32004R0364

Uredba Komisije (ES) št. 364/2004

z dne 25. februarja 2004

o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 glede povečanja področja uporabe za vključitev pomoči za raziskave in razvoj

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči [1] in zlasti točk (a)(i) in (b) člena 1(1) Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe [2],

po posvetovanju z Svetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Opredelitev majhnih in srednje velikih podjetij (MSP), uporabljena v Uredbi Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja [3], je enaka opredelitvi iz Priporočila Komisije 96/280/ES z dne 3. aprila 1996 o opredelitvi majhnih in srednje velikih podjetij [4]. To priporočilo je bilo nadomeščeno s Priporočilom 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij [5] z začetkom veljavnosti 1. januarja 2005.

(2) Pravila je treba razjasniti v primerih, kadar se naložba opravi na območju, ki je upravičeno do regionalne pomoči, vendar v sektorju, za katerega je regionalna pomoč prepovedana. Pragi regionalne pomoči naj se uporabijo le, kadar sta tako regija, v kateri se opravi naložba kot tudi sektor, ki mu pripada upravičenec, upravičena do regionalne pomoči. Pravila, po katerih se zahteva priglasitev vsake večje individualne pomoči, ki presega nekatere prage, je treba ustrezno razjasniti.

(3) Izkušnje so pokazale, da je zaželeno imeti poenoten in poenostavljen sistem poročanja za letna poročila, ki se sprejme na podlagi člena 27 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe Evropske skupnosti [6]. Posebne določbe o poročanju, navedene v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 70/2001 je zato treba uporabljati le do sprejetja splošnega sistema poročanja.

(4) Treba je določiti določbe za oceno združljivosti s skupnim trgom za vsako pomoč za majhna in srednje velika podjetja, ki je bila odobrena brez predhodnega soglasja Komisije pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 70/2001.

(5) Pomoč za raziskave in razvoj lahko prispeva k gospodarski rasti, saj krepi konkurenčnost in spodbuja zaposlovanje. Pomoč za raziskave in razvoj za majhna in srednje velika podjetja je izjemnega pomena, ker so ena strukturno pogojenih slabosti majhnih in srednje velikih podjetij prav težave, s katerimi se soočajo pri dostopanju do novih dosežkov tehnološkega razvoja ter do prenosa tehnologije. Hkrati je Komisija v okviru Skupnosti glede državne pomoči za raziskave in razvoj [7] zavzela stališče, da se lahko domneva, da bo državna pomoč za raziskave in razvoj majhnim in srednje velikim podjetjem predstavljala spodbudo, da se bolj vključijo v raziskave in razvoj, saj majhna in srednje velika podjetja na splošno namenijo dejavnostim v zvezi z raziskavami in razvojem le majhen odstotek svojega prihodka. Na podlagi izkušenj pri uporabi okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj za majhna in srednje velika podjetja se je Komisija odločila, da je utemeljeno tako pomoč izvzeti zahteve obvezne predhodne priglasitve, ob upoštevanju, da ima taka pomoč le zelo omejene možnosti negativnega vplivanja na konkurenco. To velja tudi za pomoč pri študijah izvedljivosti ter za pomoč pri poravnavi stroškov patentiranja kot tudi za individualno pomoč, ki ne presega določenih pragov.

(6) Zato je treba področje uporabe Uredbe (ES) št. 70/2001 razširiti tako, da zajame pomoč za raziskave in razvoj, ki se majhnim in srednje velikih podjetjem odobri v največjem možnem številu sektorjev.

(7) Nekatere opredelitve iz Uredbe (ES) št. 70/2001 je treba spremeniti, da se upoštevajo podrobni podatki glede državne pomoči za raziskave in razvoj, in dodati nekatere druge. Opredelitve stopenj raziskav in razvoja iz Priloge I je treba vstaviti v okvir Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj. Seznam upravičenih stroškov mora ustrezati seznamu iz Priloge II z okvir, z nekaterimi pojasnili, ki so potrebna glede na dejstvo, da se Uredba neposredno uporablja v državah članicah. Upravičenci ne bi smeli imeti koristi od dvojnega subvencioniranja enakih rezultatov raziskav.

(8) Navodila v Okviru Skupnosti za državno pomoč z raziskave in razvoj glede tega, ali nekateri ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe, ostajajo relevantna za namene te uredbe.

(9) Zaradi spodbujanja razširjanja rezultatov raziskav lahko majhna in srednje velika podjetja prejemajo pomoč za stroške pridobivanja in potrjevanja patentov ter drugih pravic industrijske lastnine, ki izhajajo iz raziskovalnih in razvojnih dejavnosti. Predpogoj za izvzetje take pomoči ne bi smel biti, da je bila pomoč odobrena tudi za dejavnost, iz katere zadevna pravica izhaja. Zadošča tudi, da gre za dejavnost, ki bi bila upravičena do pomoči za raziskave in razvoj.

(10) Vse pomoči za raziskave in razvoj v majhnih in srednje velikih podjetjih ni mogoče izvzeti na podlagi Uredbe (ES) št. 70/2001. Prag, določen v Okviru Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj, ki velja za posamezne priglasitve, bi moral veljati tudi za individualno pomoč, ki jo je mogoče izvzeti s to uredbo. Posebna pravila naj še naprej veljajo za projekte Eureka, ki sodijo v obseg uporabe deklaracije ministrske konference v Hanovru z dne 6. novembra 1985, za katere se šteje, da so v splošnem evropskem interesu.

(11) Z Uredbo (ES) št. 70/2001 naj se ne izvzame pomoč, ki se sprosti v obliki predplačila, če ta, izražena v odstotkih upravičenih stroškov, presega najvišjo intenzivnost pomoči, določeno v tej uredbi, in je vračljiva le v primeru uspešnega izida raziskovalnih dejavnosti, kot določa Okvir za državno pomoč za raziskave in razvoj, saj Komisija oceni vračljivo pomoč za vsak posamezni primer, ob upoštevanju predlaganih pogojev za vračilo.

(12) Uredba (ES) št. 70/2001, kot je spremenjena s to uredbo, velja le za državno pomoč za raziskave in razvoj, ki se dodeli majhnim in srednje velikim podjetjem. Okvir Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj se bo še naprej uporabljal za oceno vsake pomoči za raziskave in razvoj, ki se priglasi Komisiji.

(13) Uredbo (ES) št. 70/2001 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 70/2001 se spremeni:

1. člen 1(2) se spremeni:

(a) točka (a) se nadomesti z naslednjim:

"(a) glede na člena 4 in 5, za dejavnosti, ki so povezane s proizvodnjo, predelavo ali trženjem proizvodov iz Priloge I k Pogodbi;";

(b) doda se točka (d):

"(d) za pomoč, ki sodi v področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1407/2002 [*] UL L 205, 2.8.2002, str. 1..";

2. člen 2 se spremeni:

(a) v točki (e) se doda naslednji pododstavek:

"Za pomoč za raziskave in razvoj se bruto intenzivnost pomoči za raziskovalni ali razvojni projekt, ki se izvaja v sodelovanju med javnimi raziskovalnimi ustanovami ter podjetji, izračuna na podlagi kombinirane pomoči iz neposredne vladne podpore za posebne raziskovalne projekte in, kadar ti pomenijo pomoč, prispevke javnih neprofitnih visokošolskih institucij ali raziskovalnih ustanov za projekt.";

(b) dodajo se naslednje točke (h), (i) in (j):

"(h) ",temeljne raziskave"; pomenijo dejavnost, namenjeno širjenju znanstvenega in tehničnega znanja, ki ni povezana z industrijskimi ali komercialnimi cilji;

(i) "industrijske raziskave"; pomeni načrtovane raziskave ali kritične preiskave, katerih namen je pridobivanje novega znanja, in cilj katerih je, da je to znanje uporabno pri razvijanju novih izdelkov, procesov ali storitev ali pri zagotavljanju pomembnih izboljšav obstoječih proizvodov, procesov ali storitev;

(j) "predkonkurenčni razvoj"; pomeni oblikovanje rezultatov industrijskih raziskav v načrt, ureditev ali zasnovo za nove, spremenjene ali izboljšane izdelke, procese ali storitve, če so ti namenjeni za prodajo ali uporabo, vključno z ustvarjanjem začetnega prototipa, ki ga ni mogoče uporabiti v komercialne namene. To lahko vključuje tudi konceptualno oblikovanje in zasnovo drugih izdelkov, procesov ali storitev ter začetne predstavitvene projekte ali pilotne projekte, če teh projektov ni mogoče spremeniti ali uporabiti za industrijsko uporabo ali izkoristiti v komercialne namene. Ne vključuje rutinskih ali rednih sprememb izdelkov, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, obstoječih storitev in drugih dejavnosti v teku, tudi če bi take spremembe lahko predstavljale izboljšave.";

3. odstavka 2 in 3 člena 4 se nadomesti z:

"2. Kadar se naložba opravi na območjih ali v sektorjih, ki niso upravičeni do regionalne pomoči po členu 87(3)(a) in (c) Pogodbe v času sprostitve pomoči, bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati:

(a) 15 % pri majhnih podjetjih;

(b) 7,5 % pri srednje velikih podjetjih.

3. Kadar se naložba opravi na območjih in v sektorjih, ki so upravičeni do regionalne pomoči v času odobritve pomoči, intenzivnost pomoči ne sme presegati praga regionalne pomoči za naložbe, določene v kartah, ki jih odobri Komisija za vsako državo članico, za več kot:

(a) 10 odstotnih točk bruto na območjih po členu 87(3)(c) pod pogojem, da skupna neto intenzivnost pomoči ne presega 30 %; ali

(b) 15 odstotnih točk bruto na območjih po členu 87(3)(a) pod pogojem, da skupna neto intenzivnost pomoči ne presega 75 %.

Višji prag za regionalno pomoč se uporablja samo, če se pomoč dodeli pod pogojem, da bo naložba ostala v regiji prejemnika za najmanj pet let, in znaša prispevek upravičenca pri financiranju vsaj 25 %.";

4. vstavijo se naslednji členi 5a, 5b in 5c:

"Člen 5a

Pomoč za raziskave in razvoj

1. Pomoč za raziskave in razvoj je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in se izvzame iz obveznosti priglasitve po členu 88(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2 do 5.

2. Projekt, za katerega se sprosti pomoč, mora v celoti soditi v faze raziskav in razvoja, določene v členu 2(h), (i) in (j).

3. Bruto intenzivnost pomoči, izračunana na podlagi upravičenih stroškov projekta, ne sme presegati:

(a) 100 % za temeljne raziskave;

(b) 60 % za industrijske raziskave;

(c) 35 % za predkonkurenčni razvoj.

Če projekt zajema različne faze raziskav in razvoja, se dovoljena intenzivnost pomoči določi na podlagi tehtanega povprečja ustreznih dovoljenih intenzivnosti pomoči, izračunanih na osnovi vključenih upravičenih stroškov.

Za skupne projekte, najvišji znesek pomoči za vsakega upravičenca ne sme presegati dovoljene intenzivnosti pomoči, izračunane s sklicem na upravičene stroške zadevnega upravičenca.

4. Prag iz odstavka 3 je mogoče povečati do najvišje bruto intenzivnosti pomoči v višini 75 % za industrijske raziskave in 50 % za predkonkurenčni razvoj, kot sledi:

(a) če se projekt izvaja na območju, ki je v času odobritve pomoči upravičeno do regionalne pomoči, se najvišja intenzivnost pomoči lahko poveča za 10 odstotnih točk bruto na območjih, ki jih zajema člen 87(3)(a) Pogodbe, ter za pet odstotnih točk bruto na območjih, ki jih zajema člen 87(3)(c) Pogodbe;

(b) če je cilj projekta izvajanje raziskav z možno večsektorsko uporabo in se osredotoča na multidisciplinarni pristop v skladu z ciljem, nalogami in tehničnimi cilji posameznega projekta ali programa, izvedenega na podlagi Šestega okvirnega programa za raziskave in razvoj, ki ga vzpostavlja Sklep št. 1513/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta [*] UL L 232, 29.8.2002, str. 1. ali vsak kasnejši okvirni program za raziskave in razvoj ali Eureka, se najvišja intenzivnost pomoči lahko poveča za 15 odstotnih točk bruto;

(c) najvišja intenzivnost pomoči se lahko poveča za 10 odstotnih točk, če je izpolnjen eden naslednjih pogojev:

(i) projekt zajema učinkovito čezmejno sodelovanje med najmanj dvema neodvisnima partnerjema v dveh državah članicah, zlasti v smislu usklajevanja nacionalnih politik za raziskave in razvoj; nobeno posamezno podjetje v državi članici, ki dodeljuje pomoč, ne sme nositi več kot 70 % upravičenih stroškov; ali

(ii) projekt zajema učinkovito sodelovanje med podjetjem in javno raziskovalno ustanovo, zlasti v smislu usklajevanja nacionalnih politik za raziskave in razvoj, kadar javna raziskovalna ustanova nosi najmanj 10 % upravičenih stroškov projekta in ima pravico objaviti rezultate, v kolikor ti izhajajo iz raziskav, ki jih je opravila ta ustanova; ali

(iii) rezultate projekta se razglasi na tehničnih in znanstvenih konferencah ali objavi v znanstvenih in tehničnih publikacijah.

Za namene točk (i) in (ii) se podizvajalske pogodbe ne štejejo kot učinkovito sodelovanje.

5. Upravičeni stroški za namene tega člena so naslednji:

(a) stroški dela (raziskovalci, tehniki in drugo podporno osebje do obsega, kot so zaposleni na projektu);

(b) stroški inštrumentov in opreme do obsega in za obdobje, ki ga predvideva projekt. Če se ti instrumenti in oprema ne uporabljajo za raziskovalni projekt skozi njihovo celotno življenjsko dobo, se štejejo za upravičene stroški amortizacije, izračunani na podlagi dobre računovodske prakse, ki ustrezajo trajanju raziskovalnega projekta;

(c) stroški stavb in zemljišča, v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za raziskovalni projekt. Za stavbe se štejejo kot upravičeni stroški amortizacije, izračunani na podlagi dobre računovodske prakse, ki ustrezajo trajanju raziskovalnega projekta. Za zemljišče se štejejo kot upravičeni stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala.

(d) stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, ki se uporabljajo izključno za raziskovalno dejavnost, vključno z raziskavami, tehničnim znanjem in patenti, kupljenimi ali najetimi od zunanjih virov po tržnih cenah, kadar se posel opravi prostovoljno in brez vsakega elementa tajnega dogovora. Ti stroški se štejejo kot upravičeni le v višini 70 % skupnih upravičenih stroškov.

(e) dodatni režijski stroški, nastali neposredno kot posledica raziskovalnega projekta;

(f) drugi operativni stroški, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica raziskovalne dejavnosti.

Člen 5b

Pomoč za študije tehnične izvedljivosti

Pomoč za študije tehnične izvedljivosti kot pripravo na raziskovalne dejavnosti ali dejavnosti predkonkurenčnega razvoja je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in se izvzame iz obveznosti priglasitve po členu 88(3) Pogodbe, če bruto intenzivnost pomoči, izračunana na podlagi stroškov študije, ne presega 75 %.

Člen 5c

Pomoč za stroške patentiranja

1. Pomoč za stroške, povezane s pridobivanjem in potrjevanjem patentov in drugih pravic industrijske lastnine je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in se izvzame iz obveznosti priglasitve po členu 88(3) Pogodbe do iste višine pomoči, ki bi se obravnavala kot pomoč za raziskave in razvoj v zvezi z raziskovalnimi dejavnostmi, ki so vodile k zadevnim pravicam industrijske lastnine.

2. Upravičeni stroški za namene odstavka 1 so naslednji:

(a) vsi stroški, nastali pred podelitvijo pravice na izvirni stopnji pristojnosti, vključno s stroški, ki so povezani s pripravo, vlaganjem in obravnavo prošnje kot tudi stroški, nastali pri obnovi prijave pred podelitvijo pravice;

(b) stroški prevajanja in drugi stroški, nastali zaradi pridobivanja ali potrditve pravice na drugih stopnjah pristojnosti;

(c) stroški, nastali pri zaščiti veljavnosti pravice med uradno obravnavo prošnje in možni postopki za nasprotovanje, tudi če so ti stroški nastali po podelitvi pravice.";

5. člen 6 se nadomesti z:

"Člen 6

Velike individualne pomoči

1. V primeru pomoči po členih 4 in 5 se individualna pomoč v skladu s to uredbo ne izvzame, če je dosežen eden od naslednjih pragov:

(a) skupni upravičeni stroški celotnega projekta znašajo najmanj 25000000 EUR; in

(i) bruto intenzivnost pomoči znaša najmanj 50 % praga iz člena 4(2) na območjih ali v sektorjih, ki niso upravičeni do regionalne pomoči;

(ii) neto intenzivnost pomoči obsega najmanj 50 % praga neto pomoči, določene v karti regionalne pomoči za območja ali sektorje, ki so upravičeni do regionalne pomoči; ali

(b) skupni bruto znesek pomoči znaša najmanj 15000000 EUR.

2. V primeru pomoči po členih 5a, 5b in 5c se individualna pomoč v skladu s to uredbo ne izvzame, če je dosežen eden od naslednjih pragov:

(a) skupni upravičeni stroški celotnega projekta, nastali pri vseh podjetjih, ki so sodelovala pri projektu, znašajo najmanj 25000000 EUR; in

(b) priporočljivo je zagotoviti pomoč z ustreznim bruto zneskom pomoči najmanj 5000000 EUR za eno ali več posameznih podjetij.

V primeru pomoči za Eureka projekt se pragi iz prvega pododstavka nadomestijo z naslednjimi:

(a) skupni upravičeni stroški Eureka projekta, nastali pri vseh podjetjih, ki so sodelovala pri projektu, znašajo najmanj 40000000 EUR; in

(b) priporočljivo je zagotoviti pomoč z ustreznim bruto zneskom pomoči najmanj 10000000 EUR za eno ali več posameznih podjetij.";

6. doda se člen 6a:

"Člen 6a

Pomoč, ki ostaja predmet predhodne priglasitve Komisiji

1. V skladu s to uredbo ni izvzeta nobena pomoč, bodisi individualna ali pomoč, dodeljena po shemi pomoči, v obliki enega ali več predplačil, ki so vračljiva le v primeru uspešnega izida raziskovalnih dejavnosti, kadar skupni znesek predplačil, izražen v odstotkih upravičenih stroškov, presega intenzivnosti iz členov 5a, 5b ali 5c ali časovni okvir iz člena 6(2).

2. Ta uredba ne vpliva na obveznost države članice, da priglasi individualne pomoči, dodeljene na podlagi drugih instrumentov pomoči države, in zlasti na obveznost države članice, da Komisiji priglasi ali jo obvesti o pomoči podjetjem, ki prejemajo pomoč za prestrukturiranje v smislu Smernic Skupnosti za državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah [*] UL C 288, 9.10.1999, str. 2. ter obveznost, da priglasi regionalno pomoč za velike naložbene projekte po veljavnem večsektorskem Okviru.";

7. odstavek 1 člena 8 se nadomesti z:

"1. Pragovi pomoči, določeni v členih od 4 do 6 se uporabljajo tako v primeru, ko je projekt v celoti financiran iz državnih virov, kot tudi v primeru, ko je delno financiran s strani Skupnosti.";

8. odstavek 3 člena 9 se nadomesti z:

"3. Države članice pripravijo letno poročilo o izvajanju te uredbe v skladu z izvedbenimi določbami glede oblike in vsebine letnih poročil, ki so določena na podlagi člena 27 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 [*] UL L 83, 27.3.1999, str. 1..

Do začetka veljavnosti teh določb, države članice pripravijo letno poročilo o uporabi te uredbe glede vsakega koledarskega leta ali njegovega dela, v katerem se ta uredba uporablja, v obliki, kakršna je določena v Prilogi III, tudi v elektronski obliki. Poročilo mora država članica predložiti Komisiji najpozneje tri mesece po preteku obdobja, na katerega se poročilo nanaša.";

9. vstavi se naslednji člen 9a:

"Člen 9a

Prehodne določbe

1. Priglasitve pomoči za raziskave in razvoj, vložene do 19. marca 2004 bodo še naprej ocenjene na podlagi Okvira za državno pomoč za raziskave in razvoj, medtem ko bodo ostale priglasitve ocenjene skladno z določbami te uredbe.

2. Sheme pomoči, ki se izvajajo pred začetkom veljavnosti te uredbe, in pomoči, ki se po teh shemah dodelijo v odsotnosti dovoljenja Komisije in se z njimi krši obveznost priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, so združljivi s skupnim trgom v smislu člena 87(3) Pogodbe in so izvzeti teh obveznosti, če izpolnjujejo pogoje iz člena 3(2)(a) in člena 3(3) te uredbe.

Individualna pomoč, ki se dodeli zunaj sheme pomoči pred začetkom veljavnosti te uredbe, v odsotnosti dovoljenja Komisije in se z njo krši obveznost priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3) Pogodbe in je oproščena te obveznosti, če izpolnjuje pogoje iz te uredbe, z izjemo zahteve iz člena 3(1), da se izrecno sklicuje na to uredbo.

Vsako pomoč, ki ne izpolnjuje teh pogojev, oceni Komisija v skladu z ustreznimi okviri, smernicami, sporočili in obvestili.";

10. Priloga I se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske Unije.

Točka 10 člena 1 se uporablja od 1. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. februarja 2004

Za Komisijo

Mario Monti

Član Komisije

[1] UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

[2] UL C 190, 12.8.2003, str. 3.

[3] UL L 10, 13.1.2001, str. 33.

[4] UL L 107, 30.4.1996, str. 4.

[5] UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

[6] UL L 83, 27.3.1999, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

[7] UL C 45, 17.2.1996, str. 5.

--------------------------------------------------

PRILOGA

PRILOGA I

Opredelitev majhnih in srednje velikih podjetij

(Izvleček iz Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij, UL L 124, 20.5.2003, str. 36)

OPREDELITEV MIKRO, MAJHNIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ, KI JO JE SPREJELA KOMISIJA

Člen 1

Podjetje

Podjetje je vsaka pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njeno pravno obliko. To zlasti vključuje samozaposlene osebe in družinska podjetja, ki se ukvarjajo z obrtjo ali drugimi dejavnostmi, ter partnerska podjetja ali združenja, ki se redno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.

Člen 2

Število zaposlenih in najvišje finančne vrednosti, ki določajo vrsto podjetja

1. Kategorijo mikro, majhnih in srednje velikih podjetij sestavljajo podjetja, ki imajo manj kakor 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.

2. V kategoriji MSP se majhno podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kakor 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR.

3. V kategoriji MSP se mikro podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kakor 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijona EUR.

Člen 3

Vrste podjetij, upoštevane pri izračunu števila zaposlenih in finančnih zneskov

1. "Neodvisno podjetje" je vsako podjetje, ki ne izpolnjuje opredelitve partnerskega podjetja v smislu odstavka 2 ali povezanega podjetja v smislu odstavka 3.

2. Partnerska podjetja so vsa podjetja, ki ne izpolnjujejo opredelitve povezanih podjetij v smislu odstavka 3 in med katerimi obstaja naslednje razmerje: podjetje (podjetje višje v lastniški verigi) ima samo ali skupaj z enim ali več povezanimi podjetji v smislu odstavka 3, v lasti 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic drugega podjetja (podjetje nižje v lastniški verigi).

Vendar se podjetje lahko obravnava kot neodvisno, in torej nima partnerskih podjetij, tudi če 25 % prag dosežejo ali presežejo naslednji investitorji, če ti investitorji posamezno ali skupaj niso povezani z zadevnim podjetjem v smislu odstavka 3:

(a) javne investicijske družbe, družbe za tvegani kapital, posamezniki ali skupine posameznikov, ki redno vlagajo lastniški kapital v podjetja, ki ne kotirajo na borzi (poslovni angeli), če je skupno vlaganje teh poslovnih angelov v isto podjetje manjše od 1250000 EUR.

(b) univerze ali neprofitni raziskovalni centri;

(c) institucionalni investitorji, vključno z regionalnimi razvojnimi skladi;

(d) avtonomne lokalne oblasti z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5000 prebivalci.

3. "Povezana podjetja" so podjetja, med katerimi obstaja eno naslednjih razmerij:

(a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju;

(b) podjetje ima pravico, da imenuje ali odstavi večino članov upravnega, upravljavskega ali nadzornega organa v drugem podjetju;

(c) podjetje ima pravico, da izvaja prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi pogodbe, podpisane s tem podjetjem, ali določbe v statutu tega podjetja;

(d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, nadzoruje, na podlagi sporazuma z drugimi delničarji ali družbeniki tega podjetja, večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v tem podjetju.

Domneva, da v podjetju ni prevladujočega vpliva, obstaja, če se investitorji iz drugega pododstavka odstavka 2 ne vključujejo, neposredno ali posredno, v upravljanje zadevnega podjetja, ne glede na svoje pravice kot delničarji podjetja.

Kot povezana se obravnavajo tudi podjetja, ki imajo z enim ali več povezanimi podjetji katero koli razmerje, opisano v prvem pododstavku, ali vsi investitorji iz odstavka 2.

Kot povezana podjetja se obravnavajo tudi podjetja, ki imajo eno takih razmerij s fizično osebo ali skupino fizičnih oseb, ki posluje skupaj, če so vključena v njihovo dejavnost ali del njihove dejavnosti na istem trgu ali na sosednih trgih.

"Sosedni trg" je trg za izdelek ali storitev, ki je na vertikalni razdelitvi trgov neposredno nad ali pod ustreznim trgom.

4. Podjetje se ne obravnava kot MSP, če 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ni v neposredni ali posredni, skupni ali posamezni lasti enega ali več javnih organov, razen v primerih iz odstavka 2.

5. Podjetje lahko poda uradno izjavo o svojem statusu neodvisnega podjetja, partnerskega podjetja ali povezanega podjetja, vključno s podatki o najvišjih vrednostih iz člena 2. Izjavo lahko poda tudi, če zaradi razpršenosti kapitala ni mogoče natančno ugotoviti lastništva, vendar v tem primeru v dobri veri izrazi svojo legitimno domnevo, da 25 % ali več kapitala ni v lasti enega samega podjetja ali v skupni lasti več podjetij. Take izjave se podajo, ne da bi posegale v preverjanja in preiskave v skladu z državnimi pravili in pravili Skupnosti.

Člen 4

Podatki za določanje števila zaposlenih ter finančni zneski in referenčna obdobja

1. Podatki za uporabo glede števila zaposlenih in finančnih zneskov so podatki, ki se navezujejo na zadnje potrjeno obračunsko obdobje in se izračunajo na letni osnovi. Podatki se upoštevajo od datuma zaključka poslovnih knjig. Višina prometa se izračuna brez davka na dodano vrednost (DDV) in drugih posrednih davkov.

2. Če podjetje na dan zaključka poslovnih knjig ugotovi, da je za preteklo leto preseglo ali padlo pod zaposlitveni prag ali najvišje finančne vrednosti iz člena 2, izgubi ali pridobi status srednje velikega, majhnega ali mikropodjetja samo, če se to ponovi v dveh zaporednih finančnih letih.

3. V primeru novo ustanovljenih podjetij, katerih zaključni računi še niso bili potrjeni, se podatki za uporabo izpeljejo iz dobroverne ocene med finančnim letom.

Člen 5

Število zaposlenih

Število zaposlenih ustreza številu letnih delovnih enot (LDE), tj. številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali v zadevnem podjetju ali v njegovem imenu celo obravnavano leto. Delo oseb, ki niso delale celo leto, delo honorarno zaposlenih ne glede na trajanje dela ter delo sezonskih delojemalcev se upošteva kot del LDE. Osebje podjetja sestavljajo:

(a) zaposleni;

(b) osebe, ki opravljajo delo za podrejeno podjetje in se po državni zakonodaji obravnavajo kot delojemalci;

(c) lastniki podjetniki;

(d) partnerji, ki se redno vključujejo v dejavnost podjetja in imajo koristi od finančnih prednosti podjetja.

Vajenci ali študentje, vključeni v poklicno usposabljanje na podlagi vajeniške pogodbe ali pogodbe o poklicnem usposabljanju niso del osebja. Trajanje materinskega ali starševskega dopusta ni všteto.

Člen 6

Določitev podatkov o podjetju

1. Za neodvisna podjetja se podatki, tudi o številu zaposlenih, določajo izključno na podlagi računovodskih izkazov tega podjetja.

2. Za podjetje, ki ima partnerska podjetja ali povezana podjetja se podatki, tudi glede števila zaposlenih, določijo na podlagi računovodskih izkazov in drugih podatkov podjetja ali na podlagi konsolidiranih zaključnih računov podjetja ali konsolidiranih zaključnih računov podjetja, v katerega je podjetje vključeno za namene konsolidacije, če ti obstajajo.

Podatkom iz prvega pododstavka se prištejejo podatki za vsako partnersko podjetje zadevnega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad ali pod zadevnim podjetjem. Agregiranost podatkov je sorazmerna z deležem kapitala ali glasovalnih pravic (kar je večje). Za navzkrižna lastništva velja višji odstotek.

Podatkom iz prvega in drugega pododstavka se prištejejo v višini 100 % podatki za vsako podjetje, ki je neposredno ali posredno povezano z zadevnim podjetjem, če podatki niso bili že vključeni v zaključne račune z uskupinjenjem.

3. Za uporabo odstavka 2 se podatki o partnerskih podjetjih zadevnega podjetja izpeljejo iz njihovih zaključnih računov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem se prištejejo v višini 100 % podatki za vsa podjetja, ki so povezana s temi partnerskimi podjetji, razen če njihovi podatki niso bili že vključeni z uskupinjenjem.

Za uporabo istega odstavka 2 se podatki o podjetjih, povezanih z zadevnim podjetjem, izpeljejo iz njihovih zaključnih računov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem se sorazmerno prištejejo podatki vsakega možnega partnerskega podjetja tega povezanega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad ali pod zadevnim podjetjem, razen če niso bili njihovi podatki že vključeni v konsolidirane zaključne račune v odstotku, ki je najmanj sorazmeren z odstotkom, ugotovljenim na podlagi drugega pododstavka odstavka 2.

4. Če v konsolidiranih zaključnih računih ni podatkov o osebju zadevnega podjetja, se število zaposlenih izračuna s sorazmernim agregiranjem podatkov za partnerska podjetja ter s prištevanjem podatkov podjetij, s katerimi je zadevno podjetje povezano.

--------------------------------------------------