This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Določitev temeljnih varnostnih standardov za ionizirajoče sevanje (od leta 2018)
Ta akt določa temeljne varnostne standarde za varovanje zdravja delavcev, prebivalstva, bolnikov in drugih pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja.
AKT
Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom
POVZETEK
V običajnih razmerah so količine ionizirajočega sevanja zelo majhne in ne povzročajo klinično ugotovljivih škodljivih učinkov. Dolgoročno pa lahko povzročijo zdravstvene težave, zlasti raka. Od tod torej potreba, da se določi enotni prag zaščite po vsej EU, pri čemer lahko vlade po želji določijo višje temeljne varnostne standarde.
Direktiva nadomešča pet starejših pravnih predpisov, ki so bili nedosledni in niso v celoti odražali znanstvenega napredka oziroma niso upoštevali vseh naravnih virov sevanja ali varstva okolja. Direktiva določa načine zagotavljanja varnosti in zavarovanja radioaktivnega materiala ter obvezne informacije, ki jih je treba posredovati v primeru izpostavljenosti ob izrednem dogodku.
Standardi, ki jih vsebuje, temeljijo na priporočilih Mednarodne komisije za varstvo pred sevanji (ICRP).
Direktiva se uporablja za kakršen koli načrtovan, obstoječ ali izreden dogodek, pri katerem obstaja tveganje ionizirajočega sevanja. Zlasti velja za:
Zakonodaja določa splošna načela varstva pred sevanjem in daje večji poudarek doznim ogradam za poklicno izpostavljenost, izpostavljenost prebivalstva in izpostavljenost v zdravstvu. V prilogi so navedeni razponi referenčnih nivojev, kot jih predlaga ICRP za obstoječo izpostavljenost in izpostavljenost ob izrednem dogodku. S posebnimi določbami so zaščiteni noseče in doječe delavke ter praktikanti in študenti.
Posebne zahteve veljajo za izpostavljenost sevanju v zdravstvene namene. Takšna izpostavljenost mora imeti zadostno čisto korist za zdravje posameznika ter korist za družbo na splošno, ki odtehta morebitno škodo za zdravje posameznika. Bolniki morajo prejeti informacije o tveganjih in koristih za zdravje, za vsako izpostavljenost v zdravstvu pa je klinično odgovoren usposobljen zdravnik.
REFERENCE
Akt |
Začetek veljavnosti |
Rok prenosa v državah članicah |
Uradni list Evropske unije |
Direktiva Sveta 2013/59/Euratom |
- |
- |
UL L 13, 17.1.2014 |
Zadnja posodobitev: 07.04.2014