32004D0191

Odločba Sveta

z dne 23. februarja 2004

o določitvi meril in praktičnih rešitev za izravnavo finančnih neskladij, ki so posledica uporabe Direktive 2001/40/ES o medsebojnem priznavanju odločb o izgonu državljanov tretjih držav

(2004/191/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropski svet je na zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 ponovno potrdil svojo odločenost, da ustvari območje svobode, varnosti in pravice. Zato mora biti cilj skupne evropske politike o azilu in migracijah pošteno ravnanje z državljani tretjih držav, pa tudi boljše uravnavanje migracijskih tokov. Ti cilji so bili potrjeni na zasedanju Evropskega sveta v Laeknu 14. in 15. decembra 2001 in na zasedanju Evropskega sveta v Sevilji 21. in 22. junija 2002. Zlasti je bila poudarjena potreba po boju proti ilegalnim migracijam, vključno s sprejetjem ustreznih ukrepov za pospeševanje vračanja ilegalnih migrantov.

(2) Uporaba Direktive 2001/40/ES [1] lahko povzroči finančno neravnovesje v primerih, pri katerih odločbe o izgonu kljub prizadevanju države članice izvajalke ni mogoče uresničiti na stroške državljanov tretjih držav ali tretjih oseb. Zato je treba sprejeti ustrezna merila in praktične rešitve za dvostransko nadomestilo državam članicam.

(3) Ta odločba bi prav tako morala predstavljati osnovo za določitev meril in praktičnih rešitev, ki so potrebni za izvajanje določb iz člena 24 Schengenske konvencije.

(4) Ker cilja predlaganih ukrepov, namreč porazdelitve finančnih bremen za sodelovanje med državami članicami pri izgonu državljanov tretjih držav ob medsebojnem priznavanju odločb o izgonu, države članice ne morejo povsem doseči in ker ga je, zaradi učinkov ukrepov, mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti, ta lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor določa člen 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, ki je prav tako opredeljeno v tem členu, se s to odločbo ne presega okvira, potrebnega za doseganje teh ciljev.

(5) Ta odločba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki se zlasti izražajo v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije. Ta odločba si zlasti prizadeva zagotoviti polno spoštovanje človeškega dostojanstva v primeru izgona in odstranitve, kakor je prikazano v členih 1, 18 in 19 Listine.

(6) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejemanju te odločbe in je ne zavezuje niti ji je ni treba uporabljati. Ker ta odločba temelji na schengenskem pravnem redu v skladu z določbami naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti v takšnem obsegu, da se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za krajše prebivanje, ki se uporabljajo na območju držav članic zaradi določb schengenskega pravnega reda, se bo Danska v skladu s členom 15 navedenega protokola v šestih mesecih po sprejetju te odločbe s strani Sveta odločila, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(7) Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta odločba predstavlja razvoj schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda [2], kolikor se nanaša na državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za krajše prebivanje, ki se uporabljajo na območju držav članic na podlagi določb schengenskega pravnega reda, ki sodijo na področje iz točke C člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma [3].

(8) V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Združeno kraljestvo sporočilo svojo željo za sodelovanje pri sprejetju in uporabi te odločbe. Kolikor se s to odločbo v skladu s členom 7 Direktive 2001/40/ES izvajajo tudi določbe člena 24 Schengenske konvencije, je to brez vpliva na Združeno kraljestvo.

(9) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe in je ta ne zavezuje ter ji je ni treba uporabljati.

(10) Ta direktiva predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu ali je drugače povezan z njim v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Ta odločba določa ustrezna merila in praktične rešitve za izravnavo finančnih neravnovesij, ki so lahko posledica uporabe Direktive 2001/40/ES, kadar izgona ni mogoče izvesti na stroške državljana(-ov) tretjih držav.

Člen 2

1. Država članica izdajateljica plača državi članici izvršiteljici nadomestilo za izravnavo finančnih neravnovesij, ki so lahko posledica uporabe Direktive 2001/40/ES, kadar izgona ni mogoče izvesti na stroške državljana(-ov) tretjih držav.

Država članica izvršiteljica zagotovi državi članici izdajateljici splošne informacije o okvirnih stroških postopkov odstranitve.

2. Nadomestilo se izplača na zaprosilo države članice izvršiteljice na podlagi minimalnih dejanskih stroškov in ob upoštevanju naslednjih načel:

(a) prevozni stroški. Vključujejo dejanske stroške letalskih vozovnic do višine uradne tarife IATA za ustrezne polete v času izvršitve. Dejanski stroški za kopenski in pomorski prevoz z avtomobilom, vlakom ali ladjo se lahko uveljavljajo na podlagi vozovnice za vlak ali ladjo za ustrezno razdaljo v času izvršitve;

(b) stroški upravljanja. Vključujejo dejanske stroške za izdajo vizumov in stroške za izdajo potovalnih dokumentov za vrnitev (prepustnic);

(c) dnevnice za spremstvo. Ugotovijo se v skladu z veljavnin nacionalnim pravom in/ali prakso;

(d) stroški nastanitve za spremstvo. Vključujejo dejanske stroške za prebivanje teh oseb na tranzitnem območju tretjih držav in njihovo najkrajše nujno potrebno prebivanje zaradi izpolnitve njihovega poslanstva v državi porekla. Za izplačilo nadomestila število spremljevalcev ne sme presegati dveh oseb na povratnika, razen če na podlagi ocene države članice izvršiteljice in po dogovoru z državo članico izdajateljico ni potrebno večje število spremljevalcev;

(e) stroški nastanitve za povratnika. Vključujejo stroške povratnikovega prebivanja v ustreznem objektu v skladu z veljavnim nacionalnim pravom in/ali prakso države članice izvršiteljice. Nadomestilo se izplača za največ trimesečno prebivanje. Kadar se pričakuje, da bo prebivanje povratnika daljše od treh mesecev, se država članica izvršiteljica in država članica izdajateljica dogovorita o dodatnih stroških;

(f) stroški zdravljenja. Vključujejo dejanske stroške zdravniške oskrbe povratnika in spremljevalcev v nujnih primerih, vključno z nujnimi stroški bolnišničnega zdravljenja.

Kadar je potrebno, se država članica izvršiteljica posvetuje z državo članico izdajateljico o stroških, ki presegajo višino, določeno v tem odstavku, ali o dodatnih stroških.

Člen 3

1. Zaprosila za nadomestilo morajo biti predloženi v pisni obliki in jim morajo biti priložena listinska dokazila o povračljivih stroških.

2. Zaprosila za nadomestilo se predložijo samo za odločbe o izgonu, izdane po začetku veljavnosti te odločbe.

Nadomestila ni mogoče zahtevati za izvajanje odločb o izgonu, izdanih več kakor štiri leta pred njihovo izvedbo.

3. Zaprosila za nadomestilo, predloženi več kakor eno leto po izvedbi, se lahko zavrnejo.

4. Vsaka država članica vzpostavi nacionalno kontaktno točko za izvajanje te odločbe in sporoči ustrezne informacije drugim državam članicam.

Kontaktna točka države članice izvršiteljice pošlje vse zahtevke za nadomestilo nacionalni kontaktni točki države članice izdajateljice, ki obvesti nacionalno kontaktno točko države članice izvršiteljice o prejemu zahtevka.

5. Nacionalna kontaktna točka države članice izdajateljice najpozneje v treh mesecih obvesti nacionalno kontaktno točko države članice izvršiteljice o sprejetju ali zavrnitvi zaprosila. Takšno obvestilo mora biti pisno, z navedbo vzrokov v primeru zavrnitve.

6. Plačila se opravijo v največ treh mesecih po prejemu plačila s strani nacionalne kontaktne točke države članice izdajateljice.

7. Nacionalne kontaktne točke države članice izvršiteljice in države članice izdajateljice so obveščene o plačilu in o zavrnitvi zaprosil za nadomestilo.

Člen 4

1. Zaradi spremljanja tekočega izvajanja te odločbe in Direktive 2001/40/ES vsaka nacionalna kontaktna točka redno zagotavlja informacije, ki se nanašajo predvsem na: skupno število izvršilnih ukrepov, sprejetih na podlagi Direktive 2001/40/ES, za katere je bilo plačano nadomestilo v skladu s to odločbo, in skupno število zavrnitev plačila nadomestila skupaj z razlogi za zavrnitev.

2. Takšne informacije lahko vsebujejo tudi priporočila za izboljšanje meril in praktičnih rešitev iz te odločbe.

Člen 5

Ta odločba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 23. februarja 2004

Za Svet

Predsednik

B. Cowen

[1] UL L 149, 2.6.2001, str. 34.

[2] UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[3] UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

--------------------------------------------------