32004E0085

Skupno stališče Sveta 2004/85/SZVP

z dne 26. januarja 2004

o preprečevanju, upravljanju in reševanju konfliktov v Afriki in o razveljavitvi Skupnega stališča 2001/374/SZVP

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 15 Pogodbe,

ob upoštevanju zaključkov Evropskega sveta iz Kölna, Helsinkov, Feire, Nice in Programa EU za preprečevanje nasilnih konfliktov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Za preprečevanje, upravljanje in reševanje konfliktov na afriški celini so v prvi vrsti odgovorni prebivalci Afrike sami.

(2) Varnostni svet Združenih narodov je v prvi vrsti odgovoren za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti glede na določbe Listine Združenih narodov.

(3) Pri oblikovanju sklepov Varnostnega sveta ZN obrambo stališč in interesov Evropske unije v polni meri zagotavlja uporaba člena 19 Pogodbe o Evropski uniji.

(4) Svet je 14. maja 2001 sprejel Skupno stališče 2001/374/SZVP o preprečevanju, upravljanju in reševanju konfliktov v Afriki [1].

(5) Zavzemanje za mir, varnost in stabilnost na celini je eden od ciljev Afriške unije (AU), mirno reševanje konfliktov med državami članicami pa eno od poglavitnih načel, vnesenih v ustanovno listino AU. Preprečevanje, upravljanje in reševanje konfliktov je bilo predmet dialoga z Organizacijo afriške enotnosti (OAE) in z njeno naslednico AU in je vključeno v Kairsko izjavo in v Akcijski načrt.

(6) Med preprečevanjem konfliktov in demokracijo, človekovimi pravicami, pravno državo in dobrim javnim upravljanjem obstaja povezava zlasti tam, kjer razvojno sodelovanje igra strateško vlogo pri krepitvi zmogljivosti za reševanje konfliktov na mirne načine.

(7) Evropska skupnost in države članice so 23. junija 2000 v Cotonouju pristopile k Sporazumu o partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (AKP).

(8) Evropski parlament je 30. novembra 2000 sprejel resolucijo o sodelovanju žensk pri mirnem reševanju konfliktov; skupna parlamentarna skupščina AKP-EU je 21. marca 2002 sprejela resolucijo o vprašanjih spolov.

(9) Svet je 8. decembra 2003 sprejel smernice o otrocih in oboroženih spopadih –

SPREJEL TO SKUPNO STALIŠČE:

Člen 1

1. Cilj tega skupnega stališča je prispevati k preprečevanju, upravljanju in reševanju nasilnih konfliktov v Afriki s krepitvijo afriških sposobnosti in sredstev za ukrepanje na tem področju, zlasti z okrepljenim dialogom z AU in podporo AU in subregionalnim organizacijam in pobudam ter organizacijam civilne družbe. Pri tem EU sprejema nadaljnje ukrepe za pospešeno usklajevanje med številnimi potencialno udeleženimi akterji, vključno s tesnejšim usklajevanjem ukrepov, ki jih sprejme Skupnost in njene države članice.

2. S krepitvijo svojih sposobnosti na področjih kriznega upravljanja in preprečevanja konfliktov EU za dosego zgoraj navedenega cilja izboljšuje svoje tesno sodelovanje z ZN in relevantnimi regionalnimi in subregionalnimi organizacijami. Sodelovanje z ZN na področju kriznega upravljanja se razvija naprej v skladu z in kot del izvajanja Skupne izjave o sodelovanju ZN-EU na področju kriznega upravljanja z dne 24. septembra 2003. Ne glede na svojo zavezanost lastni odgovornosti Afrike, EU, kadar je potrebno, ostaja pripravljena s svojimi lastnimi zmogljivostmi sodelovati pri kriznem upravljanju v Afriki.

3. EU razvija dolgoročne pobude za preprečevanje konfliktov in za vzpostavitev miru in hkrati priznava, da je napredek na teh področjih potreben predpogoj tudi za afriške države pri izgradnji in vzdrževanju zmogljivosti za učinkovito soočanje s terorizmom.

4. EU pri tem razvija proaktiven, celovit in integriran pristop, ki služi kot skupni okvir za dejavnosti posameznih držav članic. Kot del tega in z namenom izboljšati sposobnosti za hitro ukrepanje, predsedstvo ob pomoči Generalnega sekretarja/Visokega predstavnika in Komisije izdela letni pregled, namenjen prepoznavanju in nadzoru potencialnih nasilnih konfliktov in predstavitvi potrebnih političnih možnosti izbire za preprečevanje njihovega izbruha ali ponovitve.

Člen 2

Uspešno preprečevanje konfliktov sloni na pripravljenosti za ukrepanje še predenj se položaj sprevrže v nasilje. Ob priznanju potrebe po odzivu na obstoječe krizne položaje se politika EU v zvezi s preprečevanjem izbruhov in razširitve nasilnih spopadov ter v zvezi s preprečevanjem ponovitve nasilnih spopadov osredotoča na hitro ukrepanje. V tem okviru ukrepanje EU obsega:

- preprečevanje konfliktov z obravnavanjem strukturnih in globoko zakoreninjenih vzrokov ob spopadanju z neposrednimi vzroki – sprožilnimi dejavniki – nasilnih konfliktov,

- krizno upravljanje z obravnavanjem akutnih faz spopadov in podporo prizadevanjem za končanje nasilja,

- vzpostavljanje miru s prizadevanji za podporo pobudam za obvladovanje nasilnih konfliktov in za pripravo in ohranjanje miroljubnih rešitev takih konfliktov,

- obnovo s podporo ekonomski, politični in socialni prenovi držav in družb, ki so izšle iz konfliktov z namenom preprečitve ponovnega stopnjevanja nasilja in za pospeševanje trajnega miru.

Člen 3

Da bi izboljšala svoj prispevek h kriznemu upravljanju in se odzvala na obstoječe krize, EU upošteva:

- razvoj mednarodnih pravnih sistemov, mehanizme reševanja sporov in dogovore o sodelovanju na regionalni ravni,

- izgradnjo institucij s povečevanjem učinkovitosti nacionalne varnosti in pravosodnih institucij v Afriki, vključno s protiterorističnimi dejavnostmi ter z opredelitvijo posebnih ukrepov v pomoč afriškim državam pri izpolnjevanju njihovih zavez v okviru obstoječih mednarodnih instrumentov na vseh zadevnih področjih, vključno z bojem proti terorizmu in nedovoljenemu trgovanju,

- podporo ratifikaciji in celovitemu izvajanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki lahko igra pomembno vlogo pri oblikovanju nacionalnih institucij v boju proti nekaznovanosti. To vključuje tudi krepitev pravosodnih institucij, ki imajo v tem pogledu pomembno dopolnjevalno vlogo.

Člen 4

Ob priznanju, da AU in afriške subregionalne organizacije predstavljajo osrednje akterje pri preprečevanju, upravljanju in reševanju konfliktov v Afriki:

1. si EU prizadeva povečati svojo podporo dogovorom na regionalni ravni in prizadevanjem za preprečevanje konfliktov z izboljšanjem odgovornosti podjetij, krepitvijo vladavine prava, usposabljanjem za preprečevanje konfliktov, ustanavljanjem zmogljivosti – med drugim – za politične in ekonomske analize, sisteme zgodnjega opozarjanja, pogajalske/mediacijske spretnosti, z izboljševanjem mednarodnih mehanizmov za izvajanje sankcij in izvrševanje sodb, oblikovanjem mehanizmov za preučevanje ekonomskih dejavnikov, ki netijo spopade ter krepitvijo povezav med samimi regionalnimi organizacijami kakor tudi med lokalnimi, nacionalnimi in regionalnimi nevladnimi akterji in drugimi člani mednarodne skupnosti. Prizadevanja za podporo regionalnim in subregionalnim organizacijam na področju preprečevanja konfliktov se skrbno usklajujejo med Skupnostjo in njenimi državami članicami, da bi omogočile razvoj skupnih pobud in sinergij, vključno s skupnim načrtovanjem programov, kjer je to primerno.

2. se pomoč EU in njeno sodelovanje z AU na področju preprečevanja, upravljanja in reševanja konfliktov nadaljuje z namenom razvijanja dolgoročnega partnerstva, zlasti v okviru ukrepanja po Kairskem vrhu.

Člen 5

Ob priznanju, da učinkovito preprečevanje konfliktov zahteva strategije, ki omogočajo vzpostavitev pogojev za stabilno in bolj predvidljivo mednarodno okolje in celovito ter uravnoteženo pomoč in razvojne programe za ublažitev pritiskov, ki sprožajo nasilne konflikte, si EU prizadeva za:

- podporo usmerjanju perspektiv preprečevanja konfliktov v okviru razvojne in trgovinske politike Skupnosti in njenih s tem povezanih strategij za posamezne države in regije,

- uvedbo, po potrebi, indikatorjev konfliktov in instrumentov za ocenjevanje učinka miru in konfliktov v razvojnem in trgovinskem sodelovanju, da bi tako zmanjšala tveganje, ki ga pomoč in trgovina predstavljata pri netenju konfliktov, ter maksimalno uveljavila svoj pozitivni vpliv pri izgradnji miru,

- zagotovila, da bo celotno prebivalstvo lahko hitro deležno oprijemljivih koristi,

- izboljšanje usklajevanja med prizadevanji Skupnosti in prizadevanji njenih držav članic na tem področju,

- izboljšanje razvojnega in trgovinskega sodelovanja z regionalnimi, subregionalnimi in lokalnimi akterji, da bi zagotovila skladnost med pobudami in podporo afriškim dejavnostim,

- usklajevanje svojih prizadevanj z mednarodnimi finančnimi institucijami.

Člen 6

V zvezi s krepitvijo afriških zmogljivosti v podporo mirovnim operacijam:

1. EU dolgoročno podpira izboljšanje afriških zmogljivosti za podporo mirovnim operacijam na regionalni, subregionalni in dvostranski ravni, skupaj z zmogljivostmi afriških držav pri njihovem prispevku k regionalni integraciji, miru, varnosti in razvoju. Ne glede na navedeno izboljšanje zmogljivosti, Skupnost in njene države članice na podlagi posameznih primerov še naprej preučujejo možnosti razporejanja svojih lastnih operativnih zmogljivosti za namene preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja v Afriki v skladu z načeli Listine ZN in v tesnem sodelovanju z dejavnostmi ZN v regiji, kakor je bilo to uspešno izkazano z operacijo Artemis v regiji Ituri v Demokratični republiki Kongo. Navedeno preučevanje pri tem upošteva obseg zmogljivosti, oblikovanih v okviru zmogljivosti kriznega upravljanja EU, vključno z razporeditvijo civilnega osebja za potrebe dolgoročnega odzivanja na izgradnjo miru.

2. Države članice in Komisija si izmenjujejo informacije o vseh ukrepih, sprejetih v podporo zmogljivostim za podporo mirovnim operacijam v Afriki, da bi tako izboljšale usklajenost in omogočile razvoj sinergij. Te informacije se povzamejo v letnem pregledu iz tega skupnega stališča, predvidenem v členu 14.

3. Države članice in Komisija dajejo prednost oblikovanju državnih in regionalnih strategij in ocenjevanju tveganj. Strategije za posamezne države se lahko oblikujejo z uporabo standardiziranih pokazateljev in ob pomoči skupin strokovnjakov. Ocenjevanje tveganj in državne strategije bi črpale koristi iz širše uporabe lokalnih znanj in vedenj, vključno z informacijami lokalnih strokovnjakov, usposobljenih na področjih zgodnjega opozarjanja in ocenjevanja tveganj.

4. Države članice in Komisija si v zvezi z operativnimi zmogljivostmi Afrike v podporo miru prizadevajo za izboljšanje usklajenosti na področju dvostranskega ukrepanja v podporo AU in afriškim subregionalnim organizacijam, zlasti Gospodarski skupnosti držav zahodne Afrike, Skupnosti za razvoj južne Afrike in Medvladni organizaciji za razvoj, Gospodarski skupnosti centralnoafriških držav in Ekonomski in monetarni skupnosti Centralne Afrike.

5. Države članice in Komisija sistematično vabijo ena drugo ali po potrebi predsedstvo k sodelovanju na urjenjih ali seminarjih, ki jih organizirajo z namenom okrepiti afriške zmogljivosti za vzdrževanje miru.

6. Usklajevanje in izmenjave o dejavnostih za izboljšanje se poskušajo najti z zainteresiranimi tretjimi državami, predvsem z Združenimi državami, Kanado in Japonsko zlasti v okviru političnega dialoga s temi državami.

7. EU si še naprej prizadeva izboljšati svoje usklajevanje z ZN, zlasti z Oddelkom za mirovne operacije, o vseh dejavnostih, ki imajo za cilj okrepitev afriških operativnih zmogljivosti v podporo miru.

8. EU preuči načine za čim boljšo usklajenost prizadevanj držav članic na področjih usposabljanja, opreme in urjenja. Ta analiza upošteva ključna področja Brahimijevega poročila o mirovnih operacijah ZN, vključno z interoperabilnostjo vojaških enot ter poveljevalnih in nadzornih struktur.

9. V lastnem imenu, ločeno ali v povezavi s programi, ki jih uvedejo posamezne države članice, EU na ad hoc podlagi v določenem času, če se pojavi dodana vrednost, preuči uvedbo programov za izboljšanje zmogljivosti. Tako ukrepanje lahko zajema manjše opazovalne misije med urjenji za vzdrževanje miru in sega vse do obsežnejših programov usposabljanja.

Člen 7

Države članice še naprej vodijo omejevalno politiko v zvezi z izvozom orožja ob polni uporabi Etičnega kodeksa EU o izvozu orožja iz leta 1998. Ob priznanju, da sta razpoložljivost in kopičenje orožja v obsegu, ki presega zakonite varnostne potrebe, lahko dejavnik, ki prispeva k nestabilnosti in da je boj za zmanjšanje prepovedanega trgovanja z orožjem pomemben prispevek k procesom blažitve napetosti in doseganja sprave, države članice in Komisija:

- sodelujejo pri zavzemanju za mednarodno spoštovanje embarga na orožje in drugih zadevnih sklepov Varnostnega sveta ZN in podpirajo pobude za učinkovito izvajanje takih ukrepov,

- nadaljujejo s podporo in dejavno prispevajo k spoštovanju regionalnih pobud za preprečevanje in boj proti prepovedanemu trgovanju z orožjem,

- sodelujejo pri spodbujanju pridruženih držav, da se prilagodijo načelom, ki jih je sprejela in jih izvaja EU. EU še naprej predvideva podporo afriškim prizadevanjem za izboljšanje nadzora nad proizvodnjo orožja, izvozom in uvozom ter podporo nadzoru ali odstranjevanju orožja majhnega kalibra, kakor tudi podporo afriškim prizadevanjem za reševanje vprašanj v zvezi z orožjem majhnega kalibra v skladu s Skupnim ukrepom Sveta 2002/589/SZVP o prispevku Evropske unije k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in razširjanju orožja majhnega kalibra in lahkega orožja z dne 12. julija 2002 [2],

- še naprej podpirajo Program ZN o Ukrepih proti prepovedani trgovini z orožjem majhnega kalibra in lahkim orožjem v vseh njenih vidikih skupaj s pogajanji o Protokolu proti prepovedani proizvodnji in trgovanju z orožjem, njegovimi deli, komponentami in strelivom, ki dopolnjuje Konvencijo OZN o boju proti čeznacionalnemu organiziranemu kriminalu, sprejeto s strani Generalne skupščine ZN na dan 31. maja 2001.

Člen 8

Ob priznavanju pomena ekonomskih dejavnikov v konfliktih v Afriki ter potencialnih možnosti diplomatskih in ekonomskih ukrepov za preprečevanje in reševanje nasilnih konfliktov:

1. EU:

- skuša najti rešitve za ekonomske dejavnike, ki netijo spopade,

- si prizadeva za pospeševanje nadaljnjega vključevanja Afrike v svetovno gospodarstvo in za podporo enakopravnemu dostopu do koristi in priložnosti za vse družbe,

- podpira ekonomsko in politično sodelovanje v obliki regionalnih stabilizacijskih sporazumov za krepitev odnosov med stranmi kot preprečevalni in postkonfliktni ukrep izgradnje miru,

- skrbi za to, da ukrepi za regionalno trgovinsko integracijo, ki v okviru političnih usmeritev vključujejo varnostne mreže za ranljive skupine, delujejo v podporo preprečevanju in reševanju konfliktov;

2. EU tudi:

- sodeluje pri pospeševanju univerzalnega spoštovanja embarga v zvezi z nezakonitim izkoriščanjem in trgovino z blagom visoke vrednosti ter drugih zadevnih sklepov Varnostnega sveta ZN; in podpira pobude za učinkovito izvajanje takih ukrepov,

- aktivno deluje v smeri iskanja sredstev za odpravo nezakonitega izkoriščanja naravnih virov, ki prispeva k izbruhom, stopnjevanju in nadaljevanju nasilnih konfliktov,

- po potrebi izvaja omejevalne ukrepe, vključno z ekonomskimi in finančnimi sankcijami, usmerjenimi proti akterjem, ki vlečejo koristi iz nasilnih konfliktov in jih podžigajo. V tem kontekstu je treba nadalje preučiti vlogo (pozitivno ali negativno), ki jo naj na področju preprečevanja in reševanja spopadov igra zasebni sektor.

Člen 9

EU v različnih fazah poteka konflikta:

- ocenjuje pomembno vlogo, ki jo lahko igrajo "nedržavni akterji" bodisi z netenjem konfliktov ali s pomočjo njihovemu reševanju ali preprečevanju. Vsekakor je treba upoštevati njihovo vlogo in morebiten pozitivni prispevek,

- spodbuja izvajanje Resolucije Varnostnega sveta ZN 1325 o ženskah, miru in varnosti, s katero zagotavlja, da se vprašanje enakosti spolov upošteva pri načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju učinka konfliktov, potrebah različnih akterjev v konfliktih in na ravni ter v značaju sodelovanja v sprejemanju odločitev glede preprečevanja, upravljanja in reševanja spopadov, vključno z mirovnimi procesi in pogajanji,

- učinkovito in celovito preučuje kratko-, srednje- in dolgoročne učinke oboroženih konfliktov na otroke z uporabo različnih razpoložljivih instrumentov in deluje na podlagi preteklih in trenutno potekajočih aktivnosti v skladu s smernicami EU o vlogi otrok v oboroženih konfliktih. Poskuša tudi vplivati na akterje iz tretjih držav (vlade ter nevladni akterji, vključno z oboroženimi skupinami), da sprejmejo učinkovite ukrepe za zaščito pravic otrok, ki so prizadeti zaradi oboroženih konfliktov.

Člen 10

Da bi izrazila potrebo po ohranitvi pozornosti na konfliktih tudi potem, ko ti izgubijo ostrino in da bi prispevala k bolj celovitemu in sistematičnemu pristopu k obravnavanju povojnih stanj v Afriki, EU:

- ostaja pripravljena podpirati reformo področja varnosti v okviru demokratičnih načel, spoštovanja človekovih pravic, vladavine prava in dobrega javnega upravljanja, zlasti v državah na prehodu iz nasilnih konfliktov k trajnemu miru,

- nadaljuje in utrjuje podporo pri reševanju vprašanj v zvezi z destabilizirajočim kopičenjem in nenadzorovanim širjenjem lahkega orožja,

- krepi podporo razorožitvi in trajni ponovni vključitvi nekdanjih demobiliziranih borcev s posebnim poudarkom na potrebah v zvezi z enakostjo spolov in na potrebah otrok, rekrutiranih za sodelovanje v vojaških aktivnostih,

- povečuje svojo pomoč za odstranjevanje obstoječih zemeljskih min ter pospešuje ozaveščenost o nevarnosti min in spodbuja razvoj afriških zmogljivosti za odstranjevanje min,

- nadaljuje s podporo dejavnostim, ki imajo za cilj ponovno vključitev v družbo izkoreninjenega prebivalstva ob upoštevanju relevantnih Usmeritvenih načel o notranji razseljenosti, izdanih s strani predstavnika Generalnega sekretarja ZN,

- spodbuja spravo in podpira obnovo, ki sta potrebni državam, izhajajočim iz konfliktov, da bi ponovno vzpostavile politike dolgoročnega razvoja,

- v skladu s Skupnim stališčem Sveta 2003/444/SZVP z dne 16. junija 2003 o Mednarodnem kazenskem sodišču [3] v političnem dialogu z afriškimi sogovorniki ponovno poudarja svojo trdno zavezanost podpori Mednarodnega kazenskega sodišča in svoje stališče v zvezi s predlogom ZDA o dvostranskih sporazumih v zvezi z neizročanjem.

Člen 11

Ker v Afriki posebno skrb vzbuja razmerje med radikalizacijo verskih skupin in njihovo ranljivostjo za novačenje v teroristične organizacije, EU na tem področju ocenjuje možnosti za sodelovanje na nacionalni in regionalni ravni in ob širokem spektru instrumentov predlaga poti za reševanje navedenega problema v luči preprečevanja konfliktov in izgradnje miru. V tem okviru EU ponovno opozarja na Skupno izjavo o terorizmu, ki jo je sprejela Ministrska konferenca EU-Afrika v Bruslju (11. oktober 2001) ter na Skupno izjavo o terorizmu, sprejeto s strani Ministrske konference EU v Ouagadougouju (28. november 2002).

Člen 12

Glede na pomembnost HIV/AIDS in na obseg epidemije na afriški celini, EU zagotavlja, da reševanje vprašanja HIV/AIDS postane sestavni del strategij EU za preprečevanje in blažitev konfliktov. V tem okviru pomoč operacijam v podporo miru zagotavlja vključitev vidikov osveščanja in usposabljanja za preprečevanje HIV/AIDS.

Člen 13

Svet sprejema v vednost, da ima Komisija namen svojo dejavnost usmeriti v doseganje ciljev in prednostnih nalog tega skupnega stališča s primernimi ukrepi Skupnosti glede na potrebe.

Člen 14

Na temelju poročila predsedstva, sestavljenega v povezavi z Generalnim sekretarjem/Visokim predstavnikom in Komisijo, se to skupno stališče in njegovo izvajanje letno pregleda in po potrebi spremeni.

Člen 15

Skupno stališče 2001/374/SZVP se razveljavi.

Člen 16

To skupno stališče začne veljati z dnem sprejetja.

Člen 17

To skupno stališče se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 26. januarja 2004

Za Svet

Predsednik

B. Cowen

[1] UL L 132, 15.5.2001, str. 3.

[2] UL L 191, 19.7.2002, str. 1.

[3] UL L 150, 18.6.2003, str. 67.

--------------------------------------------------