Enake možnosti

EU temelji na nizu vrednot, ki vključujejo nediskriminacijo, enakost ter spoštovanje človekovega dostojanstva in človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin (člena 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji – PEU). EU je pristojna za boj proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter za spodbujanje socialne pravičnosti in zaščite, enakosti med ženskami in moškimi, solidarnosti med generacijami in zaščite otrokovih pravic.

Člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pooblašča EU, da uvede ukrepe za odpravo neenakosti, in jo poziva, naj v vseh svojih politikah spodbuja enakost moških in žensk.

Člen 153 podpira delovanje EU na področju enakih možnosti in enakega obravnavanja pri zaposlovanju in poklicu, člen 157 PDEU pa priznava načelo, da bi morali moški in ženske za enako delo ali delo enake vrednosti dobiti enako plačilo. Člen 19 PDEU podeljuje EU pristojnost za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

EU je sprejela več direktiv o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk ter med osebami ne glede na rasno ali etnično pripadnost, spolno usmerjenost, starost in invalidnost na različnih področjih življenja.

• Direktiva 79/7/EGS o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti.
• Direktiva 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost.
• Direktiva 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.
• Direktiva 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi.
• Direktiva 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu.
• Direktiva 2010/41/EU o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je priložena Lizbonski pogodbi, vključuje poglavje z naslovom „Enakost“. Določa načela nediskriminacije (člen 21), kulturne, verske in jezikovne raznolikosti (člen 22) in enakosti žensk in moških (člen 23). Zajema tudi pravice otrok (člen 24), starejših (člen 25) in invalidov (člen 26).