Nesreče in incidenti v civilnem letalstvu

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

• Ta uredba se uporablja za preiskave v zvezi z varnostjo v primeru nesreč¹ in resnih incidentov²:
  • ki se zgodijo na ozemljih držav članic EU,
  • ki se zgodijo zunaj ozemelj držav članic, v katerih pa so udeleženi zrakoplovi, ki so registrirani v državi članici ali jih upravlja podjetje s sedežem v državi članici,
  • pri katerih sme država članica (po mednarodnih standardih in priporočenih praksah) imenovati pooblaščenega predstavnika, da v njih sodeluje,
  • pri katerih sme država članica, ki ima zaradi smrtnih žrtev ali hudih poškodb svojih državljanov poseben interes, z dovoljenjem države, ki izvaja preiskavo, imenovati strokovnjaka.
• Uredba se ne uporablja za preiskave v zvezi z varnostjo v primeru nesreč in resnih incidentov, v katerih so udeleženi zrakoplovi, ki opravljajo vojaške, carinske, policijske ali podobne naloge.

Neodvisni organi za preiskave v zvezi z varnostjo

• Vsaka država članica mora zagotoviti, da preiskave v zvezi z varnostjo v primeru nesreč in resnih incidentov v civilnem letalstvu brez zunanjega vmešavanja vodi stalen organ za preiskave v zvezi z varnostjo v civilnem letalstvu (SIA).
• Vsak organ SIA mora delovati neodvisno od vseh organov ali vsake druge stranke, ki bi lahko bila v nasprotju z njegovimi nalogami ali bi lahko vplivala na njegovo objektivnost.
• Vsak organ SIA mora biti sposoben neodvisno izvesti celotno preiskavo v zvezi z varnostjo. Države članice morajo svojim organom SIA zagotoviti sredstva in finančne vire – vključno s proračunom – da bi lahko neodvisno izvajali svoje naloge in imeli dostop do zadostnih virov.
• Organ SIA mora zlasti imeti na voljo usposobljeno osebje in ustrezne objekte, vključno s pisarnami in hangarji, v katerih je mogoče shraniti in preiskovati zrakoplove, njihovo vsebino in razbitine.

Obveznost preiskave

• Vsaka nesreča ali resen incident, za katerega se uporablja Uredba (EU) 2018/1139 (glej povzetek), je predmet preiskave v zvezi z varnostjo v državi članici, v kateri se je nesreča ali resen incident zgodil.
• Kadar je zrakoplov, za katerega se uporablja Uredba (EU) 2018/1139 in je registriran v državi članici, vpleten v nesrečo ali resen incident, ki se zgodi na kraju, za katerega ni mogoče dokončno ugotoviti, ali je na ozemlju katere koli države, preiskavo v zvezi z varnostjo izvaja organ za preiskave v zvezi z varnostjo države članice registracije.
• Organi SIA se lahko odločijo preiskati incidente, ki niso navedeni v zgornjih odstavkih, kakor tudi nesreče ali resne incidente, ki so se zgodili v zvezi z drugimi vrstami zrakoplovov, v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic, kadar pričakujejo, da bodo iz takih preiskav pridobili spoznanja o varnosti.
• Kadar nobena oseba ni bila smrtno ali resno poškodovana, se lahko pristojni organ SIA ob upoštevanju pričakovanih spoznanj za izboljšanje varnosti v letalstvu odloči, da ne bo sprožil preiskave v zvezi z varnostjo pri reguliranem številu primerov, ki so vključeni v člen 135 Uredbe (EU) 2018/1139, ki nadomešča člen 5 Uredbe (EU) št. 996/2010.
• Preiskave v zvezi z varnostjo v nobenem primeru niso namenjene ugotavljanju krivde ali odgovornosti. Preiskave morajo potekati neodvisno, ločeno od in brez poseganja v sodne ali upravne postopke za ugotavljanje krivde ali odgovornosti.

Sodelovanje med organi za preiskave v zvezi z varnostjo

Uredba omogoča sodelovanje med organi SIA in možnost prenosa nalog.

Evropsko omrežje organov za preiskave v zvezi z varnostjo civilnega letalstva

Države članice morajo zagotoviti, da njihovi organi SIA med seboj vzpostavijo evropsko omrežje organov za preiskave v zvezi z varnostjo civilnega letalstva (ENCASIA) za:

• še večje izboljšanje kakovosti preiskav, ki jih izvajajo organi SIA, in okrepitev njihove neodvisnosti,
• spodbujanje visokih standardov pri preiskovalnih metodah in usposabljanju preiskovalcev.

Preiskava

• Ne glede na kakršno koli sodno preiskavo je glavni preiskovalec pooblaščen za sprejemanje potrebnih ukrepov za izpolnjevanje zahtev preiskave v zvezi z varnostjo. Glavni preiskovalec je zlasti upravičen:
  • do takojšnjega neomejenega dostopa do kraja nesreče ali incidenta kot tudi do zrakoplova, njegove vsebine ali njegovih razbitin,
  • zahtevati zbiranje dokazov ter odstranitev razbitin ali sestavnih delov za analizo,
  • zahtevati obdukcije in zdravstvene preglede oseb, vključenih v delovanje zrakoplova,
  • pozvati priče in od njih zahtevati, naj zagotovijo dokaze.
• Država članica, na ozemlju katere se je zgodila nesreča ali resen incident, je odgovorna za zagotovitev varnega ravnanja z vsemi dokazi in zaščito vseh dokazov.

Usklajevanje z drugimi organi

• Države članice morajo zagotoviti, da organi SIA in drugi organi (npr. sodni organi, organi za civilno letalstvo, iskalni in reševalni organi, ki so vključeni v preiskavo v zvezi z varnostjo) sodelujejo na podlagi predhodnih dogovorov, vendar pod pogojem, da ti dogovori ne ogrožajo neodvisnosti organov SIA.
• Države članice morajo o teh dogovorih obvestiti Evropsko komisijo, ki jih mora posredovati v vednost predsedniku omrežja ENCASIA, Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije.

Zaupnost in primerna uporaba informacij

• Uredba določa seznam evidenc, ki se ne smejo dati na voljo ali uporabljati za druge namene, razen za preiskave v zvezi z varnostjo (npr. zapisi zapisovalnika poletov, osnutki poročil, identiteta oseb, ki so pričale, zapiski preiskovalcev).
• Pravila te uredbe o zaupni uporabi informacij, vključno z neposrednimi informacijami o identiteti zrakoplova, ki je predmet poročila o dogodku, kot sta serijska in registrska številka, so spremenjena z Uredbo (EU) št. 376/2014. Uredba prav tako priznava, da se lahko pravosodni ali drugi pristojni organ odloči razkriti evidence v skladu z nacionalnim pravom. Države članice se lahko ob upoštevanju pravnih aktov EU odločijo za omejitev primerov, v katerih se lahko sprejme takšna odločitev o razkritju.

Pomoč žrtvam in sorodnikom

• Države članice morajo pripraviti nacionalni načrt nujnih ukrepov v primeru nesreče v civilnem letalstvu, ki zagotavlja tudi pomoč žrtvam nesreč in njihovim sorodnikom. Zagotoviti morajo tudi, da imajo vse letalske družbe svoj načrt za pomoč žrtvam in njihovim sorodnikom, ki mora zlasti upoštevati psihološko podporo.
• Države članice bi morale k sprejetju podobnih načrtov spodbujati tudi letalske družbe iz držav zunaj EU, ki delujejo v EU.
• Vsaka država članica, ki je povezana z nesrečo, mora imenovati kontaktno osebo za obveščanje žrtev in njihovih sorodnikov.
• Letalske družbe morajo omogočiti potnikom, da navedejo podatke kontaktne osebe v primeru nesreče. Imena osebe na zrakoplovu se ne sme javno objaviti, preden se o tem ne obvesti sorodnikov te osebe.

Poročilo in varnostna priporočila

• Med preiskavo bo varnostni organ priporočil vse hitre ukrepe, za katere meni, da so potrebni za izboljšanje varnosti v letalstvu za:
  • osebe, odgovorne za proizvodnjo zrakoplova ali opreme zrakoplova,
  • osebe, odgovorne za vzdrževanje zrakoplova ali opreme zrakoplova,
  • upravljavce zrakoplova in
  • osebe, odgovorne za usposabljanje osebja.
• Preiskava se zaključi s poročilom, ki vsebuje varnostna priporočila, po končnem posvetovanju z ustreznimi organi, med drugim z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu. Končno poročilo se bo objavilo v najkrajšem možnem času, če je možno najpozneje v 12 mesecih od datuma nesreče ali incidenta. Organ dokumentira tudi odgovore na svoja priporočila.
• Vsak subjekt, ki prejme varnostno priporočilo, vključno z varnostnimi organi na nacionalni ravni in ravni EU, mora tudi spremljati napredek pri ukrepu, ki je bil uveden kot odziv na izdana varnostna priporočila.
• Zaradi poglavitnega namena Uredbe (EU) št. 996/2010 in Uredbe (EU) št. 376/2014 za zmanjšanje števila nesreč in spodbujanje razširjanja ugotovitev glede incidentov, povezanih z varnostjo, obstaja legitimen interes za dostop javnosti do vseh varnostnih priporočil in njihovih odzivov. Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1128 kot tak ureja pravice dostopa do varnostnih priporočil in odgovorov, shranjenih v evropski centralni podatkovni bazi.