42002D0234

Sklep predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta

z dne 27. februarja 2002

o finančnih posledicah izteka Pogodbe o ESPJ in o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo

(2002/234/ESPJ)

PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKIH SKUPNOSTI, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA, SO –

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) preneha veljati 23. julija 2002 in lastništvo sredstev ESPJ se vrne državam članicam.

(2) Države članice so izjavile, da je njihov končni cilj prenesti sredstva ESPJ na Evropsko skupnost (ES) in oblikovati skupni sklad za raziskovanje v sektorjih, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo. Pri tem se sklicujejo na resolucijo Evropskega sveta, ki se je sestal v Amsterdamu 16. junija 1997, in na resoluciji, ki so ju sprejeli Svet in predstavniki vlad držav članic 20. julija 1998 in 21. junija 1999. Države članice si še naprej prizadevajo doseči ta cilj.

(3) Zaradi zagotovitve začasnega — do prenosa — primernega upravljanja sredstev in obveznosti ESPJ od 24. julija 2002 dalje, naj bi Komisija prevzela nalogo upravljanja s temi sredstvi. Zmanjšanje sredstev med začasnim upravljanjem ne sme povzročiti nobenih dodatnih obveznosti za države članice.

(4) Komisija je v kontekstu prenosa sredstev na ES predlagala, da bi sredstva ESPJ upravljala v skladu s posebnimi pravili. Vsebinsko naj bi se ta pravila uporabljala tudi za ta sklep, s čimer bi se zagotovila potrebna doslednost brez poseganja v medvladno naravo tega sklepa.

(5) Glede posebnih pravil, ki naj bi se uporabljali, so bila opravljena posvetovanja z Evropskim parlamentom.

(6) Za uspešno upravljanje sredstev ESPJ je potrebno zaupanje gospodarskih subjektov, ki med drugim izhaja iz dolgoročne predvidljivosti pravnega položaja.

(7) Zato je treba zagotoviti začasno upravljanje sredstev ESPJ v skladu z določbami tega sklepa –

SKLENILI:

Člen 1

1. Vsa sredstva in obveznosti ESPJ, obstoječa na dan 23. julija 2002, upravlja od 24. julija 2002 Komisija v imenu držav članic.

2. Neto vrednost sredstev in obveznosti, izkazanih v bilanci stanja ESPJ z dne 23. julija 2002, se ob upoštevanju morebitnega povečanja ali zmanjšanja zaradi likvidacijskih postopkov obravnava kot sredstva, namenjena za raziskave v sektorjih, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo, imenovana "ESPJ v likvidaciji". Ob zaključku likvidacije se sredstva imenujejo "sredstva Raziskovalnega sklada za premog in jeklo".

3. Prihodki iz teh sredstev, imenovani "Raziskovalni sklad za premog in jeklo", se v skladu z določbami tega sklepa in akti, sprejetimi na njegovi podlagi, uporabljajo izključno za raziskave v sektorjih, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo.

Člen 2

Določbe Prilog I, II in III so sestavni del tega sklepa.

Člen 3

Razen če v tem sklepu ni predvideno drugače, se določbe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti smiselno uporabljajo za dejavnosti, ki jih v skladu s tem sklepom izvaja Komisija.

Člen 4

Ta sklep se uporablja od 24. julija 2002 in se preneha uporabljati z dnem prenosa sredstev in obveznosti ESPJ na Evropsko skupnost.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

V Bruslju, 27. februarja 2002

Predsednik

F. J. Conde De Saro

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa

Točka 1

1. Komisijo se pooblasti za likvidacijo finančnih poslov Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki še potekajo v trenutku, ko se veljavnost Pogodbe o ESPJ izteče. Če dolžnik ESPJ ne poravna svojih obveznosti med likvidacijskim obdobjem, se s posledično izgubo najprej obremeni obstoječi kapital, nato pa prihodki tekočega leta. Komisija pred odpisom zahtevkov do dolžnika ESPJ, ki svojih obveznosti ni poravnal, izčrpa vsa pravna sredstva, vključno z uveljavljanjem jamstva (hipoteke, varščine, bančne garancije ali drugo). Komisija si pridrži pravico do vseh primernih ukrepov v primeru ponovne plačilne sposobnosti dolžnika.

2. Likvidacija se izvede v skladu s pravili in postopki, ki se uporabljajo za te operacije, pri čemer institucije Skupnosti uresničujejo vsa obstoječa pooblastila in pravice na podlagi Pogodbe o ESPJ in sekundarne zakonodaje, ki velja na dan 23. julija 2002.

Točka 2

Sredstva upravlja Komisija na način, ki zagotavlja dolgoročno donosnost. Vlaganje prostih finančnih sredstev naj bi imelo za cilj čim večjo donosnost, ob zajamčeni optimalni varnosti.

Točka 3

1. Vsako leto se pripravijo izkaz poslovnega izida, bilanca stanja in finančno poročilo, ki prikazujejo ločeno od drugih finančnih poslov preostalih Skupnosti likvidacijske postopke iz točke 1 in investicijske transakcije iz točke 2. Ti računovodski izkazi se priložijo računovodskim izkazom, ki jih Komisija vsako leto pripravi v skladu s členom 275 Pogodbe ES in Finančno uredbo, ki se nanaša na splošni proračun Evropskih skupnosti.

2. Pooblastila Evropskega parlamenta, Sveta in Računskega sodišča glede nadzora in razrešnice, kot jih določajo Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in Finančna uredba, ki se nanaša na splošni proračun Evropskih skupnosti, se po analogiji uporabljajo tudi za posle iz točke 3.1.

Točka 4

1. Čisti prihodek iz vlaganj iz točke 2 predstavlja prihodek splošnega proračuna Evropske unije. Ta prihodek je namenjen posebnim projektom, to je financiranju raziskovalnih projektov v sektorjih, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo, ki niso vključeni v okvirni raziskovalni program. Prihodek oblikuje Raziskovalni sklad za premog in jeklo, upravlja pa ga Komisija.

2. Prihodek iz točke 4.1 se razdeli, 27,2 % se dodeli za raziskave na področju premogovništva in 72,8 % za raziskave na področju jeklarstva. Po potrebi lahko Svet na predlog Komisije soglasno spremeni razdelitev med raziskavami na področju premogovništva in raziskavami na področju jeklarstva.

3. Neporabljeni prihodki in odobrena proračunska sredstva na podlagi teh prihodkov, ki so še vedno na voljo 31. decembra katerega koli leta, se avtomatsko prenesejo v naslednje leto. Odobrenih proračunskih sredstev ni mogoče prenesti na druge proračunske postavke.

4. Odobrena proračunska sredstva za stornirane prevzete obveznosti avtomatsko zapadejo ob koncu vsakega proračunskega leta. Rezervacije za prevzete obveznosti, ki se sprostijo kot posledica stornacije, se vpišejo v bilanco stanja in v izkaz poslovnega izida iz točke 3(1), nato pa se najprej pripišejo premoženju ESPJ v likvidaciji, po zaključeni likvidaciji pa premoženju Raziskovalnega sklada za premog in jeklo. Izterjani zneski se prav tako vpišejo v bilanco stanja in v izkaz poslovnega izida.

Točka 5

1. Čisti prihodek, ki je na voljo za financiranje raziskovalnih projektov za leto n + 2, se evidentira v bilanci stanja ESPJ v likvidaciji za leto n, po zaključeni likvidaciji pa v bilanco stanja sredstev Raziskovalnega sklada za premog in jeklo.

2. Zaradi zmanjšanja nihanj pri financiranju raziskovanja, ki bi jih lahko povzročila gibanja na finančnih trgih, se izvede niveliranje in zagotovi varnostna rezerva za nepredvidene izdatke. Podrobnosti za izračun niveliranja in določitev obsega rezerv za nepredvidene izdatke so navedene v dodatku.

Točka 6

Za odhodke za poslovanje, ki so posledica likvidacije, vlaganj in upravnih dejavnosti v smislu tega sklepa in ki ustrezajo odhodkom iz člena 20 Pogodbe o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965, katerih znesek je bil popravljen s Sklepom Sveta z dne 21. novembra 1977, poskrbi Komisija z letnim plačilom pavšalnega zneska 3,3 milijona EUR pro rata temporis, ki se prenese v splošni proračun Evropske unije iz kapitalske rezerve sklada.

Točka 7

Komisija določi znesek sredstev in obveznosti ESPJ v bilanci stanja, zaključeni 23. julija 2002.

--------------------------------------------------

Dodatek k Prilogi I

Postopek za določitev višine čistega prihodka, ki se dodeli Raziskovalnemu skladu za premog in jeklo

1. UVOD

Čisti prihodek, ki se lahko uporablja za financiranje raziskovalnih programov, ustreza letnemu neto rezultatu ESPJ v likvidaciji, po zaključeni likvidaciji pa letnemu neto rezultatu sredstev Raziskovalnega sklada za premog in jeklo. Uporabljena metoda se sestoji iz določanja financiranja raziskav na področju premogovništva in jeklarstva za leto n + 2 ob predložitvi bilance stanja za leto n, pri čemer se upošteva polovica povečanja ali zmanjšanja neto rezultata glede na zadnjo raven financiranja, sprejetega za raziskave na tem področju.

2. OPREDELITEV

n : referenčno leto

Rn : neto rezultat za leto n

Pn : rezervacija za nepredvidene izdatke za leto n

Dn + 1 : dodelitev sredstev za raziskave v letu n + 1 (določena ob predložitvi bilance stanja za leto n-1)

Dn + 2 : dodelitev sredstev za raziskave v letu n + 2

3. UPORABLJENI ALGORITMI

Algoritmi, ki se uporabljajo za določitev obsega rezerv za nepredvidene izdatke in dodelitev sredstev za raziskave za leto n + 2, ki se navedejo v bilanci stanja za leto n, so naslednji:

3.1 Obseg rezerv za nepredvidene izdatke:

P

=

0,5*

Rn–Dn+1

3.2 Dodeljena sredstva za raziskave za leto n + 2 (zaokrožijo se navzgor ali navzdol na vsoto, ki je najbližje sto tisoč EUR. Če je rezultat izračuna natančno na sredini, se zaokroži navzgor do vsote, ki je najbližje naslednjim sto tisoč EUR):

D

=

0,5*

Rn–Dn+1

Po potrebi se znesek, ki je potreben za zaokrožitev navzgor (ali znesek, ki je ostal od zaokrožanja navzdol), vzame iz (ali vrne) v rezerve za nepredvidene izdatke.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Večletne finančne smernice za upravljanje sredstev ESPJ v likvidaciji in po zaključeni likvidaciji za upravljanje sredstev Raziskovalnega sklada za premog in jeklo

Točka 1

Večletne finančne smernice za upravljanje sredstev ESPJ v likvidaciji in po zaključeni likvidaciji za upravljanje sredstev Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (v nadaljevanju "finančne smernice") so določene v dodatku.

Točka 2

Finančne smernice se po potrebi pregledajo in dopolnijo vsakih pet let, pri čemer se prvo petletno obdobje konča 31. decembra 2007. V ta namen in najpozneje v prvih šestih mesecih zadnjega leta vsakega petletnega obdobja Komisija ponovno oceni delovanje in učinkovitost finančnih smernic ter predlaga morebitne primerne spremembe.

Če se ji zdi primerno, lahko Komisija ponovno oceni in predloži Svetu predloge za morebitne ustrezne spremembe še pred iztekom petletnega obdobja.

--------------------------------------------------

Dodatek k Prilogi II

Finančne smernice za upravljanje sredstev ESPJ v likvidaciji in po zaključeni likvidaciji za upravljanje sredstev Raziskovalnega sklada za premog in jeklo

1. UPORABA SREDSTEV

(a) Sredstva ESPJ v likvidaciji, vključno z njenim portfeljem posojil in vlaganji, se po potrebi uporabi za poravnavo preostalih obveznosti ESPJ v smislu neporavnanih dolgov, obveznosti iz prejšnjih operativnih proračunov in vseh nepredvidenih obveznosti.

(b) Če sredstva ESPJ v likvidaciji niso potrebna za poravnavo obveznosti iz (a), se investirajo na način, ki zagotavlja prihodek, s katerim se financirajo nadaljnje raziskave v sektorjih, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo.

(c) Sredstva Raziskovalnega sklada za premog in jeklo se vložijo na način, ki zagotavlja prihodek, s katerim se financirajo nadaljnje raziskave v sektorjih, povezane s premogovništvom in jeklarsko industrijo.

2. RAZPOREDITEV SREDSTEV

V skladu s točko 1 Komisija razporedi sredstva na naslednje tri kategorije:

(a) rezerve, ki dajejo upnikom ESPJ zagotovilo, da bodo vsi njeni neporavnani dolgovi, vključno z obrestmi, v celoti odplačani na datum zapadlosti, s čimer se dolžniku omogoča ohranitev bonitetne ocene "AAA" ali enakovredne ocene;

(b) sredstva, potrebna za jamčenje plačil vseh zneskov, ki so zakonsko predvideni v operativnem proračunu ESPJ pred iztekom Pogodbe o ESPJ;

(c) če ta sredstva niso več potrebna za zgoraj navedene namene (zaradi vračila dolgov ali plačila obresti brez uporabe rezerv ali morebitne razveljavitve proračunskih obveznosti), se razporedijo med različne kategorije vlaganj.

3. KATEGORIJE VLAGANJ

Sredstva iz točke 2 se vložijo na način, ki zagotavlja, da je po potrebi vedno na voljo zadostna količina teh, pri čemer pa je treba dolgoročno še vedno poskrbeti za čim večjo donosnost ob visoki stopnji varnosti in stabilnosti.

(a) Zaradi uresničevanja teh ciljev so dovoljena vlaganja le v naslednje kategorije sredstev:

(i) vezane vloge pri pooblaščenih bankah;

(ii) instrumenti denarnega trga z manj kakor enoletno dokončno zapadlostjo, izdani s strani pooblaščenih bank ali drugih kategorij pooblaščenih izdajateljev;

(iii) obveznice s fiksno ali spremenljivo obrestno mero z največ desetletno zapadlostjo pod pogojem, da jih je izdala ena od kategorij pooblaščenih izdajateljev;

(iv) kapitalska udeležba v pooblaščenih skupnih investicijskih skladih, če so taka vlaganja omejena na sklade, usmerjene na učinkovitost finančnega indeksa, kar velja le za vlaganja iz točke 2(c).

(b) Komisija lahko opravlja tudi naslednje finančne posle glede kategorij sredstev, navedenih v točki (a):

(i) pogodba o povratnem nakupu ali povratni prodaji, če so sodelujoče stranke pooblaščene za takšne transakcije, ob upoštevanju naslednjega:

- vrednostnih papirjev po takšnih pogodbah se pred pogodbenim rokom razen pogodbenim strankam ne sme preprodati drugim strankam, in

- Komisija lahko ponovno odkupi vrednostne papirje, ki jih je morebiti prodala ob izteku pogodbenega roka;

(ii) posojilni posli z obveznicami, vendar le v skladu s pogoji in postopki, ki jih določajo priznani klirinški sistemi, kot sta CLEARSTREAM in EUROCLEAR, ali vodilne finančne institucije, ki so specializirane za to vrsto poslov, ob upoštevanju pravil varnega in skrbnega poslovanja, ki štejejo za enakovredne pravilom Skupnosti.

(c) "Pooblaščene pogodbene stranke" v teh smernicah so tiste stranke, ki jih Komisija izbere v skladu s svojimi predpisi in postopki iz točke 7.

4. LIMITI POSAMEZNIH VLAGANJ

(a) Vlaganja se omejijo na naslednje zneske:

(i) za obveznice, ki jih izda ali za katere jamčijo države članice ali institucije Unije, 250 milijonov EUR na državo članico ali institucijo;

(ii) za obveznice z bonitetno oceno najmanj "AA" ali protivrednostjo, ki jih izdajo ali za katere jamčijo drugi suvereni ali nadnacionalni posojilojemalci, 100 milijonov EUR na izdajatelja ali garanta;

(iii) za vloge pri pooblaščeni banki in/ali v njene monetarne instrumente vsakič nižji znesek od 100 milijonov EUR na banko ali 5 % lastnih sredstev banke;

(iv) za obveznice podjetniških izdajateljev z bonitetno oceno najmanj "AAA" ali protivrednostjo 50 milijonov EUR na izdajatelja;

(v) za obveznice podjetniških izdajateljev z bonitetno oceno najmanj "AA" — ali protivrednostjo 25 milijonov EUR na izdajatelja;

(vi) za kapitalske deleže v skupnih vlaganjih v sklade z bonitetno oceno najmanj "AA" — ali protivrednostjo 25 milijonov EUR za takšne instrumente.

(b) Vlaganja v posamezno izdajo obveznic, ob upoštevanju omejitev iz točke (a) zgoraj, ne smejo presegati 20 % celotnega zneska izdaje.

(c) Vlaganja pri vsaki pogodbeni stranki, ob upoštevanju omejitev iz točke (a) zgoraj, in ki se po potrebi zbirajo pri različnih instrumentih, ne smejo presegati 20 % celotnih sredstev.

(d) V teh smernicah navedene bonitetne ocene so tiste, ki jih uporablja najmanj ena od velikih splošno priznanih mednarodnih agencij za oceno bonitete.

5. PRENOS SREDSTEV V PRORAČUN EVROPSKE UNIJE

Neto prihodek se nameni splošnemu proračunu Evropske unije kot namenski prihodek in se po potrebi prenese z ESPJ v likvidaciji in po zaključeni likvidaciji s sredstev Raziskovalnega sklada za premog in jeklo za poravnavo obveznosti iz proračunske postavke za raziskovalne programe v korist sektorjev, povezanih s premogovništvom in jeklarstvom.

6. RAČUNOVODSTVO

Upravljanje sredstev se prikaže v letnem izkazu poslovnega izida in v letni bilanci stanja za ESPJ v likvidaciji in po zaključeni likvidaciji za sredstva Raziskovalnega sklada za premog in jeklo. Ti temeljijo na splošno sprejetih računovodskih načelih, podobnih tistim, ki veljajo za ESPJ, in zlasti na Četrti direktivi Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb [1], ki temelji na Direktivi Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij [2]. Zaključne račune potrdi Komisija, preveri pa jih Računsko sodišče. Komisija poveri letno revizijo zaključnih računov zunanjim izvajalcem.

7. POSTOPKI UPRAVLJANJA

Komisija izvaja navedene postopke upravljanja v zvezi z ESPJ v likvidaciji in po zaključeni likvidaciji v zvezi s sredstvi Raziskovalnega sklada za premog in jeklo v skladu s temi smernicami ter internimi predpisi in postopki, ki veljajo za ESPJ v času njene razpustitve ali kakor so spremenjeni pozneje.

Podrobno poročilo o postopkih upravljanja, izvedenih v skladu s temi smernicami, se pripravi vsake tri mesece in pošlje državam članicam.

[1] UL L 222, z dne 14.8.1978, str. 11. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/65/ES (UL L 283, z dne 27.10.2001, str. 28).

[2] UL L 372, z dne 31.12.1986, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/65/ES.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Večletne tehnične smernice za raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo

Točka 1

Večletne tehnične smernice za raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (v nadaljevanju "tehnične smernice") so navedene v dodatku.

Točka 2

Tehnične smernice se po potrebi ponovno preučijo ali dopolnijo vsakih pet let, pri čemer se prvo obdobje konča 31. decembra 2007. V ta namen in najkasneje v prvih šestih mesecih zadnjega leta vsakega petletnega obdobja Komisija ponovno oceni funkcioniranje in učinkovitost tehničnih smernic in predlaga morebitne primerne spremembe.

Če se ji zdi to primerno, lahko Komisija opravi ponovno ocenitev in predloži Svetu predloge za morebitne primerne spremembe še pred iztekom petletnega roka.

--------------------------------------------------

Dodatek k Prilogi III

Tehnične smernice za raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo

1. PROGRAM

1.1 Cilji

Kot nadaljevanje programov raziskav tehničnega razvoja na področju premogovništva in jeklarstva Evropske skupnosti za premog in jeklo ("programi ESPJ-RTR") in v okviru trajnostnega razvoja, se vzpostavi Raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (v nadaljevanju "program"). Cilj programa je podpora konkurenčnosti sektorjev Skupnosti, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo. Program je v skladu z znanstvenimi, tehnološkimi in političnimi cilji Evropske unije ter dopolnjuje dejavnosti v državah članicah in v okviru obstoječih raziskovalnih programov, kot so okvirni raziskovalni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (v nadaljevanju "Raziskovalni okvirni program"). Spodbujajo se koordinacija, dopolnjevanje in sinergija med temi programi, pa tudi izmenjava informacij med projekti, ki se financirajo na podlagi tega programa in tistimi, ki se financirajo iz sredstev okvirnega raziskovalnega programa.

1.2 Glavna načela

Program zagotavlja finančno podporo za dovoljene projekte, spremljajoče ukrepe in druge aktivnosti iz točke 1.5 s spodbujanjem sodelovanja med podjetji, raziskovalnimi centri in univerzami. Program zajema proizvodne procese, izkoriščanje, ohranjanje virov, okoljske izboljšave in varnost pri delu v sektorjih, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo.

Izraza "premog" in "jeklo" sta opredeljena v Dodatku A.

1.3 Področje uporabe

V smernicah so opisani struktura, upravljanje in izvajanje programa, njegova znanstvena in tehnična vsebina ter prioritete kot dopolnilo drugim obstoječim raziskovalnim programom in pogoji za udeležbo.

Smernice vključujejo opis postopka za vložitev predlogov za program iz točke 3.1 ter znanstveno-tehnične in socialno-ekonomske prioritete iz dodatkov B in C, ki jih lahko Komisija spremeni v skladu s postopkom točke 2.1.

1.4 Udeležba

1.4.1 Države članice

Podjetja, raziskovalni inštituti ali fizične osebe s sedežem na ozemlju države članice lahko sodelujejo v programu in zaprosijo za finančno podporo pod pogojem, da nameravajo opravljati dejavnosti RTR ali lahko znatno prispevajo k izvajanju takšnih dejavnosti.

1.4.2 Države kandidatke

Podjetja, raziskovalni inštituti ali fizične osebe v državah kandidatkah lahko sodelujejo, ne da bi prejemali finančno podporo na podlagi tega programa, razen če v veljavnih Evropskih sporazumih in njihovih dodatnih protokolih ter v sklepih različnih pridružitvenih svetov ni določeno drugače.

1.4.3 Tretje države

Podjetja, raziskovalni inštituti ali fizične osebe iz tretjih držav lahko sodelujejo, ne da bi prejemali finančno podporo na podlagi programa, če je njihovo sodelovanje v interesu Skupnosti.

1.5 Dovoljeni projekti, spremljajoči ukrepi in druge aktivnosti

V okviru tega programa se lahko financirajo raziskovalni, pilotni in demonstracijski projekti, spremljevalni ukrepi ter podporne in pripravljalne aktivnosti.

Raziskovalni projekt je namenjen raziskavam ali poskusom, katerih cilj je pridobivanje novega znanja, ki omogočajo doseganje specifičnih praktičnih ciljev, kot so ustvarjanje ali razvoj izdelkov, proizvodnih procesov ali storitev.

Pilotni projekt zajema konstrukcijo, delovanje in razvoj naprave ali njenega bistvenega dela v ustreznem merilu in ob uporabi sestavnih delov primerne velikosti zaradi preverjanja možnosti prenosa teoretičnih ali laboratorijskih rezultatov v prakso in/ali povečanja zanesljivosti tehničnih in ekonomskih podatkov, potrebnih za prehod na demonstracijsko stopnjo, v določenih primerih pa na industrijsko in/ali komercialno stopnjo.

Demonstracijski projekt zajema konstrukcijo in/ali delovanje naprave ali njenega bistvenega dela v industrijskem merilu zaradi združitve vseh tehničnih in ekonomskih podatkov, ki omogočajo prehod na industrijsko in/ali komercialno uporabo ob čim manjšem tveganju.

Spremljajoči ukrepi se nanašajo na spodbujanje uporabe pridobljenega znanja, strnitev projektov, razširjanje rezultatov ter podporo usposabljanju in mobilnosti raziskovalcev v zvezi s projekti, ki se financirajo v okviru tega programa.

Podporne in pripravljalne aktivnosti prispevajo k solidnemu in učinkovitemu upravljanju programa, pri čemer se na primer nanašajo na reden nadzor in ocenjevanje iz točke 4, študije ali povezovanje sorodnih projektov, ki se financirajo v okviru tega programa.

2. UPRAVLJANJE PROGRAMA

Program upravlja Komisija. Za pomoč Komisiji se ustanovijo naslednji odbori in skupine:

(a) v točki 2.1 opisani odbor za premog in jeklo;

(b) v točki 2.2 opisane svetovalne skupine za premog in jeklo;

(c) v točki 2.3 opisane tehnične skupine za premog in jeklo.

2.1 Odbor za premog in jeklo

2.1.1 Komisiji pomaga Odbor za premog in jeklo (v nadaljevanju "odbor"). Člena 4 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [1] se uporabljata po analogiji. Obdobje iz člena 4(3) navedenega sklepa znaša tri mesece.

2.1.2 Odbor lahko obravnava vsako vprašanje, ki ga postavi predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

2.1.3 Odbor sprejme svoj poslovnik.

2.1.4 Po postopku iz točke 2.1.1 se odloča o:

(a) dodelitvi sredstev za posamezne projekte v skladu s točko 3.3 (3);

(b) določitvi zahtev za spremljanje in ocenjevanje programa iz točke 4;

(c) morebitni spremembi dodatkov B in C k tem smernicam;

(d) vseh drugih vprašanjih, ki se nanašajo na ta program.

2.1.5 Komisija zagotovi odboru informacije o programu kot celoti ter o napredku in dejanskem ali pričakovanem učinku vseh financiranih aktivnosti RTR.

2.2 Svetovalni skupini za premog in jeklo

Svetovalni skupini za premog in jeklo (v nadaljevanju "svetovalni skupini") sta neodvisni tehnični svetovalni skupini, ustanovljeni zaradi pomoči Komisiji. Glede vprašanj na področju programov RTR, povezanih s premogom in jeklom, pristojna svetovalna skupina svetuje o:

(a) celovitem razvoju programa, prednostnih nalogah, navedenih v dodatkih B in C, vključno z morebitnimi spremembami, opisno dokumentacijo iz točke 3.1 in prihodnjimi smernicami;

(b) konsistentnosti in morebitnem podvajanju z drugimi programi RTR na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni;

(c) opredelitvi vodilnih načel o spremljanju projektov RTR;

(d) delu, prevzetem na specifičnih projektih;

(e) opredelitvi kratkoročnih prednostnih nalog projekta v skladu z dodatkoma B in C;

(f) pripravi priročnika za ocenjevanje in izbor dejavnosti RTR, navedenih v točki 3.3;

(g) ocenjevanju predlogov za dejavnosti RTR in dajanju prednosti tem predlogom ob upoštevanju razpoložljivih sredstev;

(h) številu, pristojnosti in sestavi tehničnih skupin iz točke 2.3;

(i) drugih ukrepih, kadar ju za to zaprosi Komisija.

Vsako svetovalno skupino sestavljajo člani, navedeni v točkah 2.2.1 in 2.2.2, ki jih Komisija poimensko imenuje za obdobje petih let. Imenovanja se lahko prekličejo. Komisija preuči predloge za imenovanja, ki jih prejme na naslednje načine: predlog držav članic; predlog subjektov iz točk 2.2.1 in 2.2.2; odgovor na razpis o vključitvi na rezervni seznam.

Vsako zainteresirano državo članico mora zastopati najmanj en član, v vsaki svetovalni skupini pa je treba poskrbeti za uravnotežena in primerna strokovna znanja in za čim večjo geografsko zastopanost. Člani morajo biti dejavni na zadevnem področju in se zavedati prednostnih nalog industrije.

Sestankom svetovalnih skupin predseduje Komisija, ki zagotovi tudi sekretariat. Po potrebi lahko predsednik od članov zahteva glasovanje; vsak član ima pravico do enega glasu. Po potrebi lahko predsednik povabi na sestanke gostujoče strokovnjake.

Po potrebi (na primer zaradi posvetovanja glede zadev, ki so pomembne za oba sektorja) se skliče skupni sestanek obeh svetovalnih skupin.

2.2.1 Svetovalna skupina za premog

Sestava Svetovalne skupine za premog je naslednja:

Člani | Skupaj največ |

(a) Proizvajalci premoga/nacionalna združenja ali z njimi povezani raziskovalni centri | 8 |

(b) Organizacije, ki predstavljajo proizvajalce premoga na evropski ravni | 2 |

(c) Uporabniki premoga ali z njimi povezani raziskovalni centri | 8 |

(d) Organizacije, ki predstavljajo uporabnike premoga na evropski ravni | 2 |

(e) Organizacije, ki predstavljajo delavce | 2 |

(f) Organizacije, ki predstavljajo dobavitelje opreme | 2 |

| 24 |

Člani morajo imeti dobro splošno poznavanje in bogate osebne izkušnje na enem ali več naslednjih področij: premogovništvo in izkoriščanje premoga ter okoljska in socialna vprašanja, vključno z varnostnimi vidiki.

2.2.2 Svetovalna skupina za jeklo

Sestava Svetovalne skupine za jeklo je naslednja:

Člani | Skupaj največ |

(a) Proizvajalci jekla/nacionalna združenja ali z njimi povezani raziskovalni centri | 21 |

(b) Organizacije, ki predstavljajo proizvajalce na evropski ravni | 2 |

(c) Organizacije, ki predstavljajo delavce | 2 |

(d) Organizacije, ki predstavljajo nadaljnje predelovalne panoge ali uporabnike jekla | 5 |

| 30 |

Člani morajo imeti dobro splošno poznavanje in bogate osebne izkušnje na enem ali več naslednjih področij: surovine; železarstvo; jeklarstvo; kontinuirano litje; vroče in/ali hladno valjanje; končna obdelava in/ali površinska obdelava jekla; razvoj vrst jekla in/ali njegovih izdelkov; uporabe jekla in lastnosti; ekološka in socialna vprašanja, vključno z varnostnimi vidiki.

2.3 Tehnični skupini za premog in jeklo

Naloga tehničnih skupin za premog in jeklo je pomoč Komisiji pri spremljanju raziskovalnih in pilotnih/demonstracijskih projektov. Člane imenuje Komisija, prihajajo pa iz sektorjev, povezanih z premogovništvom in jeklarstvom, raziskovalnimi organizacijami ali predelovalno industrijo, kjer so bili odgovorni za raziskovalne strategije, upravljanje ali proizvodnjo.

3. IZVAJANJE PROGRAMA

3.1 Razpis za predloge

S tem sklepom se objavi odprt in stalen razpis za vložitev predlogov, pri čemer je rok za predložitev predlogov v ocenjevanje vsako leto 15. septembra, začenši z letom 2002.

Komisija pripravi in objavi opisno dokumentacijo, vključno na spletni strani Službe Skupnosti za informacije o raziskavah in razvoju (CORDIS) ali drugi ustrezni spletni strani, ki predlagateljem ali zainteresiranim strankam zagotavlja praktične informacije o programu, pogojih za udeležbo in metodah obravnavanja predlogov in projektov, obrazcih za vlogo, predpisih za predložitev vloge, vzorčnih pogodbah, dovoljenih stroških, najvišjem finančnem prispevku in načinu plačevanja.

Vloge se morajo predložiti Komisiji v skladu s pravili, določenimi v opisni dokumentaciji, katere natisnjen izvod se lahko na prošnjo pridobi pri Komisiji.

3.2 Vsebina predlogov

Predlogi se morajo nanašati na znanstveno-tehnične in socialno-ekonomske prioritete iz dodatkov B in C.

Vsak predlog mora vsebovati podroben opis predlaganega projekta in celovite informacije o ciljih, partnerstvu (vključno z natančno vlogo posameznega partnerja), poslovodni strukturi, pričakovanih rezultatih in predvidevanjih glede uporabe rezultatov in oceno pričakovanih industrijskih, ekonomskih, socialnih in okoljskih koristi.

Predlagani celotni stroški in njihova razčlenitev morajo biti realistični in logični, od predlaganega projekta pa se pričakuje ugodno razmerje med stroški in koristjo.

3.3 Ocena in izbor predlogov ter spremljanje projektov

Komisija zagotovi zaupno, pošteno in nepristransko ocenjevanje predlogov. Komisija pripravi in objavi priročnik za ocenjevanje in izbor aktivnosti RTR, opredeljenih v točki 2.2(f).

Ocena in izbor predlogov se v okviru pristojnosti Komisije izvede na sledeč način:

1. Po prejemu in evidentiranju predlogov ter preverjanju njihove primernosti jih Komisija oceni ob podpori ustrezne svetovalne skupine, omenjene v točki 2.2(g), po potrebi pa s pomočjo neodvisnih strokovnjakov.

2. Komisija sestavi lestvico izbranih predlogov.

3. Komisija odloča o izbiri projektov in dodelitvi sredstev, pri čemer ji v skladu s postopkom iz točke 2.1.1 pomaga Odbor.

Komisija ob podpori tehničnih skupin iz točke 2.3 spremlja raziskovalne projekte in aktivnosti.

3.4 Pogodbe

Na podlagi izbranih predlogov in ukrepov v skladu s točko 1.5 se sklene pogodba o ustreznih projektih. Pogodbe temeljijo na ustreznih vzorčnih pogodbah, ki jih pripravi Komisija, po potrebi ob upoštevanju vrste zadevnih aktivnosti.

V pogodbah se opredelijo finančni prispevek, dodeljen v okviru programa na podlagi dovoljenih stroškov, in pravila o poročanju o stroških, zaključku poslovnih knjig in reviziji.

3.5 Finančni prispevki

Program temelji na pogodbah o RTR, ki upoštevajo delitev stroškov. Skupni znesek finančnih prispevkov, vključno z morebitnim dodatnim javnim financiranjem, mora biti skladen z veljavnimi predpisi o državnih pomočeh.

Brez poseganja v predhodni odstavek se najvišji skupni finančni prispevek, izražen v odstotkih dovoljenih stroškov, ki so opredeljeni v točki 3.6, določi na naslednji način:

(a) za raziskovalne projekte: | do 60 % |

(b) za pilotne in demonstracijske projekte: | do 40 % |

(c) za spremljevalne ukrepe, podporne in pripravljalne aktivnosti: | do 100 % |

3.6 Dovoljeni stroški

Dovoljeni stroški pokrivajo le dejanske stroške del, opravljenih v okviru pogodbe. Izvajalci, pridruženi izvajalci in podizvajalci ne morejo zahtevati načrtovanih ali komercialnih tarif. Dovoljeni stroški se razdelijo v naslednje štiri kategorije:

3.6.1 Stroški opreme

Stroške nakupa ali najema opreme, ki je neposredno povezana z izvedbo projekta, se obračuna kot neposredne stroške. Dovoljeni stroški najema opreme ne smejo prekoračiti dovoljenih stroškov za njen nakup.

3.6.2 Stroški za osebje

Obračunajo se lahko stroški dejansko opravljenih delovnih ur, ki jih znanstveno, podiplomsko ali tehnično osebje nameni izključno projektu, ter stroški fizičnih delavcev, ki jih neposredno zaposli izvajalec. Vse dodatne stroške za osebje (npr. štipendije) mora predhodno pisno odobriti Komisija. Vse obračunane delovne ure morajo biti evindentirane in certificirane.

3.6.3 Operativni stroški

Operativni troški, ki se neposredno nanašajo na izvedbo projekta, so omejeni izključno na stroške za:

(a) surovine;

(b) manjši potrošni material;

(c) uporabo potrošnega blaga;

(d) energijo;

(e) vzdrževanje ali popravilo opreme;

(f) prevoz opreme ali proizvodov;

(g) spremembo ali rekonstrukcijo obstoječe opreme;

(h) storitve IT;

(i) izposojo opreme;

(j) različne analize;

(k) posebna preverjanja in testiranja;

(l) podporo tretjih strank;

(m) stroške potovanj in bivanja.

3.6.4 Posredni stroški

Vse druge izdatke ("režijske stroške"), do katerih bi lahko prišlo v zvezi s projektom in ki niso posebej opredeljeni v predhodnih kategorijah, se pokrije s pavšalnim zneskom v višini 30 % dopustnih stroškov za osebje, navedenih v točki 3.6.2.

3.7 Tehnična poročila

Za raziskovalne, pilotne in demonstracijske projekte iz točke 1.5 mora/jo izvajalec/ci pripraviti poročilo vsakih šest mesecev. V takšnih poročilih se opiše doseženi tehnični napredek. Po zaključku del je treba zagotoviti končno poročilo, ki vključuje oceno uporabe rezultatov in učinkov. Komisija objavi poročilo v celoti ali v obliki povzetka glede na strateški pomen projekta. Komisija sprejme sklep po posvetovanju z ustrezno svetovalno skupino, če je to potrebno. Če je to primerno, se zahteva predložitev in objava končnih poročil o spremljevalnih ukrepih ter o podpornih in pripravljalnih aktivnostih.

4. LETNI PREGLED, SPREMLJANJE IN OCENA PROGRAMA

Komisija vsako leto opravi letni pregled dejavnosti v okviru programa in napredka pri delih na programih RTR. Poročilo o letnem pregledu se posreduje Odboru.

Program je predmet postopka spremljanja, vključno z oceno pričakovanih koristi. Poročilo o spremljanju se izda do konca leta 2006, nato pa vsakih pet let. Poročila se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Odboru in Svetovalnim skupinam.

Oceno programa se opravi ob zaključku petletno financiranih projektov, pri čemer se prvo ocenjevalno obdobje konča leta 2008. Prav tako se oceni koristi programov RTR za družbo in zadevne sektorje. Ocenjevalno poročilo se objavi.

Komisija določi pooblastila za izvajanja spremljanja in ocenjevanje; Komisiji pomaga Odbor. Spremljanje in ocenjevanje izvajajo skupine visoko kvalificiranih strokovnjakov, ki jih imenuje Komisija

5. PREHODNA KLAVZULA

Komisija sprejme primerne ukrepe za zagotovitev nemotenega prehoda s programov ESPJ RTR na ta Program. Pogodbe ESPJ, ki ob izteku Pogodbe o ESPJ še veljajo, upravlja Komisija v skladu s pogodbenimi obveznostmi, pri čemer si prizadeva uskladiti upravljanje pogodb ESPJ in pogodb v okviru Programa.

[1] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

--------------------------------------------------

Dodatek A

Raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo

Opredelitev izrazov "premog" in "jeklo"

1. PREMOG

(a) Črni premog

(b) Briketi iz črnega premoga

(c) Koks in polkoks, pridobljena iz črnega premoga

(d) Rjavi premog

(e) Briketi iz rjavega premoga

(f) Koks in polkoks, pridobljena iz rjavega premoga

Izraz "črni premog" vključuje visoko in srednje karbonizirane premoge vrste "A" (subbitumenski premogi) kot jih opredeljuje "Mednarodni kodificirni sistem za premog" Gospodarske komisije ZN za Evropo. Izraz "rjavi premog" vključuje nizko karbonizirane premoge vrste "C" (ali ortolignite) in nizko karbonizirane premoge vrste "B" (ali metaligniti) iz iste klasifikacije. Glede rjavega premoga se program nanaša izključno na rjavi premog, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije ali za kombinirano proizvodnjo toplotne in električne energije, ne pa za namene izdelave briketov ali polkoksa.

2. ŽELEZO IN JEKLO

(a) Surovine za proizvodnjo železa in jekla, kot so železova ruda, železova goba in železovi ostanki;

(b) Surovo železo (vključno z vročo litino) in fero zlitine;

(c) Surovi izdelki in polizdelki iz železa, navadnega ali posebnega jekla (vključno s proizvodi za ponovno uporabo ali ponovno valjanje), kakršni so tekoče jeklo za kontinuirano ali drugačno litje ter polizdelki kakršni so bloki, gredice, brame, plošče in trakovi;

(d) Vroče valjani dokončani izdelki iz železa, navadnega in posebnega jekla (izdelki s prevleko ali brez, razen jeklenih litin, kovaških izdelkov in proizvodov prašne metalurgije), kakršni so tirnice, pregradne plošče, profili, palice, majhne in velike jeklene plošče, okroglice in kvadratno jeklo za cevi;

(e) Dokončani izdelki iz železa, navadnega in posebnega jekla (s prevleko ali brez), kakršni so hladno valjani trakovi in plošče ter elektropločevina;

(f) Izdelki prve faze obdelave jekla, ki lahko izboljša konkurenčni položaj prej navedenih izdelkov iz železa in jekla, kakršni so cevasti izdelki, vlečeni in polirani izdelki, hladno valjani in hladno preoblikovani izdelki.

--------------------------------------------------

Dodatek B

Raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo

Znanstveno-tehnične in ekonomsko-socialne prioritete

RTR Premog

Raziskave in tehnični razvoj so zelo pomembno sredstvo pri uresničevanju ciljev energetske politike Skupnosti kar zadeva oskrbo s premogom Skupnosti kot tudi okolju prijazno pretvorbo in uporabo premoga. Poleg tega mora Evropska unija zaradi vse večje internacionalizacije trga s premogom in globalnih razsežnosti problemov, s katerimi se ta sooča, prevzeti vodilno vlogo pri iskanju načinov reševanja vprašanj v zvezi z modernimi tehnikami, varnostjo v rudnikih in varstvom okolja na svetovni ravni s tem, da zagotovi prenos znanja, potrebnega za nadaljnji tehnološki razvoj, izboljšanje delovnih pogojev (zdravja in varnosti) in za varstvo okolja. Prednostna področja so navedena v točkah 1-4 spodaj, pri čemer zaporedje, v katerem so navedene, ne izraža, katere med njimi imajo prednost.

1. IZBOLJŠANJE KONKURENČNOSTI PREMOGA SKUPNOSTI

Cilj je zmanjšanje skupnih stroškov rudarske proizvodnje, izboljšanje kakovosti proizvodov in zmanjšanje stroškov uporabe premoga. Raziskovalni projekti obsegajo celotno verigo proizvodnje premoga:

- moderne tehnike iskanja nahajališč;

- integrirano načrtovanje rudarjenja;

- visoko učinkovite, v veliki meri avtomatizirane tehnologije izkopavanja in rudarjenja, prilagojene geološkim značilnostim evropskih nahajališč črnega premoga;

- ustrezne tehnike podpiranja;

- transportne sisteme;

- sisteme preskrbe z električno energijo, komunikacijske sisteme in sisteme obveščanja, sisteme prenosa, spremljanja in krmiljenja;

- tehnike priprave premoga, prilagojene potrebam trgov potrošnikov;

- pretvorba premoga;

- zgorevanje premoga.

Raziskovalni projekti si prizadevajo tudi za znanstveni in tehnični napredek, ki bi omogočil boljše razumevanje obnašanja in obvladovanja nahajališč v zvezi s hribinskim pritiskom, uhajanjem plinov, nevarnosti eksplozij, prezračevanja in drugih dejavnikov, ki vplivajo na rudarske dejavnosti. Raziskovalni projekti, ki imajo te cilje, morajo obljubljati rezultate, ki bodo kratkoročno ali srednjeočno uporabni za velik del proizvodnje Skupnosti.

Prednost imajo projekti, ki spodbujajo najmanj enega od naštetih vidikov:

(a) integriranje posameznih tehnik v sisteme in metode in razvijanje metod integriranega rudarjenja;

(b) bistveno zmanjšanje proizvodnih stroškov;

(c) izboljšanje varnosti v rudnikih in okoljske izboljšave.

2. ZDRAVJE IN VARNOST V RUDNIKIH

Prej omenjene izboljšave, ki so potrebne, morajo spremljati ustrezna prizadevanja na področju varnosti v rudnikih, kot tudi nadzorovanje plinov, prezračevanja in klimatizacije. Poleg tega so zaradi delovnih razmer pod zemljo potrebne specifične izboljšave glede varnosti in zdravja pri delu.

3. UČINKOVITO VARSTVO OKOLJA IN IZBOLJŠANJE UPORABE PREMOGA KOT VIRA ČISTE ENERGIJE

Raziskovalni projekti, ki imajo ta cilj, si prizadevajo čim bolj zmanjšati vpliv rudarjenja in uporabe premoga v Skupnosti na ozračje, vodo in površje v okviru integrirane strategije upravljanja v zvezi z onesnaževanjem. Ker je premogovništvo v Skupnosti v procesu stalnega prestrukturiranja, je raziskovanje usmerjeno tudi v zmanjševanje okoljskih vplivov rudnikov, ki se zapirajo.

Prednost imajo projekti, ki predvidevajo:

(a) zmanjšanje emisij plinov s toplogrednim učinkom, zlasti metana, iz premogovnih nahajališč;

(b) vračanje rudarskih odpadkov, letečega pepela in proizvodov desulfuracije v rudnike, skupaj z drugimi oblikami odpadkov, kjer pride v poštev;

(c) sanacija nakopičene jalovine in industrijska uporaba ostankov iz proizvodnje in uporabe premoga;

(d) varstvo talnice in čiščenje odpadne vode iz rudnikov;

(e) zmanjšanje okoljskega vpliva naprav na površini, ki uporabljajo predvsem črni in rjavi premog Skupnosti;

(f) zaščita naprav na površju pred kratkoročnim in dolgoročnim usedanjem;

(g) zmanjšanje emisij, ki nastajajo zaradi uporabe premoga.

4. OMEJITEV ZUNANJE ODVISNOSTI OD PRESKRBE Z ENERGIJO

Raziskovalni projekti v tem okviru se nanašajo na perspektive dolgoročne preskrbe z energijo in zadevajo povečanje vrednosti — v ekonomskem, energetskem in okoljskem smislu — nahajališč premoga, ki jih ni mogoče rentabilno izkoriščati s klasičnimi rudarskimi tehnikami. Lahko gre za študije, definicijo strategije, temeljne in aplikativne raziskave in preizkušanje inovativnih tehnik, ki ponujajo možnost povečanja vrednosti premogovnih virov Skupnosti.

Prednost imajo projekti, ki vključujejo komplementarne tehnike, kakršne so absorpcija metana ali ogljikovega dioksida, ekstrakcija metana iz ležišč premoga, uplinjanje pod zemljo, itn.

--------------------------------------------------

Dodatek C

Raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo

Znanstveno-tehnične in socialno-ekonomske prioritete

RTR jeklo

Spričo splošnega cilja povečanja konkurenčnosti in prispevanja k trajnostnemu razvoju je glavni poudarek RTR na razvijanju novih ali izpopolnjenih tehnologij, da se zagotovi rentabilna, čista in varna proizvodnja jekla in jeklenih izdelkov, za katero bo značilna vse večja storilnost, primernost za uporabo, zadovoljstvo kupcev, podaljšanje življenjske dobe ter vse lažje recikliranje in ponovno pridobivanje. Prioritetna področja so navedena v točkah 1-3 spodaj, pri čemer zaporedje, v katerem so navedena, ne predstavlja, katero od njih ima prednost.

1. NOVE IN IZBOLJŠANE TEHNIKE PROIZVODNJE IN KONČNE OBDELAVE JEKLA

RTR si mora prizadevati za izboljšanje procesov proizvodnje jekla s ciljem izboljšanja kakovosti proizvodov in povečanja produktivnosti. Med izboljšavami, za katere si je treba prizadevati, so zmanjšanje emisij, energetske porabe in vplivov na okolje ter tudi učinkovitejša raba surovin in ohranjanje virov. Raziskovalni projekti se nanašajo na naslednja področja:

- novi in izboljšani postopki redukcije železa iz rude,

- postopki in delovne faze proizvodnje surovega železa,

- postopki obločne peči,

- postopki proizvodnje jekla,

- tehnike sekundarne metalurgije,

- tehnike kontinuiranega litja in litja približno na končne dimenzije z direktnim valjanjem ali brez,

- tehnike valjanja, končne obdelave in nanašanja prevlek,

- tehnike vročega in hladnega valjanja, dekapiranja in končne obdelave,

- procesna instrumentacija, krmiljenje in avtomatizacija procesov,

- vzdrževanje in zanesljivost proizvodnih linij.

2. RTR IN UPORABA JEKLA

RTR o uporabi jekla je bistvenega pomena za izpolnjevanje prihodnjih zahtev uporabnikov jekla in ustvarjanje novih možnosti za prodajo. Raziskovalni projekti se nanašajo na naslednja področja:

- nove vrste jekla za zahtevno uporabo,

- lastnosti jekla na ravni mehanskih lastnosti pri nizkih in visokih temperaturah, denimo trdnost in žilavost, utrujenost, obraba, lezenje, korozija in prelomna trdnost,

- podaljševanje dobe trajanja, zlasti z izboljševanjem toplotne in korozijske odpornosti jekla in jeklenih konstrukcij,

- sestavljeni konstrukcijski elementi in sendvič strukture, ki vsebujejo jeklo,

- simulacijski modeli mikrostruktur in mehanskih lastnosti za napovedovanje,

- konstrukcijska varnost in metode načrtovanja, zlasti glede odpornosti proti ognju in potresne odpornosti,

- tehnologije oblikovanja, varjenja in spajanja jekla in drugih materialov,

- standardiziranje metod preizkušanja in ocenjevanja.

3. OHRANJANJE VIROV IN IZBOLJŠANJE DELOVNIH POGOJEV

Ohranjanje virov, varovanje ekosistema in varnostna vprašanja bi morali biti sestavni del RTR (raziskave in tehnični razvoj) tako glede proizvodnje kot glede uporabe jekla. Raziskovalni projekti se nanašajo na naslednja področja:

- tehnike recikliranja starega jekla različnega izvora in vrst,

- vrste jekla in konstrukcijski modeli za lažje ponovno pridobivanje jekla iz odpadkov in njegovo pretvarjanje v uporabna jekla,

- nadzor in skrb za okolje na delovnem mestu in v njegovi okolici,

- sanacija lokacij jeklarn,

- izboljšanje delovnih pogojev in življenjskih razmer na delovnem mestu,

- ergonomske metode,

- varnost in zdravje pri delu,

- zmanjšanje izpostavljenosti emisijam na delovnem mestu.

--------------------------------------------------