava, zadostuje že, da se določijo splošna načela, države članice pa nato same določijo podrobnejša pravila.

(11)

Ta direktiva za modele ne izključuje uporabe prava glede varstva, kakršnega registracija ali objava modela ne zagotavlja, na primer prava Unije, ki se nanaša na neregistrirane modele, ali prava Unije ali nacionalnega prava, ki se nanaša na znamke, patente in uporabne modele, nelojalno konkurenco ali civilno odgovornost.

(12)

Pomembno je uveljaviti načelo kumulacije varstva po specifičnem pravu o varstvu registriranih modelov in po avtorskem pravu, pri čemer bi morali biti videzi izdelka, zaščiteni z modeli, upravičeni tudi do zaščite kot avtorska dela, če so izpolnjene zahteve avtorskega prava.

(13)

Doseganje ciljev notranjega trga zahteva, da so pogoji za pridobitev registriranega modela harmonizirani v vseh državah članicah. Zato je treba podati enotni opredelitvi pojmov videz in izdelek, ki sta jasni, pregledni in tehnološko posodobljeni, tudi ob upoštevanju pojava novih modelov, ki niso v obliki fizičnih izdelkov. Čeprav seznam zadevnih izdelkov ni izčrpen, je treba razlikovati med izdelki v fizični obliki, grafično prikazanimi izdelki in izdelki, ki so razvidni iz prostorske razporeditve predmetov, namenjenih oblikovanju notranjega ali zunanjega okolja. V zvezi s tem bi bilo treba priznati, da lahko animacija – na primer premik ali prehod – značilnosti izdelka prispeva k izgledu modelov, zlasti modelov, ki niso v fizični obliki. Poleg tega obstaja potreba po enotni opredelitvi zahtev glede novosti in individualne narave, ki bi jih morali izpolnjevati registrirani modeli.

(14)

Za omogočanje prostega pretoka blaga je treba načelno zagotoviti, da registrirani modeli imetniku zagotavljajo enako stopnjo varstva v vseh državah članicah.

(15)

Registracija modela imetniku pravic zagotavlja varstvo tistih značilnosti videza izdelka, v celoti ali deloma, ki so v prijavi registracije takega modela vidno prikazane in dostopne javnosti z objavo ali vpogledom v ustrezni spis v zvezi s prijavo.

(16)

Značilnosti videza izdelka morajo biti vidno prikazane v prijavi registracije, ni pa treba, da so vidne v vsakem trenutku ali v vseh okoliščinah uporabe, da bi zanje veljalo varstvo modelov. Kot izjema k temu načelu varstvo ne bi smelo zajemati tistih sestavnih delov, ki med normalno uporabo kompleksnega izdelka niso vidni, pa tudi ne tistih značilnosti takega dela, ki niso vidne, kadar je del vgrajen, ali ki same zase ne izpolnjujejo zahtev glede novosti in individualne narave. Zato se te značilnosti videza sestavnih delov kompleksnega izdelka, ki so iz naštetih razlogov izvzete iz varstva, ne smejo upoštevati za namen ocenjevanja, ali druge značilnosti videza izdelka izpolnjujejo zahteve za varstvo.

(17)

Čeprav bi morala biti navedba izdelkov del prijave za registracijo modela, ne bi smela vplivati na obseg varstva videza kot takega. Kljub temu se lahko navedbe o izdelkih skupaj s prikazom videza izdelka uporabijo tudi za določitev narave izdelka, v katerega je videz vgrajen ali v katerem naj bi se uporabljal. Poleg tega se z navedbami o izdelkih izboljša možnost iskanja po modelih v registru modelov, ki ga vodi urad za industrijsko lastnino, ter povečata preglednost in dostopnost registra. Zato morajo biti navedbe o izdelkih pred registracijo točne, pri čemer se ne sme ustvariti nepotrebno breme za prijavitelje registriranega modela.

(18)

Ocena o tem, ali ima videz izdelka individualno naravo, bi morala temeljiti na tem, ali se celotni vtis, ki ga videz izdelka naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od vtisa, ki ga na tega uporabnika naredi kateri koli drug videz izdelka, ki je del zbirke obstoječih videzov izdelkov; ta ocena bi morala upoštevati naravo izdelka, v katerem se videz uporablja ali v katerega je vgrajen, še zlasti pa industrijskega sektorja, v katerega spada, in stopnjo svobode oblikovalca pri razvoju modela.

(19)

Tehnoloških inovacij se ne bi smelo ovirati s podeljevanjem varstva za videze izdelkov, ki imajo izključno tehnične značilnosti ali razporeditev takih značilnosti. Razumljivo je, da to ne vključuje pogoja, da mora imeti videz izdelka estetsko vrednost. Registrirani model bi se lahko razglasil za ničnega, če pri izbiri značilnosti izgleda niso bili upoštevani nobeni drugi dejavniki, zlasti tisti, ki so povezani z vizualnim vidikom, razen potrebe, da ta izdelek izpolnjuje tehnično funkcijo.

(20)

Interoperabilnosti izdelkov različnih znamk se prav tako ne sme ovirati z razširitvijo varstva na obliko mehanskih veznih elementov.

(21)

Mehanski vezni elementi modularnih sistemov lahko kljub temu predstavljajo pomemben element inovativnih lastnosti modularnih sistemov in pomenijo pomemben element za trženje, zaradi česar morajo biti upravičeni do varstva.

(22)

Pravica do modela ne obstaja, kadar je videz izdelka v nasprotju z javnim redom ali sprejetimi moralnimi načeli. Ta direktiva ne usklajuje nacionalnih pojmovanj javnega reda ali sprejetih moralnih načel.

(23)

Za nemoteno delovanje notranjega trga je bistveno poenotiti trajanje varstva pravic iz registriranega modela.

(24)

Ta direktiva ne posega v uporabo predpisov o konkurenci iz členov 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(25)

Zaradi pravne varnosti bi bilo treba v tej direktivi izčrpno našteti materialnopravne razloge za neregistracijo in materialnopravne razloge za ničnost registriranega modela v vseh državah članicah.

(26)

Da bi se preprečila nepravilna raba simbolov posebnega javnega interesa v državi članici, ki niso navedeni v členu 6b Konvencije za varstvo industrijske lastnine, podpisane 20. marca 1883 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija), pa bi morale države članice imeti možnost, da določijo posebne razloge za neregistracijo. Da bi se preprečili nepravilna registracija in protipravna prilastitev elementov, ki so del kulturne dediščine nacionalnega pomena, bi morale države članice imeti tudi možnost, da določijo posebne razloge za neregistracijo in za ničnost. Taki elementi kulturne dediščine v smislu Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, ki jo je Generalna konferenca Unesca sprejela 16. novembra 1972, ali, če predstavljajo otipljiv izraz nesnovne kulturne dediščine, v smislu Konvencije o varstvu nesnovne kulturne dediščine, ki jo je Generalna konferenca Unesca sprejela 17. oktobra 2003 na svojem 32. zasedanju, vključujejo na primer spomenike ali skupino zgradb, artefakte, obrtne izdelke ali noše.

(27)

Glede na vse večjo uporabo tehnologij 3D-tiskanja v različnih panogah, tudi s pomočjo umetne inteligence, in posledične izzive za imetnike pravic iz modelov pri učinkovitem preprečevanju nezakonitega posnemanja njihovih zaščitenih modelov je primerno določiti, da ustvarjanje, prenos, kopiranje in dajanje na voljo katerega koli medija ali programske opreme, s katerim se posname videz izdelka za namen reprodukcije izdelka, ki krši zaščiteni model, pomeni uporabo modela, za katero bi bilo potrebno dovoljenje imetnika pravice.

(28)

Za okrepitev varstva modelov in učinkovitejši boj proti ponarejanju ter v skladu z mednarodnimi obveznostmi držav članic v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO), zlasti s členom V o prostem tranzitu iz Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT 1947), v zvezi z generičnimi zdravili pa v skladu z Deklaracijo iz Dohe o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju, sprejeto 14. novembra 2001 na ministrski konferenci STO, bi moral biti imetnik pravice iz registriranega modela upravičen, da tretjim osebam pri trgovanju prepreči vnos izdelkov iz tretjih držav v državo članico, v kateri je model registriran, ne da bi bili tam sproščeni v prosti promet, kadar je brez dovoljenja imetnika pravice model enako vgrajen v take izdelke ali se v njih uporablja ali modela po njegovih bistvenih vidikih ni mogoče razlikovati od takih izdelkov.

(29)

V ta namen bi moralo biti imetnikom registriranih modelov dovoljeno, da preprečijo vnos izdelkov, ki so predmet kršitve, in izvajanje kakršnih koli carinskih postopkov za take izdelke, vključno zlasti s tranzitom, pretovarjanjem, skladiščenjem, prostimi conami, začasno hrambo, aktivnim oplemenitenjem ali začasnim uvozom, tudi kadar taki izdelki niso namenjeni dajanju na trg v zadevni državi članici. Carinski organi bi morali pri izvajanju carinskega nadzora uporabljati pooblastila in postopke iz Uredbe (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), tudi na zahtevo imetnikov pravic. Zlasti bi morali izvajati ustrezen nadzor na podlagi meril analize tveganja.

(30)

Da bi uskladili potrebo po zagotavljanju učinkovitega uveljavljanja pravic iz modela s potrebo po odpravi ovir za prosto trgovino z zakonitimi izdelki, bi moral imetnik pravice iz modela zadevno pravico izgubiti, kadar deklarant ali imetnik izdelkov v postopku pred sodnim ali drugim organom, pristojnim za sprejetje meritorne odločitve o morebitni kršitvi registriranega modela, lahko dokaže, da imetnik pravice iz registriranega modela ni upravičen prepovedati dajanja izdelkov na trg v končni namembni državi.

(31)

Za izključne pravice, podeljene z registriranim modelom, bi moral veljati ustrezen sklop omejitev. Poleg dejanj, ki se izvajajo zasebno in za nekomercialne namene, ter dejanj, ki se izvajajo v poskusne namene, bi moral tak seznam dovoljenih uporab vključevati reproduciranje za namene citiranja ali poučevanja, referenčno uporabo v okviru primerjalnega oglaševanja ter uporabo za namene komentarja, kritike ali parodije, če so ta dejanja v skladu s poštenimi trgovinskimi praksami in neupravičeno ne posegajo v običajno uporabo modela. Uporaba modela s strani tretjih oseb za namene umetniškega izražanja bi se morala šteti za pravično, v kolikor je v skladu z dobrimi poslovnimi običaji v industrijskih in trgovinskih zadevah. Poleg tega bi se morala ta direktiva uporabljati tako, da bi zagotovili dosledno spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, zlasti svobode izražanja.

(32)

Namen varstva modelov je podeliti izključne pravice do izgleda izdelka, ne pa monopol nad izdelkom kot takim. Varstvo modelov, za katere ni nobene druge praktične alternative, bi pravzaprav vodilo v monopol nad izdelkom. Tako varstvo bi se približalo zlorabi sistema varstva modelov. Če se tretjim osebam omogočita izdelava in distribucija nadomestnih delov, se ohrani konkurenca. Če bi se varstvo modelov razširilo na nadomestne dele, bi te tretje osebe kršile navedene pravice, konkurenca bi bila izključena, imetniku pravice iz modela pa bi bil dejansko podeljen monopol nad izdelkom.

(33)

Razlike med zakoni držav članic o uporabi zaščitenih modelov za omogočanje popravila kompleksnega izdelka, tako da se povrne njegov prvotni izgled, kjer je izdelek, ki vključuje model ali v katerem je model uporabljen, oblikovno odvisen sestavni del kompleksnega izdelka, neposredno vplivajo na vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Take razlike izkrivljajo konkurenco in trgovino na notranjem trgu ter ustvarjajo pravno negotovost. Popravljivost izdelkov je v središču trajnostnega gospodarstva, kot je poudarjeno v sporočilu Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru.

(34)

Zato je treba za nemoteno delovanje notranjega trga in za zagotovitev lojalne konkurence približati zakonodajo držav članic o varstvu modelov, kar zadeva uporabo zaščitenih modelov za omogočanje popravila kompleksnega izdelka, da se povrne njegov prvotni izgled, z vključitvijo klavzule o popravilih, podobne tisti iz Uredbe (ES) št. 6/2002, ki velja za modele EU na ravni Unije, vendar bi se izrecno uporabljala le za oblikovno odvisne sestavne dele kompleksnih izdelkov. Ker je predvideni učinek te klavzule o popravilih narediti pravice iz modela neizvršljive, kadar se model sestavnega dela kompleksnega izdelka uporablja za popravilo kompleksnega izdelka, da se povrne njegov prvotni izgled, bi morala biti klavzula o popravilih ena od možnosti obrambe pred kršitvijo pravice iz modela na podlagi te direktive. Poleg tega bi moralo biti za zagotovitev, da potrošniki niso zavedeni in se lahko informirano odločajo med konkurenčnimi izdelki, ki se lahko uporabijo za popravilo, izrecno določeno, da se na klavzulo o popravilih ne more sklicevati proizvajalec ali prodajalec sestavnega dela, ki potrošnikov ni ustrezno obvestil o tržnem poreklu in identiteti proizvajalca izdelka, ki se bo uporabil za popravilo kompleksnega izdelka. Te podrobne informacije bi bilo treba zagotoviti z jasno in vidno označbo na izdelku ali, kadar to ni mogoče, na njegovi embalaži ali v spremnem dokumentu ter bi morale vključevati vsaj znamko, pod katero se proizvod trži, in ime proizvajalca.

(35)

Da bi ohranili učinkovitost liberalizacije poprodajnega trga nadomestnih delov, ki se želi doseči s to direktivo, in v skladu s sodno prakso (7) Sodišča Evropske unije mora proizvajalec ali prodajalec sestavnega dela kompleksnega izdelka, da bi lahko bil upravičen do izvzetja iz varstva modelov na podlagi klavzule o popravilih, skrbno in s primernimi sredstvi, zlasti pogodbenimi, zagotoviti, da nadaljnji uporabniki zadevnih sestavnih delov ne nameravajo uporabljati za druge namene kot za popravilo, da bi se povrnil prvotni izgled kompleksnega izdelka. S tem pa se od proizvajalca ali prodajalca sestavnega dela kompleksnega izdelka ne bi smelo zahtevati, da objektivno in v vseh okoliščinah jamči, da končni uporabniki sestavne dele, ki jih proizvaja oziroma prodaja, dejansko uporabljajo izključno za popravilo, da se povrne prvotni izgled zadevnega kompleksnega izdelka

(36)

Da bi preprečili, da bi različni pogoji v državah članicah v zvezi s prejšnjo uporabo povzročili razlike v pravni moči istega modela v različnih državah članicah, je primerno zagotoviti, da je vsaka tretja oseba, ki lahko dokaže, da je pred datumom vložitve prijave modela ali pred datumom prednostne pravice, če se ta uveljavlja, v državi članici v dobri veri začela uporabljati ali se je resno in učinkovito pripravljala uporabiti videz izdelka, vključen v obseg varstva registriranega modela, ki ni bil njegova kopija, upravičena do omejene uporabe navedenega modela.

(37)

(38)

Zaradi boljšega in lažjega dostopa do varstva modelov ter povečanja pravne varnosti in predvidljivosti bi moral biti postopek za registracijo modelov v državah članicah učinkovit in pregleden, zanj pa bi morala veljati pravila, podobna tistim, ki se uporabljajo za modele EU.

(39)

Treba je določiti bistvena skupna pravila glede zahtev in tehničnih sredstev za prikaz modelov v kateri koli obliki vizualne reprodukcije v fazi vložitve prijave registracije, ob upoštevanju tehničnega napredka pri vizualizaciji modelov in potreb industrije Unije v zvezi z novimi digitalnimi modeli. Poleg tega bi morale države članice z zbliževanjem praks vzpostaviti harmonizirane standarde.

(40)

Zaradi večje učinkovitosti je tudi primerno, da se prijaviteljem registriranih modelov omogoči, da združijo več modelov v eni združeni prijavi, ne da bi za to veljal pogoj, da vsi izdelki, v katere naj bi bili modeli vgrajeni ali v katerih naj bi se uporabljali, spadajo v isti razred po mednarodni klasifikaciji za industrijske modele (Locarnska klasifikacija), ustanovljeni z Locarnskim aranžmajem (1968).

(41)

Običajna objava, ki sledi registraciji modela, lahko v nekaterih primerih uniči ali ogrozi komercialno uspešnost modela. Možnost odloga objave ponuja rešitev za take primere. Zaradi skladnosti in večje pravne varnosti, ki bi podjetjem omogočili zmanjšanje stroškov upravljanja portfeljev modelov, bi morala za odlog objave po vsej Uniji veljati ista pravila.

(42)

Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za podjetja in enako raven dostopa do varstva modelov po vsej Uniji, tako da bi se čim bolj omejila registracijska in druga postopkovna bremena za prijavitelje, bi morali vsi osrednji uradi za industrijsko lastnino v državah članicah in Urad Beneluksa za intelektualno lastnino omejiti materialnopravni preizkus po uradni dolžnosti na neobstoj razlogov za neregistracijo, ki so izčrpno našteti v tej direktivi, tako kot to na ravni Unije počne Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

(43)

Da bi se ponudila druga sredstva za razglasitev ničnosti modela, bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da določijo upravni postopek za razglasitev ničnosti, ki je ustrezno usklajen s tistim, ki se uporablja za registrirane modele EU.

(44)

Zaželeno je, da bi osrednji uradi držav članic za industrijsko lastnino in Urad Beneluksa za intelektualno lastnino sodelovali med seboj ter z EUIPO na vseh področjih registracije in upravljanja modela, da bi spodbudili približevanje praks in orodij, kot so oblikovanje in posodabljanje skupnih ali povezanih podatkovnih zbirk in portalov za namene vpogleda in iskanja. Države članice bi morale nadalje zagotoviti, da njihovi osrednji uradi za industrijsko lastnino in Urad Beneluksa za intelektualno lastnino sodelujejo med seboj in z EUIPO na vseh drugih področjih svojih dejavnosti, ki so pomembna za varstvo modelov v Uniji.

(45)

Ker ciljev te direktive, in sicer spodbujati in vzpostaviti dobro delujoč notranji trg ter olajšati registracijo, upravljanje in varstvo modelov v Uniji, kar bi koristilo rasti in konkurenčnosti, kadar je primerno, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(46)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (8) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(47)

Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki so bile v primerjavi z Direktivo 98/71/ES vsebinsko spremenjene. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz navedene predhodne direktive.

(48)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktive, ki je navedena v Prilogi I k tej direktivi –