32004R0868

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 868/2004

z dne 21. aprila 2004

o varstvu pred subvenconiranjem in nepošteno prakso oblikovanja cen, ki povzroča škodo letalskim prevoznikom Skupnosti pri izvajanju zračnega prevoza iz tretjih držav

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [2],

v skladu s postopkom, ki ga določa člen 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Na konkurenčni položaj letalskih prevoznikov Skupnosti pri zagotavljanju zračnega prevoza v, preko in iz Skupnosti bi utegnila neugodno vplivati nelojalna in diskriminacijska praksa pri zagotavljanju podobnega zračnega prevoza letalskih prevoznikov iz tretjih držav.

(2) Takšna nelojalna in diskriminacijska praksa je lahko posledica subvencioniranja ali drugih oblik pomoči, ki jo dodeli vlada, regionalni organ ali druga javna organizacija države nečlanice, ali nekaterih načinov oblikovanja cen letalskih prevoznikov iz tretjih držav, ki uživajo nekomercialne koristi.

(3) Treba je določiti izravnalne ukrepe proti takšni nepošteni praksi.

(4) V Skupnosti obstajajo stroga pravila glede dodelitve državne pomoči letalskim prevoznikom in treba je predvideti mehanizem, s katerim bi preprečili podrejeni konkurenčni položaj in škodo za letalske prevoznike Skupnosti ter zagotovili varstvo pred letalskimi prevozniki iz tretjih držav, ki od svojih vlad prejemajo subvencije ali druge ugodnosti.

(5) Namen te uredbe ni nadomestiti sporazume o zračnem prometu s tretjimi državami, ki jih je mogoče učinkovito uporabiti proti praksi, ki je predmet pričujoče uredbe; kjer obstaja pravni instrument na ravni države članice, ki bi v razumnem roku omogočal zadovoljiv odziv, ima takšen instrument v navedenem obdobju prednost pred to uredbo.

(6) Skupnosti bi bilo treba omogočiti sprejetje ukrepa, s katerim bi odpravila nepošteno prakso kot posledico subvencij, ki jih dodeli vlada države nečlanice; Skupnosti je treba prav tako omogočiti, da obravnava nepošteno prakso oblikovanja cen.

(7) Treba bi bilo določiti okoliščine, v katerih se šteje, da subvencija obstaja, in načela, v skladu s katerimi se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi, zlasti če je subvencija namenjena določenim podjetjem ali sektorjem oziroma je pogojena z izvajanjem zračnega prevoza za tretje države.

(8) Pri ugotavljanju subvencije je treba dokazati obstoj finančnega prispevka vlade ali regionalnega organa ali druge javne organizacije s prenosom sredstev ali obstoj kakršnih koli dolgov, ki sicer predstavljajo predpisane dajatve, vendar se jih vlada odpove ali jih ne izterja in s tem sprejemniku podeli ugodnosti.

(9) Treba je določiti okoliščine, v katerih se oblikovanje cen šteje za nepošteno; preverjanje prakse oblikovanja cen letalskega prevoznika tretje države mora biti omejeno na tisto omejeno število primerov, v katerih letalski prevoznik uživa nekomercialne koristi, ki jih ni mogoče jasno opredeliti kot subvencijo.

(10) Jasno mora biti razvidno, da se oblikovanje cen lahko šteje za nepošteno samo v primerih, v katerih se takšna praksa jasno razlikuje od običajnega konkurenčnega oblikovanja cen; Komisija bi morala določiti podrobno metodologijo za ugotavljanje obstoja nepoštene prakse oblikovanja cen.

(11) Želeno je tudi, da se določijo jasna in podrobna navodila v zvezi z dejavniki, ki utegnejo biti pomembni za ugotavljanje, ali subvencije oziroma nepoštene cene zračnega prevoza letalskih prevoznikov iz tretjih držav povzročajo ali utegnejo povzročiti škodo; da bi dokazali, da oblikovanje cen takšnega zračnega prevoza povzroča škodo industriji Skupnosti, je treba pozornost posvetiti vplivu drugih dejavnikov in upoštevati vse s tem povezane znane dejavnike in gospodarske kazalce, ki vplivajo na položaj industrije, ter zlasti prevladujoče tržne pogoje v Skupnosti.

(12) Pomembno je opredeliti izraze "letalski prevoznik Skupnosti", "industrija Skupnosti" in "podoben zračni prevoz".

(13) Treba je določiti, kdo lahko vloži pritožbo, in podatke, ki naj bi jih pritožba zajela; pritožbo bi bilo treba ovreči, če ni zadostnih dokazov o škodi za nadaljevanje postopka.

(14) Želeno je, da se določi postopek za potek preiskave nepoštene prakse prevoznikov iz tretjih držav; ta postopek mora biti časovno omejen.

(15) Treba je določiti način obveščanja zainteresiranih strani o podatkih, ki jih zahtevajo organi oblasti; zainteresiranim strankam je treba omogočiti široke možnosti za predstavitev vseh s tem povezanih dokazov in obrambo njihovih interesov; prav tako je potrebno določiti pravila in postopke za potek preiskave, zlasti pravila, v skladu s katerimi se zainteresirane strani predstavijo, pojasnijo svoja stališča in v določenem roku predložijo podatke, če je treba takšna stališča in podatke upoštevati; ob upoštevanju poslovne tajnosti je treba zainteresiranih stranem omogočiti dostop do vseh podatkov v zvezi s preiskavo, ki so pomembni za predstavitev njihovega primera; treba je predvideti tudi možnost uporabe drugih podatkov za ugotavljanje rezultatov preiskave v primeru, da strani ne sodelujejo v zadovoljivi meri, in da so takšni podatki lahko zanje manj ugodni, kot bi bili ob dobrem sodelovanju.

(16) Treba je določiti pogoje, pod katerimi se lahko uvedejo začasni ukrepi; v vsakem primeru lahko Komisija takšne ukrepe uvede samo za obdobje šestih mesecev.

(17) Preiskavo ali postopek je treba zaključiti, če ni razlogov za uvedbo ukrepov, na primer če je višina subvencije, stopnja nepoštene prakse oblikovanja cen ali škoda zanemarljiva; postopek se lahko zaključi samo, če je sklepu o zaključku postopka priložena izjava z utemeljitvijo; ukrepi morajo biti nižji od višine subvencij, proti katerim se ti ukrepi lahko uvedejo, ali od stopnje nepoštene prakse oblikovanja cen, če takšni nižji zneski zadoščajo za odpravo škode.

(18) Treba je zagotoviti, da raven ukrepov ne presega vrednosti subvencij ali podeljenih nekomercialnih koristi, kar pač ustreza, ali višine povzročene škode, če bi bila raven ukrepov nižja.

(19) Treba je zagotoviti, da ostanejo ukrepi veljavni samo dokler je to potrebno za preprečevanje subvencij ali nepoštene prakse oblikovanja cen, ki povzroča škodo.

(20) Prednost naj bi imeli ukrepi v obliki dajatev: če se dajatve izkažejo za neprimerne, se lahko predvidijo drugi ukrepi.

(21) Namesto uvedbe začasnih ali dokončnih ukrepov je treba podrobno določiti postopke za sprejetje obveznosti za odpravo ali izravnavo subvencij ali nepoštene prakse oblikovanja cen in povzročene škode; primerno je določiti tudi posledice za primer kršitve ali umika obveznosti.

(22) Treba je predvideti ponoven pregled uvedenih ukrepov, če se predložijo zadostni dokazi o spremembi okoliščin.

(23) Ukrepe, ki so nujni za izvajanje pričujoče uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999, ki določa postopke za izvajanje izvršilnih pristojnosti, prenesenih na Komisijo [4].

(24) Obliko in raven ukrepov ter njihovo izvajanje mora podrobno določati uredba, ki takšne ukrepe uvaja.

(25) Treba je zagotoviti popolno skladnost vseh ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe, z interesi Skupnosti; v oceno interesov Skupnosti je vključeno ugotavljanje razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da sprejetje ukrepov ne bi bilo v splošnem interesu Skupnosti. Med takšne utemeljene razloge bi lahko na primer sodili primeri, v katerih bi bila škoda za uporabnike ali druge zainteresirane stranke očitno nesorazmerna s koristmi, ki bi jih z uvedbo ukrepov imela industrija Skupnosti.

(26) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe in sicer varstva pred subvencioniranjem in nepošteno prakso oblikovanja cen, ki povzroča škodo letalskim prevoznikom Skupnosti pri zagotavljanju storitev zračnega prevoza iz tretjih držav, in ker se ta cilj učinkoviteje doseže na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja -

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilj

1. Ta uredba določa postopek, ki ga je treba upoštevati pri zagotavljanju varstva proti subvencioniranju in nepošteni praksi oblikovanja cen pri izvajanju zračnega prevoza iz tretjih držav, če to povzroča škodo industriji Skupnosti.

2. Ta uredba ne preprečuje predhodne uporabe posebnih določb iz sporazumov o zračnem prometu med državami članicami in tretjimi državami.

3. Ta uredba ne preprečuje uporabe posebnih določb iz sporazumov med Skupnostjo in tretjimi državami.

Člen 2

Načela

Odškodninski ukrep se lahko uvede za izravnavo:

1. subvencije, posredno ali neposredno dodeljene letalskemu prevozniku iz tretje države; ali

2. nepoštene prakse oblikovanja cen letalskih prevoznikov iz tretjih držav;

pri izvajanju zračnega prevoza na eni ali več zračnih poti v Skupnost ali iz nje, ki povzroča škodo industriji Skupnosti.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe:

(a) "škoda" pomeni materialno škodo za industrijo Skupnosti ali nevarnost materialne škode za industrijo Skupnosti, ugotovljeno v skladu s členom 6;

(b) "industrija Skupnosti" pomeni vse letalske prevoznike Skupnosti, ki skupaj izvajajo podoben zračni prevoz, ali tiste izmed njih, katerih skupinski delež predstavlja večinski del v celotni ponudbi takšnega prevoza v Skupnosti;

(c) "letalski prevoznik Skupnosti" pomeni letalskega prevoznika z veljavno operativno licenco, ki jo je podelila država članica v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov [5];

(d) "podoben zračni prevoz" pomeni zračni prevoz, ki se izvaja na enaki zračni poti ali poteh kot obravnavani zračni prevoz, oziroma tisti zračni prevoz, ki se izvaja na zračni poti ali poteh, ki so zelo podobne tistim, na katerih se izvaja obravnavani zračni prevoz.

Člen 4

Subvencioniranje

1. Šteje se, da subvencija obstaja, če:

(a) vlada ali regionalni organ ali druga javna organizacija tretje države, plača finančni prispevek, torej kadar:

(i) praksa vlade ali regionalnega organa ali druge javne organizacije vključuje neposreden prenos sredstev, kot so dotacije, posojila ali infuzije lastniškega kapitala, potencialni neposreden prenos sredstev na podjetje ali prevzem odgovornosti podjetja kot so garancije za posojila;

(ii) se vlada ali regionalni organ ali druga javna organizacija odreče plačilu ali ne izterja sicer obveznih davkov;

(iii) vlada ali regionalni organ ali druga javna organizacija zagotovi blago ali storitve, ki ne predstavljajo splošne infrastrukture, ali nabavi blago in storitve;

(iv) vlada ali regionalni organi ali druga javna organizacija izvrši plačila v finančni sistem, ali pa za izvedbo ene ali več nalog, prikazanih v točkah (i), (ii) in (iii), ki so običajno v pristojnosti vlade, pooblasti zasebni organ ali mu odredi takšno izvedbo in se pri tem postopek dejansko ne razlikuje od običajne vladne prakse;

(b) in s tem dodeli ugodnost.

2. Izravnalni ukrepi za subvencije se uvedejo le, če so le-te pravno ali dejansko omejene na podjetje ali industrijo ali skupino podjetij ali industrij v pristojnosti organa, ki subvencije podeljuje.

Člen 5

Nepoštena praksa oblikovanja cen

1. Šteje se, da obstaja nepoštena praksa oblikovanja cen za določeni zračni prevoz v Skupnost ali iz nje, če letalski prevozniki iz tretjih držav:

- uživajo nekomercialne koristi, in

- zaračunavajo letalske prevoznine, ki so toliko nižje od tistih, ki jih nudijo konkurenčni letalski prevozniki Skupnosti, da povzročijo škodo.

Ti postopki se morajo jasno razlikovati od običajnih konkurenčnih postopkov za oblikovanje cen.

2. Pri primerjavi letalskih prevoznin je treba upoštevati naslednje dejavnike:

(a) dejansko ceno, po kateri so vozovnice na voljo za prodajo;

(b) število tistih sedežev od celotnega števila razpoložljivih sedežev na letalu, na voljo po domnevno nepošteni ceni;

(c) omejitve in pogoje, povezane s prodajo vozovnic po domnevno nepošteni ceni;

(d) raven storitev, ki jih ponujajo vsi prevozniki, ki opravljajo obravnavani podobni zračni prevoz;

(e) dejanske stroške letalskega prevoznika iz tretje države, ki izvaja te storitve, h katerim se prišteje razumen odstotek dobička; in

(f) razmere na primerljivih zračnih poteh glede na točke (a) do (e).

3. V skladu s postopkom, navedenim v členu 15(3), Komisija oblikuje podrobno metodologijo za ugotavljanje obstoja nepoštene prakse oblikovanja cen. Ta metodologija med drugim zajema način za ocenjevanje običajnega konkurenčnega oblikovanja cen, dejanskih stroškov in razumen odstotek dobička v specifičnem okviru letalskega sektorja.

Člen 6

Ugotavljanje škode

1. Ugotavljanje škode temelji na jasnih dokazih in vključuje objektivno preiskavo:

(a) ravni prevoznin v zadevnem zračnem prevozu in vpliva takšnega zračnega prevoza na prevoznine, ki jih nudijo letalski prevozniki Skupnosti; in

(b) vpliva takšnega zračnega prevoza na industrijo Skupnosti, kakor kažejo gibanja številnih gospodarskih kazalcev kot so število letov, izkoriščenost zmogljivosti, potniške rezervacije, tržni delež, dobiček, donos naložbenega kapitala, naložbe, zaposlovanje.

Eden ali več teh dejavnikov nima nujno odločilnega pomena.

2. S pomočjo vseh trdnih dokazov, predstavljanih v zvezi z odstavkom 1, je treba dokazati, da obravnavani zračni prevoz povzroča škodo v smislu te uredbe.

3. Razen zadevnega zračnega prevoza je treba preiskati tudi druge znane dejavnike, ki istočasno povzročajo škodo industriji Skupnosti, s čimer se zagotovi, da se škoda teh drugih dejavnikov ne pripiše obravnavanemu zračnemu prevozu.

4. Ugotavljanje nevarnosti škode mora temeljiti na dejstvih in ne zgolj na domnevah, ugibanjih ali malo verjetnih možnostih. Spremembe okoliščin, ki bi lahko privedle do položaja, v katerem bi subvencija povzročila škodo, morajo biti jasno predvidljive in neizbežne.

Člen 7

Začetek postopka

1. Preiskava s skladu s to uredbo se začne na podlagi pisne pritožbe, ki jo v imenu industrije Skupnosti vloži katera koli pravna ali fizična oseba ali zveza, ali na predlog Komisije, če obstajajo zadostni dokazi o obstoju izravnalnih subvencij (vključno z višino le-teh, če je to mogoče) ali o nepošteni praksi oblikovanja cen v smislu te uredbe, škode in vzročne povezave med domnevno subvencioniranimi ali nepošteno oblikovanimi cenami storitev zračnega prevoza in domnevno škodo.

2. Kadar je očitno, da obstajajo zadostni dokazi za začetek postopka, Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2) v 45 dneh po vložitvi pritožbe sproži postopek in objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije. Če država članica, ki jo to zadeva, obravnava vprašanje v okviru dvostranskega sporazuma, se 45-dnevni rok na zahtevo te države članice podaljša za največ 30 dni. O vsakem nadaljnjem podaljšanju roka odloča Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2).

Če so podani dokazi nezadostni, Komisija o tem obvesti pritožnika v 45 dneh po datumu vložitve pritožbe v skladu s postopkom iz člena 15(2).

3. V obvestilu o začetku postopka morajo biti objavljeni začetek preiskave, njen obseg, zračni prevoz na obravnavanih zračnih poteh, države, katerih vlade so domnevno dodelile subvencije ali licence letalskim prevoznikom, ki naj bi bili vpleteni v nepošteno prakso oblikovanja cen, in rok, v katerem se zainteresirane stranke lahko prijavijo, predstavijo svoja stališča v pisni obliki in posredujejo podatke, če je takšna stališča treba upoštevati pri preiskavi; obvestilo navaja tudi rok, v katerem zainteresirane stranke lahko zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo.

4. Komisija o začetku postopka obvesti letalske prevoznike, ki izvajajo obravnavani zračni prevoz, prizadete vlade in pritožnike.

5. Komisija lahko kadarkoli povabi vlade tretjih držav, ki jih to zadeva, k sodelovanju pri posvetovanju, da bi pojasnila razmere v zvezi z zadevami iz odstavka 2 in dosegla sporazumno rešitev. Kjer to ustreza, Komisija vključi v ta posvetovanja vse prizadete države članice. Kadar posvetovanja med državo članico in vlado zadevne tretje države že potekajo, se Komisija vnaprej poveže z omenjeno državo članico.

Člen 8

Preiskava

1. Po začetku postopka Komisija sproži preiskavo, ki zajema tako subvencioniranje ali nepošteno prakso oblikovanja cen zračnega prevoza, ki jih na nekaterih zračnih poteh izvajajo prevozniki iz tretjih držav, kot tudi škodo. Preiskava mora potekati kar najhitreje in se običajno zaključi v devetih mesecih po začetku postopka, razen v naslednjih okoliščinah, ko jo je mogoče podaljšati:

- če so pogajanja z vlado tretje države, ki jo to zadeva, prispela do točke, ko je mogoče v kratkem pričakovati zadovoljivo rešitev pritožbe, ali

- je za doseganje rešitve, ki je v interesu Skupnosti, potreben dodaten čas.

2. Zainteresirane stranke, ki so se priglasile v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka, se zaslišijo, če so podale zahtevo po zaslišanju, iz katere je razvidno, da so dejansko zainteresirana stranka, na katero utegne vplivati rezultat postopka, ter da obstajajo posebni razlogi za njihovo zaslišanje.

3. Kadar zainteresirana stranka zavrne dostop ali na drug način v ustreznem roku ne posreduje nujnih podatkov oziroma resno ovira preiskavo, lahko začasni ali končni rezultati, pozitivni ali negativni temeljijo na razpoložljivih dejstvih. Če se ugotovi, da je zainteresirana stranka podala lažne ali zavajajoče podatke, se ti podatki ne upoštevajo, uporabijo pa se lahko dejstva, ki so na voljo.

Člen 9

Izravnalni ukrepi

Izravnalni ukrepi, bodisi začasni ali dokončni, kateri veljajo za zadevne prevoznike iz tretjih držav, naj bodo po možnosti v obliki dajatev.

Člen 10

Začasni ukrepi

1. Začasni ukrepi se lahko uvedejo, če je začasno pozitivno ugotovljeno, da obravnavani prevozniki iz tretjih držav uživajo ugodnosti subvencij ali so vpleteni v nepošteno prakso oblikovanja cen, ki povzroča škodo industriji Skupnosti, in da interes Skupnosti poziva k intervenciji za preprečitev nadaljnje tovrstne škode.

2. Začasni ukrepi se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 15(2). Navedeni ukrepi se uvedejo za največ šest mesecev.

Člen 11

Zaključek postopka brez uvedbe ukrepov

1. Če se pritožba umakne ali če se v okviru sporazuma o zračnem prometu med državo članico in zadevno tretjo državo doseže zadovoljiv ukrep, lahko Komisija postopek zaključi, če takšen zaključek ni v nasprotju z interesi Skupnosti.

2. Če izravnalni ukrepi niso potrebni, se postopek lahko zaključi v skladu s postopkom iz člena 15(2). Vsakemu sklepu o zaključku mora biti priložena izjava z utemeljitvijo.

Člen 12

Dokončni ukrepi

1. Če končno ugotovljena dejstva kažejo na obstoj subvencij ali nepoštene prakse oblikovanja cen in na s tem povzročeno škodo in če interes Skupnosti zahteva intervencijo v skladu s členom 16, se uvede dokončen ukrep v skladu s postopkom iz člena 15(3).

2. Raven uvedenih ukrepov za izravnavo subvencij ne sme presegati višine subvencij, izračunane z upoštevanjem ugodnosti, dodeljenih upravičenemu podjetju, ki so jih glede na ugotovitve uživali prevozniki iz tretjih držav, in naj bi bila nižja od višine vseh subvencij, če bi takšna nižja raven zadoščala za odpravo škode, povzročene industriji Skupnosti.

3. Raven uvedenih ukrepov za izravnavo nepoštene prakse oblikovanja cev letalskih prevoznikov, ki uživajo nekomercialne koristi, ne sme presegati razlike med prevozninami, ki jih zaračunajo obravnavani letalski prevozniki iz tretjih držav, in prevozninami, ki jih nudijo zadevni konkurenčni letalski prevozniki Skupnosti, vendar naj bi bila nižja, če takšna nižja raven zadošča za odpravo škode, povzročene industriji Skupnosti. V nobenem primeru raven ukrepov ne sme presegati vrednosti nekomercialnih koristi, dodeljenih letalskemu prevozniku iz tretje države.

4. V vsakem primeru se ukrep v ustrezni višini uvede na nediskriminatorni osnovi zoper zračni prevoz, ki ga izvajajo letalski prevozniki iz tretjih držav, za katere se ugotovi, da uživajo ugodnosti subvencij ali so vpleteni v nepošteno prakso oblikovanja cen na posameznih zračnih poteh, razen za zračni prevoz, ki ga izvajajo letalski prevozniki iz tretjih držav in za katerega so obveznosti sprejete v okviru te uredbe.

5. Ukrep ostane veljaven samo toliko časa in v takšnem obsegu, kakor je to potrebno za izravnavo subvencij ali nepoštene prakse oblikovanja cen, ki povzroča škodo.

Člen 13

Sprejetje obveznosti

1. Preiskave je mogoče zaključiti brez uvedbe začasnih ali dokončnih ukrepov po sprejetju zadovoljivih prostovoljnih obveznosti, v okviru katerih se:

(a) vlada, ki dodeli subvencijo ali nekomercialno korist, strinja, da bo subvencijo ali nekomercialno korist odpravila, omejila ali sprejela druge ukrepe s podobnim učinkom;

(b) letalski prevoznik iz tretje države, obveže, da bo preučil svoje cene in prenehal izvajati zračni prevoz na zadevni zračni poti, s čimer bo odpravil škodljivi učinek subvencij ali nekomercialnih koristi.

2. Obveznosti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 15(2).

3. Če katera koli stran krši obveznosti ali jih prekliče, se v skladu s členom 12 uvede dokončen ukrep na podlagi dejstev, ugotovljenih v okviru preiskave, ki je privedla do sprejetja obveznosti, pod pogojem, da se je preiskava končala z dokončno ugotovitvijo o subvencioniranju in da je prizadeti letalski prevoznik iz tretje države ali vlada, ki je dodelila subvencijo, imela priložnost za pripombe, razen v primeru, če letalski prevoznik iz tretje države ali takšna vlada, obveznost prekliče.

Člen 14

Ponovni pregledi

1. Kjer to upravičujejo okoliščine, se ponovno pregledajo potrebe po uvedbi stalnih ukrepov v njihovi začetni obliki bodisi na pobudo Komisije ali na zahtevo države članice ali na zahtevo letalskih prevoznikov iz tretjih držav, za katere veljajo ukrepi, ali na zahtevo letalskih prevoznikov Skupnosti, pod pogojem, da sta od uvedbe dokončnega ukrepa minili najmanj dve zaporedni obdobji reda letenja IATA.

2. S ponovnimi pregledi iz odstavka 1 začne Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2). Za ponovne preglede iz odstavka 1 veljajo ustrezne določbe iz členov 7 in 8. Namen ponovnih pregledov je ugotoviti stalen obstoj subvencij ali nepoštenega oblikovanja cen in/ali s tem povzročene škode in na novo presoditi, če interes Skupnosti narekuje stalno intervencijo. Kadar je to upravičeno zaradi ponovnih pregledov, se ukrepi razveljavijo, spremenijo ali ohranijo, kakor je pač primerno v skladu s postopkom iz člena 15(3).

Člen 15

Postopek odbora

1. Komisiji pomaga odbor, uveden s členom 11 Uredbe sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do zračnih poti v Skupnosti [6], (v nadaljnjem besedilu "Odbor").

2. Kadar je naveden sklic na ta člen, se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Kadar je naveden sklic na ta člen, se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje, opredeljeno v členu 5(6) Uredbe 1999/468/ES, se določi na tri mesece.

4. Odbor sprejme poslovnik.

Člen 16

Interes Skupnosti

Ugotovitev iz členov 10(1), 11(2) in 12(1) o tem, ali interes Skupnosti narekuje intervencijo oziroma ali je treba z ukrepi nadaljevati v skladu s členom 14(2), mora temeljiti na skupni oceni vseh različnih interesov. Ukrepi se lahko opustijo, če je mogoče nedvoumno sklepati, da niso v interesu Skupnosti.

Člen 17

Splošne določbe

1. Začasne ali dokončni uravnalne ukrepe uvaja uredba, izvajajo pa jih države članice v obliki, na ravni in v skladu z drugimi merili, določenimi v uredbi, ki takšne ukrepe uvaja. Če se uvedejo ukrepi, ki niso dajatve, uredba določa natančno obliko ukrepov v skladu z določbami te uredbe.

2. Uredba, ki uvaja začasne ali dokončne izravnalne ukrepe, in uredbe ter sklepi o sprejetju obveznosti, prekinitvi ali zaključku preiskav ali postopkov se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 21. aprila 2004

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

D. Roche

[1] UL C 151 E, 25.6.2002, str. 285.

[2] UL C 61, 14.3.2003, str. 29.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. januarja 2003 (UL C 38 E, 12.2.2004, str. 75), Skupno stališče Sveta z dne 18. decembra 2003 (UL C 66 E, 16.3.2004, str. 14). Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2004 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 30. marca 2004.

[4] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[5] UL L 240, 24.8.1992, str. 1.

[6] UL L 240, 24.8.1992, str. 8. Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

--------------------------------------------------