V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Dalmatinski med“

EU št.: PDO-HR-02837 – 14. april 2022

ZOP (X) ZGO ( )

1.   Ime [ZOP]

„Dalmatinski med“

2.   Država članica ali tretja država

Republika Hrvaška

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.4 Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itn.)

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

3.2.1   Opredelitev proizvoda

„Dalmatinski med“ je med, ki ga družine kranjske medonosne čebele (Apis mellifera carnica, Pollmann 1879) proizvajajo iz nektarja žajblja (Salvia officinalis L.), navadnega deraka (Paliurus spina-christi Mill.), šetraja (Satureja spp.), rese (Erica spp.), mandarine (Citrus unshiu Marc.) ter mane s trokrpega javora (Acer monspessulanum L.) in drugih listopadnih rastlinskih vrst, ki rastejo v Dalmaciji.

Izraz „Dalmatinski med“ se nanaša na naslednje vrste medu:

—	enocvetni med, tj. med, pri katerem prevladuje nektar ene rastlinske vrste, pri čemer ima vsak svoje melisopalinološke, organoleptične in fizikalno-kemijske lastnosti, določene v tej specifikaciji;

—	žajbljev med;

—	med navadnega deraka;

—	med šetraja;

—	resin med;

—	med mandarine;

—	cvetlični med, tj. večcvetni med, sestavljen iz nektarja različnih rastlin, v katerem ne prevladuje nobena posamezna rastlinska vrsta;

—	med iz mane trokrpega javora;

—	med iz mane listopadnih dreves.

3.2.2   Melisopalinološke lastnosti

Vrsta medu	Spekter cvetnega prahu		Opomba
	Medovite rastlinske vrste	Nemedovite rastlinske vrste	Če se vsebnost cvetnega prahu nemedovitih rastlinskih vrst odšteje od skupne vsebnosti cvetnega prahu, mora biti izpolnjeno naslednje:
Žajbljev med	Paliurus spina christi, Erica arborea, Rhamnus spp., Cirsium spp., Trifolium pratense, Liliaceae, Apiaceae in Centaurea spp.	Helianthemum spp., Cistus spp., Fraxinus spp., Quercus ilex, Quercus spp. in Fraxinus ornus	> 10 % žajbljevega cvetnega prahu
Med navadnega deraka	Trifolium pretense, Vicia spp., Melilotus spp., Apiaceae, Salvia officinalis, Brassicaceae in Cornus sanguinea	Fraxinus ornus, Dactylis glomerata in Helianthemum spp.	> 50 % cvetnega prahu navadnega deraka
Med šetraja	Apiaceae, Rhamnus spp., Centaurea spp., Trifolium pratense, Asteraceae – vrsta Taraxacum, Allium spp., Liliaceae in Lotus corniculatus	Helianthemum spp., Fraxinus spp., Filipendula vulgaris, Plantago spp. in Dactylis glomerata	> 25 % cvetnega prahu
Med mandarine	Rhamnus alaternus, Asteraceae – type Taraxacum, Brassicaceae, Erica arborea, Apiaceae in Melilotus officinalis	Fraxinus ornus, Quercus ilex, Quercus spp., Olea europea in Cistus spp.	> 5 % cvetnega prahu mandarine
Resin med	Hedera helix, Satureja cuneifolia, Brassicaceae, Apiaceae, Asteraceae, Salvia officinalis, Myrtus communis in Rhamnus spp.	Cistus spp., Fraxinus ornus in Ephedra spp.	> 50 % resinega cvetnega prahu
Cvetlični med	Trifolium pretense, Apiaceae, Paliurus spina-christi, Melilotus spp., Rhamnus spp., Liliaceae, Centaurea spp., Salvia officinalis, Vicia spp., Lotus corniculatus in Cornus sanguinea	Fraxinus ornus, Helianthemum spp., Quercus spp. in Cistus spp.	–
Med iz mane trokrpega javora	Trifolium pretense, Cerinthe minor, Apiaceae, Rhamnus spp., Melilotus spp., Allium spp. in Paliurus spina-christi	Fraxinus spp., Dactylis glomerata, Helianthemum spp., Quercus spp. in Ephedra spp.	Delež elementov mane in cvetnega prahu medovitih rastlinskih vrst je lahko od 1,17 do 7,55.
Med iz mane listopadnih dreves	Trifolium pretense, Apiaceae, Rhamnus spp., Paliurus spina-christi, Melilotus spp. in Liliaceae	Fraxinus ornus, Helianthemum spp. Cistus spp. in Quercus spp.	Delež elementov mane in cvetnega prahu medovitih rastlinskih vrst je lahko od 0,38 do 4,46.

3.2.3   Organoleptične lastnosti

Vrsta medu	Barva	Vonj	Okus	Aroma
Žajbljev med	svetlo do temno jantarna z značilnim zelenkastim sijem	zmerna intenzivnost, zdravilna zelišča, suho in aromatično cvetje, kafra, suho ali kuhano sadje	zmerno do zelo obstojen, zmerno do zelo sladek, srednje kisel in rahlo do zmerno grenek	zmerno obstojna, cvetlična, suho in aromatično cvetje, zeliščni liker, mandlji
Med navadnega deraka	svetlo do temno jantarna	majhna do zmerna intenzivnost, topel, smetanova karamela, kuhano sadje	zmerno do zelo obstojen, zmerno do zelo sladek, rahlo kisel	zmerno obstojna, topla, vanilja, mlečna karamela, vosek, kuhano sadje
Med šetraja	svetlo do temno jantarna	zmerna do visoka intenzivnost, sušena zelišča, vlažna zemlja	zmerno do zelo obstojen, zmerno sladek, rahlo kisel in rahlo do zmerno grenek	zmerno do zelo obstojna, cvetni prah, vlažna zemlja, aromatična zelišča
Resin med	rjava do temno rjava z oranžnimi in rdečimi odtenki	zmerna intenzivnost, karamela, kuhan sladkor	blago do zmerno obstojen, zmerno sladek, rahlo grenek	blago do zmerno obstojna, karamela, aromatičen les, lepilo
Med mandarine	svetlo rumena do oranžna	zmerna intenzivnost, vonj pomarančevca, pomarančna marmelada	blago do zmerno obstojen, zmerno sladek, rahlo kisel	zmerno obstojna, cvetlična, sadna, janež
Cvetlični med	rumena do rjava	zmerna do močna intenzivnost, saden, kuhano sadje ali kompot, aromatična zelišča, travniška zelišča, vosek	zmerno do zelo obstojen s pikantnim sladkim pookusom, zmerno do zelo sladek, zmerno kisel	zmerno do zelo obstojna, cvetlična, sveže sadje, kompot, smetanova karamela ali mehka maslena karamela, melasa, aromatična zelišča
Med iz mane trokrpega javora	rjava do temno rjava z rdečimi odtenki	zmerno intenziven, melasa, posušen paradižnik, sušena zelišča, kvasni ekstrakt	zmerno obstojen, blago do zmerno sladek, zmerno slan in rahlo kisel	zmerno intenzivna, melasa in suho sadje, kvasni ekstrakt, posušen paradižnik, figov džem, datlji
Med iz mane listopadnih dreves	temno jantarna do temno rjava	zmerno do zelo intenziven, melasa, karamela, sušena zelišča, predelano sadje, grenki mandlji	zmerno obstojen, zmerno sladek, rahlo do zmerno kisel, včasih trpek	zmerno intenzivna, melasa in suho sadje, predelano sadje, karamela, balzamična, sušena zelišča

3.2.4   Fizikalno-kemijski parametri

Vrsta medu	Električna prevodnost	Vsebnost hidroksimetilfurfurala (HMF)	Vsebnost vode	Diastazno število (DN)
Žajbljev med	0,20 –0,45  mS/cm	največ 15 mg/kg za ves med ob dajanju proizvoda na trg	največ 18,5 % za med šetraja in resin med; največ 18,0 % za ves drug med	Najmanj DN 8 za vse vrste medu, razen za med mandarine, pri katerem je DN po Schadejevi lestvici lahko med 4 in 8, če vsebnost hidroksimetilfurfurala ne presega 10 mg/kg.
Med navadnega deraka	0,50 –0,80  mS/cm
Med šetraja	0,20 –0,55  mS/cm
Resin med	0,45 –1,05  mS/cm
Med mandarine	0,15 –0,35  mS/cm
Cvetlični med	največ 0,80  mS/cm.
Med iz mane trokrpega javora	najmanj 1,30  mS/cm
Med iz mane listopadnih dreves	najmanj 0,80  mS/cm

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

V času paše čebel, tj. ko se proizvaja „Dalmatinski med“ je prepovedano krmljenje čebeljih družin. Krmljenje je dovoljeno, da se zagotovi zadostna preskrba s hrano za zimska obdobja in obdobja, ko se ne pasejo, vendar je treba krmljenje končati vsaj 14 dni pred začetkom pašne sezone. Kot krma so dovoljeni samo sladkorni sirup in/ali sladkorne in medene pogače. Krma je lahko proizvedena iz namiznega sladkorja, ki izvira zunaj opredeljenega geografskega območja, vendar na letni ravni ne sme predstavljati več kot 50 % suhe snovi. Časovni okvir za hranjenje čebeljih družin je določen za zagotovitev, da krma ne vpliva na kakovost proizvoda „Dalmatinski med“ ali njegovo povezavo z geografskim območjem.

3.4.   Specifične proizvodne faze, ki morajo potekati na geografskem območju

Vse faze proizvodnje proizvoda „Dalmatinski med“ (paša, ekstrakcija, filtriranje in skladiščenje) morajo potekati na geografskem območju, opredeljenem v točki 4.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Za zagotovitev kakovosti in sledljivosti mora biti med pakiran na opredeljenem geografskem območju. Med prevozom lahko neustrezna (visoka) temperatura spremeni fizikalno-kemijske parametre in organoleptične lastnosti medu ali pa med absorbira tuje vonje ali vlago iz zraka. Pakiranje medu na opredeljenem območju je namenjeno tudi preprečevanju ponarejanja z medom z drugih območij. Med je zapakiran v posode različnih velikosti. Uporabiti je treba nepredušne pokrovčke, po možnosti kovinske, da se preprečita izguba vonja in arome medu ter absorpcija tujih vonjev in vlage iz zraka.

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Pri dajanju na trg mora biti vsaka posoda opremljena z logotipom „Dalmatinski med“. Na posodi morajo biti poleg logotipa navedeni podatki o vrsti medu, proizvajalcu in letu proizvodnje, nanjo pa mora biti odtisnjen tudi žig z identifikacijsko številko. Logotip je sestavljen iz rumene pletenice v obliki kroga, nad in pod krogom pa sta na sredini navedeni besedi „Dalmatinski med“. V krogu je stilizirana rumena čebela, pod njo pa modri morski valovi. Na levi in desni strani čebele sta dodatni modri stilizirani pletenici (slika 1).

Slika 1

Logotip „Dalmatinski med“

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje za proizvodnjo medu „Dalmatinski med“ zajema Zadrsko, Šibeniško-kninsko, Splitsko-dalmatinsko in Dubrovniško-neretvansko županijo.

5.   Povezava z geografskim območjem

Edinstven značaj proizvoda „Dalmatinski med“ izhaja iz cvetlične sestave, pokrajine in podnebnih dejavnikov Dalmacije ter njene dolgoletne tradicije čebelarstva.

Posebnost geografskega območja

Za opredeljeno geografsko območje so značilni številni otoki in obalni pas, ki meji na gorske verige. Za dalmatinsko podnebje so značilna vroča in suha poletja ter blage in deževne zime. Dalmacija ima najbolj jasno nebo na vsem Hrvaškem in zanjo sta značilna naravna vegetacija ter ekstenzivno kmetijstvo. Njena specifična cvetlična sestava je rezultat medsebojnega vpliva sredozemskega, prehodnega sredozemskega in alpskega podnebja. Medsebojni vpliv med morjem in gorami je najbolj očiten v kombinaciji alpske in sredozemske flore, ki uspevata nedaleč druga od druge, ter številnih endemičnih vrstah, kar priča o botanični edinstvenosti območja. Ocenjuje se, da na otokih in ozkem obalnem pasu raste približno 1 450 vrst, medtem ko je do 1 600 vrst mogoče najti na območjih, kjer prevladujejo sredozemske vrste vegetacije. Te vrste skupaj z vrstami, ki rastejo na pobočjih gorskih verig, obrnjenih proti morju, štejejo okoli 2 500 vrst in podvrst, ki uspevajo na širšem obmorskem območju, in predstavljajo 44 % vseh hrvaških cvetličnih virov. Na obmorskem območju je bilo opredeljenih skupaj 192 endemičnih taksonov, ki predstavljajo več kot polovico (53,5 %) vseh endemičnih vrst na Hrvaškem. Ta botanična edinstvenost se odraža v posebnem profilu spektra cvetnega prahu in organoleptičnih lastnostih proizvoda „Dalmatinski med“.

Posebnosti proizvoda

Povezava med pedoklimatskimi razmerami ter cvetlično sestavo v sinergiji z lokalnimi čebelarskimi praksami ima ključno vlogo pri določanju lastnosti medu. Melisopalinološka analiza vzorcev medu je pokazala, da vsebnost žajbljevega cvetnega prahu znaša od 11 % do 67 %, v povprečju pa 24 %. Vzorci medu šetraja kažejo, da vsebnost cvetnega prahu šetraja znaša od 22 % do 80 %, v povprečju pa 51 %. Tako žajbelj kot šetraj nista zelo razširjena, zato navedene vrednosti kažejo na edinstveno naravo tega medu.

Med navadnega deraka običajno vsebuje več kot 60 % cvetnega prahu. Posledično se je prejšnji prag vsebnosti cvetnega prahu v višini 45 %, ki je bil potreben za označevanje medu kot enocvetnega, zvišal na 50 %, da bi se dodatno poudarila posebnost dalmatinskega medu navadnega deraka v primerjavi z isto sorto medu, proizvedeno drugje. Druga posebna lastnost medu je njegova električna prevodnost, ki je bila pri skoraj polovici vzorcev višja od 0,8 mS/cm. Poleg tega v analiziranih vzorcih niso bili najdeni elementi mane, kar kaže, da čeprav je to nektar, so vrednosti, ki so višje od povprečja, posledica njegove specifične kemijske sestave.

Med agrumov, najpogosteje med pomaranče in limone, je na svetovnem trgu znan po svojih organoleptičnih lastnostih. Zato so monokulturni nasadi mandarin satsuma na območju delte Neretve poseben cvetlični vir, ki omogoča proizvodnjo medu mandarine, kar poudarja njegovo posebnost v primerjavi z drugimi vrstami medu agrumov. S povprečno 63-odstotno vsebnostjo resinega cvetnega prahu je resin med običajno izrazito enocveten. Posledično se je prejšnja minimalna vsebnost zrn cvetnega prahu v višini 45 %, ki je bila potrebna za označevanje medu kot enocvetnega, povečala na 50 %, da bi se dodatno poudarila njegova posebnost v primerjavi z resinim medom, proizvedenim drugje. Ta posebnost se odraža tudi v spektru cvetnega prahu z večjim deležem cvetnega prahu navadnega bršljana (Hedera helix) in šetraja Satureja cuneifolia, zaradi česar se razlikuje od drugih območij [in tam proizvedenega medu]. Kar zadeva botanično poreklo, predstavlja cvetlični med največji delež proizvodnje medu na opredeljenem geografskem območju. Spekter cvetnega prahu vzorcev medu je pokazal, da je v medu najbolj prisoten cvetni prah rastlinskih vrst Trifolium pratense, Apiaceae, Paliurus spina christi, Melilotus spp. in Rhamnus spp., kar ta med ločuje od cvetličnega medu, proizvedenega na drugih območjih, pa tudi poudarja njegovo edinstvenost.

V Dalmaciji se lahko proizvaja tudi med iz mane listopadnih dreves. Njegova posebnost je, da mane s trokrpega javora, ki ga je veliko v Zabiokovlju, ne izločajo listne uši ali kaparji, kot je običajno, temveč vrsta črička (Acericerus heydenii Kirschbaum, 1868). Ta med iz mane z električno prevodnostjo 1,50–2,01 mS/cm in srednjo vrednostjo 1,77 mS/cm se razlikuje od drugih vrst medu iz mane, pridobljenih iz listopadnih dreves. Posebnost tega medu iz mane je, da dolgo ohrani viskoznost. Na tem območju se lahko proizvaja tudi med iz mane z zimzelenega hrasta, puhastega hrasta in angleškega hrasta.

Vzročna povezava med posebnostmi geografskega območja in posebnostmi proizvoda

Posebni podnebni, edafski in orografski dejavniki močno vplivajo na proizvodnjo nektarja pri glavnih rastlinskih vrstah ter na pojavnost žuželk, ki proizvajajo mano, od tega pa so odvisni botanično poreklo ter fizikalno-kemijske in organoleptične lastnosti medu. Med, ki odraža to povezavo, je žajbljev med. Žajbelj raste predvsem na kraških območjih, in sicer na precej kamniti podlagi, na lokacijah, izpostavljenih burji. Vzročna povezava je razvidna iz značilnega organoleptičnega profila medu in posebnega spektra cvetnega prahu, ki je edinstven za Dalmacijo in se razlikuje od drugih območij, kjer se lahko proizvaja žajbljev med.

Sredozemske in alpske rastline, ki rastejo nedaleč narazen, zagotavljajo posebno cvetlično sestavo, ki daje proizvodu „Dalmatinski med“ poseben značaj. To je najbolj razvidno pri cvetličnem medu, ki ima izrazitejše organoleptične lastnosti, ki izhajajo iz sestave nektarja in zlasti bistvenih sestavin rastlin, ki rastejo v sredozemskem in submediteranskem podnebju.

Druga posebnost geografskega območja so monokulturni nasadi mandarin satsuma na območju delte Neretve, ki zagotavljajo velike količine nektarja ter neposredno določajo botanično poreklo in organoleptični profil medu mandarine. Ta posebnost se kaže v prisotnosti elementov hlapnih spojin, ki jih ni mogoče najti v drugem medu agrumov.

Opredeljeno geografsko območje je edinstveno tudi zaradi podnebnih razmer, ki so naklonjene čričku Acericerus heydenii, in ogromnih nasadov trokrpega javora, saj je oboje predpogoj za proizvodnjo posebne vrste medu iz mane s fizikalno-kemijskimi parametri (relativno visoka električna prevodnost in nizka vsebnost vode) in organoleptičnim profilom, zaradi katerih se razlikuje od medu iz mane, pridobljenega iz listopadnih dreves zunaj Dalmacije.

„Dalmatinski med“ je znan in cenjen že od nekdaj. Plinij je poudaril kakovost tega medu, zlasti medu olinitio z otoka Šolta (takrat Olinta), ki so ga Rimljani cenili bolj kot med z gorovja Himet. Čebelarstvo ima dolgo tradicijo. Čebelarska zadruga je bila ustanovljena leta 1875 na Šolti, nato pa še leta 1905 na Pagu in leta 1910 na Pelješcu. Združenje čebelarjev Dalmacije trenutno vključuje 31 čebelarskih zadrug s skupno 1 887 čebelarji. Metoda proizvodnje proizvoda „Dalmatinski med“ je tesno povezana z znanjem lokalnih čebelarjev, ki temelji na izkušnjah in tradiciji, ki se prenaša iz roda v rod. Uporabljajo se tudi sodobne tehnologije, pri čemer se spoštujejo dobre čebelarske prakse. V obdobju paše se čebele ne hranijo dodatno, prav tako se ne uporabljajo sredstva za obvladovanje bolezni. Temperatura v proizvodni verigi nikoli ne presega 40 °C, kar zagotavlja kakovost medu, ki je razvidna iz nizke vsebnosti HMF. Visoka raven čebelarskega znanja se kaže v zmožnosti določitve najboljših mest za čebelje panje in izbire pravega časa za odvzem medu, da se ohrani nizka vsebnost vode. To znanje je skupaj z značilnostmi geografskega območja ugodno za proizvodnjo enocvetnega medu.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://poljoprivreda.gov.hr/UserDocsImages/dokumenti/hrana/zoi-zozp-zts/10_7_23%20Specifikacija_Dalmatinski_med.pdf

---

(1)   UL L 343, 14.12.2012, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/1151/oj.