32003R1432

Uredba Komisije (ES) št. 1432/2003

z dne 11. avgusta 2003

o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 glede pogojev za priznanje organizacij proizvajalcev in začasno priznanje skupin proizvajalcev

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 47/2003 [2], in zlasti členov 11(2) (a) in 48 navedene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Glede na izkušnje, pridobljene v zadnjih letih, je treba spremeniti določbe Uredbe Komisije (ES) št. 412/97 z dne 3. marca 1997 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 glede organizacij proizvajalcev [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z uredbama Komisije (ES) št. 43/2003 [4] in št. 478/97 z dne 14. marca o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 2200/96 glede začasnega priznanja organizacij proizvajalcev [5], kakor je bila spremenjena Uredbo Komisije (ES) št. 243/1999 [6].

(2) Zaradi jasnosti in racionalnosti bi morale biti določbe navedenih uredb in njihovih sprememb zbrane v eni sami uredbi, ki bi jih nadomestila.

(3) Uredbi Komisije (ES) št. 412/97 in (ES) št. 478/97 je treba torej razveljaviti.

(4) Člen 11(1)(a) in (3) Uredbe (ES) št. 2200/96 predvideva različne vrste organizacij proizvajalcev. Vse organizacije proizvajalcev, za katere se vloži zahtevek za priznanje, morajo praviloma soditi v eno od določenih kategorij. Vendar pa je treba omogočiti, da se za nekatere kategorije proizvoda organizacija proizvajalcev prizna za eno ali za več teh kategorij.

(5) Določiti je treba minimalno število članov in minimalni obseg tržne proizvodnje. Državam članicam mora biti torej dovoljeno, da določijo minimalne pogoje, strožje od teh, ki jih predvideva ta uredba.

(6) Da se pomaga doseči cilje skupnih tržnih ureditev in da se zagotovi, da organizacije proizvajalcev opravljajo svoje delo vztrajno in učinkovito, je v organizacijah proizvajalcev potrebna čim večja stabilnost. Članstvo v organizaciji proizvajalcev bi torej moralo trajati neko minimalno dobo, zlasti glede obveznosti v zvezi z operativnim programom iz člena 15 Uredbe (ES) št. 2200/96. Državam članicam bi moralo biti prepuščeno, da določijo odpovedni rok in datum, ko izstop postane veljaven.

(7) Možno je, da organizacija proizvajalcev ne more zagotoviti, da so vse njene aktivnosti trajne in učinkovite. Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da sprejmejo ustrezna pravila.

(8) Glavne in bistvene aktivnosti organizacije proizvajalcev bi se morale nanašati na proizvodnjo njenih članov. Vendar pa bi morale imeti organizacije proizvajalcev možnost, da se z določenimi omejitvami ukvarjajo tudi z drugimi aktivnostmi, ne glede na to, ali so te po svoji naravi komercialne ali ne. Treba bi bilo spodbujati sodelovanje med organizacijami proizvajalcev, tako da se dovoli, da se trženje sadja in zelenjave, kupljenih izključno od neke druge organizacije proizvajalcev, ne upošteva pri izračunu glavne aktivnosti niti drugih aktivnosti.

(9) Organizacije proizvajalcev imajo lahko delnice v hčerinskih enotah, ki pomagajo povečati dodano vrednost proizvodnje njihovih članov. Za take primere bi bilo treba določiti pravila za izračun vrednosti proizvodnje, ki se trži.

(10) Glede na naravo proizvodov, njihove proizvodnje in trženja so kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev lahko v drugih državah članicah kakor v tisti, v kateri ima organizacija proizvajalcev svoj sedež.

(11) Zaradi spodbujanja koncentracije ponudbe v Skupnosti je treba določiti funkcije združenj organizacij proizvajalcev in minimalne zahteve za njihovo priznanje, pa tudi določena pravila, kadar so ta združenja po svoji naravi nadnacionalna.

(12) Da se olajša koncentracija ponudbe, bi bilo treba spodbujati združevanje obstoječih organizacij proizvajalcev v nove organizacije in določiti pravila za operativne programe organizacij, ki nastanejo z združevanjem.

(13) Ob tem, da se ohranja spoštovanje načel, v skladu s katerimi mora biti organizacija proizvajalcev ustanovljena na njihovo lastno pobudo in jo morajo oni nadzorovati, mora biti prepuščeno državam članicam, da določijo pogoje, v skladu s katerimi so druge fizične ali pravne osebe sprejete kot člani neke organizacije proizvajalcev.

(14) Da se zagotovi, da organizacije proizvajalcev dejansko predstavljajo neko minimalno število proizvajalcev, bi morale države članice sprejeti ukrepe, da ne pride do tega, da bi manjšina članov, ki morda zagotavljajo večji del proizvodnje, v organizaciji proizvajalcev ne obvladujejo neupravičeno upravljanja in delovanja te organizacije.

(15) Člen 14 Uredbe (ES) št. 2200/96 predvideva možnost prehodnega obdobja začasnega priznanja, zato da se omogoči novi skupini proizvajalcev ali tistim, ki niso bile priznane na podlagi Uredbe (ES) št. 2200/96, da izpolnijo pogoje za priznanje, določene v členu 11 Uredbe (ES) št. 2200/96. Da se upoštevajo različne proizvodne razmere in razmere trženja v različnih državah članicah, morajo slednje določiti nekatere pogoje za dodelitev začasnega priznanja za skupine proizvajalcev, ki predložijo načrt za priznanje.

(16) Zato da se spodbuja vzpostavljanje stabilnih organizacij proizvajalcev, ki so sposobne prispevati k uresničevanju ciljev skupne tržne ureditve, bi bilo treba začasno priznanje dodeliti le tistim organizacijam proizvajalcev, ki lahko izkažejo, da so sposobne izpolniti vse zahteve iz člena 11 uredbe (ES) št. 2200/96 v določenem roku.

(17) Da se omogoči skupinam proizvajalcev, da predložijo načrt za priznanje v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 2200/96, bi bilo treba določiti, katere podatke morajo skupine proizvajalcev zagotoviti.

(18) Da se omogoči, da skupine proizvajalcev bolje izpolnjujejo pogoje za priznanje, je treba dovoliti spreminjanje načrtov za priznanje. V ta namen je treba predvideti, da lahko vsaka država članica od organizacije proizvajalcev zahteva popravne ukrepe, s katerimi zagotovi izvedbo načrta.

(19) Skupina proizvajalcev lahko zadosti pogojem, določenim v členu 11 Uredbe (ES) št. 2200/96 pred rokom iz načrta za priznanje. Predvideti je treba določbe, ki bodo takim organizacijam omogočale, da vložijo zahtevke za priznanje na podlagi te uredbe. Da se zagotovi konsistentnost, mora dodelitev priznanja organizaciji proizvajalcev pomeniti zaključek načrta za priznanje.

(20) Da imajo skupine proizvajalcev, ki jim je dodeljeno začasno priznanje, možnost izvajati operativni program v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1433/2003 z dne 11. avgusta 2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 glede operativnih programov, operativnih skladov in finančne pomoči Skupnosti [7] takoj, ko jim je dodeljeno priznanje, bi moralo biti takim organizacijam omogočeno, da ob vložitvi zahtevka za priznanje predložijo osnutek operativnega programa.

(21) Da se zagotovi dobro delovanje skupne tržne ureditve, bi morale države članice redno obveščati Komisijo o položaju glede dodelitev začasnih priznanj.

(22) Da bi bil sistem pregledov in kazni učinkovitejši, bi ga bilo treba natančneje opredeliti, prav tako pa tudi posledice odločbe, da se priznanje organizacije proizvajalcev prekliče ali da se je ne prizna.

(23) Določbe Uredbe Komisije (ES) št. 412/97 glede minimalnega števila članov in minimalnega obsega tržene proizvodnje se uporabljajo še naprej do 31. decembra 2003, tako da imajo države članice dovolj časa, da predpišejo nove določbe.

(24) Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa podrobna pravila za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 glede pogojev za priznanje organizacij proizvajalcev in začasno priznanje skupin proizvajalcev iz členov 11 in 14 navedene uredbe.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi:

(a) "proizvajalec" pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je član organizacije proizvajalcev in ji dobavlja svojo proizvodnjo za trženje v skladu z Uredbo (ES) št. 2200/96;

(b) "vrednost tržene proizvodnje" pomeni vrednost tržene proizvodnje, kakor je opredeljena v členu 3 Uredbe (ES) št. 1433/2003;

(c) "vrednost tržne proizvodnje" pomeni vrednost tržene proizvodnje;

(d) "skupina proizvajalcev" pomeni vse organizacije, ki so vložile zahtevek in jim je podeljeno začasno priznanje na podlagi člena 14 Uredbe (ES) št. 2200/96;

(e) "hčerinska enota" pomeni vsako družbo, v kateri ima ena ali več organizacij proizvajalcev ali njihovih združenj delnice in ki pomaga povečati dodano vrednost proizvodnje njenih članov;

(f) "združenja organizacij proizvajalcev" pomeni združenja iz člena 16(3) Uredbe (ES) št. 2200/96;

(g) "nadnacionalna organizacija proizvajalcev" pomeni vsako organizacijo, v kateri je kmetijsko gospodarstvo najmanj enega proizvajalca v drugi državi članici kakor v tisti, v kateri ima organizacija proizvajalcev svoj sedež;

(h) "nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev" pomeni vsako združenje organizacij proizvajalcev, v katerem je najmanj eno združenje organizacij v drugi državi članici kakor v tisti, v kateri ima združenje svoj sedež.

POGLAVJE II ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV

Člen 3

Kategorije organizacij proizvajalcev

1. Organizacije proizvajalcev je na njihov zahtevek mogoče priznati za eno ali več kategorij proizvodov iz člena 11(1)(a)(ii) do (vii) Uredbe (ES) št. 2200/96.

Glede kategorije proizvodov iz člena 11(1)(a)(i) Uredbe (ES) št. 2200/96 je možno le posamično priznanje za zadevno kategorijo.

2. Države članice določijo postopke za posamično ali večnamensko priznanje proizvajalcev v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 2200/96.

Člen 4

Minimalna velikost organizacij proizvajalcev

1. Določi se, da je minimalno število članov iz člena 11(2)(a) Uredbe (ES) št. 2200/96 pet proizvajalcev na kategorijo.

Določi se, da je minimalni obseg tržne proizvodnje iz člena 11(2)(a) Uredbe (ES) št. 2200/96 100000 evrov.

2. Države članice lahko določijo, da sta minimalno število proizvajalcev in minimalno obseg tržne proizvodnje večja, kot je določeno v odstavku 1.

O tem takoj obvestijo Komisijo.

3. Kadar je neka organizacija proizvajalcev v celoti ali deloma sestavljena iz članov, ki so sami pravna oseba, sestavljena iz proizvajalcev, se minimalno število proizvajalcev iz prve alinee izračuna na podlagi števila proizvajalcev, združenih v vsako od organizacij, ki je pravna oseba.

Člen 5

Minimalno trajanje članstva

1. Minimalno trajanje članstva proizvajalca ne sme biti krajše od enega leta. Kadar pa je predložen operativni program na podlagi Uredbe (ES) št. 2200/96, ne more noben član odstopiti od obveznosti, ki jih ima v okviru takega programa, dokler ta še teče, če mu zadevna organizacija proizvajalcev ne da svojega soglasja.

Države članice lahko za minimalno trajanje članstva, predvideno v prejšnjem odstavku, določijo daljšo dobo.

2. Izstop iz članstva se sporoči organizaciji pisno. Države članice določijo odpovedne roke, ki ne smejo biti daljši od šestih mesecev, in datume, ko začne odpoved veljati.

Člen 6

Struktura in aktivnosti organizacij proizvajalcev

1. Države članice se prepričajo, da imajo organizacije proizvajalcev na voljo osebje, infrastrukturo in opremo, ki so potrebni za doseganje ciljev, določenih v členu 11 Uredbe (ES) št. 2200/96, in da zagotavljajo bistvene funkcije, zlasti:

- poznavanje proizvodnje svojih članov,

- razvrščanje, skladiščenje in pakiranje proizvodnje svojih članov,

- poslovno vodenje in upravljanje proračuna,

- centralizirano knjigovodstvo in sistem izstavljanja računov.

2. Države članice določijo pogoje, pod katerimi lahko organizacija proizvajalcev zaupa opravljanje nalog, ki so navedene v členu 11 Uredbe (ES) št. 2200/96, nekomu tretjemu.

Člen 7

Glavna aktivnost organizacij proizvajalcev

1. Glavna aktivnost organizacije proizvajalcev se nanaša na trženje proizvodov njenih članov, za katere je priznana.

2. Vrednost tržene proizvodnje organizacije proizvajalcev ne sme biti manjša od vrednosti njenih drugih aktivnosti.

"Druge aktivnosti" pomeni prodajo proizvodov, vključenih v kategorijo ali kategorije priznanja, ki ne prihajajo od lastnih članov.

3. Naslednje aktivnosti so izključene tako iz izračuna glavne aktivnosti kot iz drugih aktivnosti:

(a) trženje sadja in zelenjave, ki ne sodi v kategorijo ali kategorije priznanja,

(b) trženje sadja in zelenjave, ne glede na to, ali sodi v kategorijo priznanja ali ne, kupljenega neposredno od neke druge organizacije proizvajalcev na podlagi Uredbe (ES) št. 2200/96,

(c) aktivnosti v zvezi s proizvodnjo drugih kmetijskih proizvodov in njihovo pakiranje, vključno s predelavo,

(d) opravljanje storitev,

(e) nekmetijske aktivnosti organizacije proizvajalcev.

Člen 8

Hčerinske enote organizacij proizvajalcev

Vrednost tržne proizvodnje se lahko izračuna v fazi franko hčerinska enota, pod pogojem, da ima organizacija proizvajalcev ali njihovo združenje v lasti najmanj 90 % kapitala.

Člen 9

Združenja organizacij proizvajalcev

1. Države članice določijo postopke in zahteve za priznanje združenj organizacij proizvajalcev v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 2200/96. Ta združenja se vzpostavijo na pobudo in pod nadzorom organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi navedene uredbe.

2. Države članice določijo pogoje, pod katerimi lahko združenja organizacij proizvajalcev v celoti ali deloma izvajajo naloge svojih članov, opisane v členu 11 Uredbe (ES) št. 2200/96 in predpisane v členu 6(1) te uredbe. Sprejmejo tudi potrebne ukrepe, da ne pride do kakršnih koli zlorab prevladujočega položaja in do kakršnega koli sporazuma, ki bi omejeval konkurenco, razen tistih, ki jih predvideva Uredba (ES) št. 2200/96.

3. Pravne osebe, ki so člani priznanega združenja organizacij proizvajalcev, ki niso priznane organizacije proizvajalcev na podlagi Uredbe (ES) št. 2200/96:

- se ne upoštevajo v kriterijih za priznanje,

- ne morejo glasovati o odločitvah v zvezi z operativnimi skladi,

- ne morejo biti neposredno vključene v ukrepe, ki jih financira Skupnost.

Člen 10

Nadnacionalne organizacije proizvajalcev

1. Sedež nadnacionalne organizacije proizvajalcev mora biti v državi članici, v kateri ima organizacija znatna kmetijska gospodarstva ali znatno število članov in/ali dosega pomembno raven tržene proizvodnje.

2. Država članica, v kateri je sedež nadnacionalne organizacije proizvajalcev, je odgovorna za:

(a) priznanje organizacije proizvajalcev;

(b) odobritev operativnega programa nadnacionalne organizacije proizvajalcev;

(c) vzpostavitev potrebnega upravnega sodelovanja z drugo državo članico oziroma državami članicami, v kateri oziroma v katerih so člani, v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za priznanje in sistem pregledov in kazni.

Člen 11

Nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev

1. Sedež nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev je v državi članici, v kateri ima organizacija znatna kmetijska gospodarstva ali znatno število članov in/ali dosega pomembno raven tržene proizvodnje.

2. Država članica, v kateri je sedež nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev, je odgovorna za:

(a) priznanje združenja;

(b) odobritev, če je potrebna, operativnega programa združenja;

(c) vzpostavitev potrebnega upravnega sodelovanja z drugo državo članico oziroma državami članicami, v kateri oziroma v katerih so pridružene organizacije, v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za priznanje in sistem pregledov in kazni.

Člen 12

Združevanje organizacij proizvajalcev

1. Če se združijo organizacije proizvajalcev, ki so imele prej različne operativne programe, izvajajo te programe vzporedno in ločeno do 1. januarja leta, ki sledi združitvi. Takšne organizacije zaprosijo za združitev programov v obliki spremembe, v skladu z določbami člena 14 Uredbe (ES) št. 1433/2003.

2. Države članice lahko ne glede na odstavek 1 dovolijo organizacijam proizvajalcev, ki za to zaprosijo z ustrezno utemeljenimi razlogi, da vzporedno izvajajo ločene operativne programe, dokler se naravno ne zaključijo.

Člen 13

Člani, ki niso proizvajalci

1. Države članice lahko določijo ali in pod kakšnimi pogoji je lahko fizična ali pravna oseba, ki ni proizvajalec, sprejeta za člana organizacije proizvajalcev.

2. Države članice pri določitvi pogojev iz odstavka 1 v skladu s členom 11(1)(a) in (d)(3) Uredbe (ES) št. 2200/96 zagotovijo, da

(a) se spoštuje pravilo, da mora biti organizacija proizvajalcev oblikovana na pobudo proizvajalcev;

(b) statut organizacij proizvajalcev vsebuje pravila, ki članom proizvajalcem omogoča, da na demokratičen način nadzorujejo svojo organizacijo in njene odločitve.

3. Fizične ali pravne osebe iz odstavka 1:

(a) se ne upoštevajo v kriterijih za priznanje;

(b) ne morejo biti neposredno vključene v ukrepe, ki jih financira Skupnost.

Države članice lahko v skladu s pogoji, določenimi v odstavku 2, za te osebe omejijo ali prepovejo možnost glasovanja o odločitvah v zvezi z operativnimi skladi.

Člen 14

Demokratični nadzor organizacij proizvajalcev

1. Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za preprečitev zlorabe moči ali vpliva enega ali več članov v zvezi z upravljanem in delovanjem organizacije proizvajalcev.

2. Noben član organizacije proizvajalcev ne more imeti več kot 20 % glasovalnih pravic. Vendar pa lahko država članica ta odstotek poveča do največ 49 %, sorazmerno z deležem prispevka člana k vrednosti tržene proizvodnje organizacije proizvajalcev.

POGLAVJE III SKUPINE PROIZVAJALCEV

Člen 15

Predložitev načrtov za priznanje

1. Nove skupine proizvajalcev, ki zaprosijo za začasno priznanje v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 2200/96, predložijo načrt za priznanje v sprejetje pristojnemu organu države članice, v kateri ima skupina proizvajalcev svoj sedež.

2. Države članice opredelijo:

(a) minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati skupine proizvajalcev, da lahko predložijo načrt za priznanje;

(b) pravila za sestavo, vsebino in izvedbo načrtov za priznanje;

(c) upravne postopke za odobritev, spremljanje in izpolnjevanje načrtov za priznanje.

Člen 16

Vsebina načrtov za priznanje

Osnutek načrta za priznanje vsebuje najmanj:

(a) opis začetne situacije, zlasti kar zadeva število članov proizvajalcev, pri čemer se navedejo podrobnosti o članih, proizvodnji, trženju in infrastrukturi;

(b) pričakovano trajanje načrta, ki ne sme biti daljše od petih let;

(c) ukrepe, ki jih je treba izvesti, da se doseže priznanje.

Člen 17

Odobritev načrtov za priznanje

1. Pristojni nacionalni organ odloči o osnutku načrta za priznanje v treh mesecih od prejema načrta, ki je opremljen z dokazilno dokumentacijo.

2. Pristojni nacionalni organ preveri z vsemi ustreznimi sredstvi, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem:

(a) točnost podatkov v načrtu za priznanje;

(b) ekonomsko konsistentnost in tehnično kakovost načrta, utemeljenost ocen v investicijskem načrtu in načrtovanje njegove izvedbe.

3. Pristojni nacionalni organ, odvisno od primera:

(a) sprejme načrt in podeli začasno priznanje;

(b) zahteva spremembe načrta;

(c) zavrne načrt.

Sprejet je lahko le načrt, ki vključuje spremembe, zahtevane na podlagi točke (b).

4. O svoji odločitvi obvesti skupino proizvajalcev.

5. Država članica pošlje Komisiji v enem mesecu po obvestilu o sprejetju načrta za priznanje skupine proizvajalcev podatke o slednji, datum začasnega priznanja in trajanje načrta.

Člen 18

Izvedba načrtov za priznanje

1. Načrt za priznanje se izvaja v letnih obdobjih, začne pa se z datumom, ko ga sprejme pristojni nacionalni organ.

2. Države članice določijo pogoje, pod katerimi lahko skupine proizvajalcev med izvajanjem zaprosijo za spremembo načrta. Te prošnje so opremljene z ustrezno spremljajočo dokumentacijo.

3. Pristojni nacionalni organ odloči o spremembi načrta v treh mesecih od prejema prošnje za spremembo, potem ko preveri predloženo utemeljitev. Če v navedenem roku ni sprejeta nobena odločitev o prošnji, se šteje, da je bila prošnja zavrnjena.

4. Najpozneje v četrtem mesecu, ki sledi koncu leta načrta za priznanje, pošlje skupina proizvajalcev pristojnemu organu države članice kopijo bilance stanja za prejšnje leto.

Člen 19

Uresničitev načrtov za priznanje

1. Skupine proizvajalcev, ki izvajajo načrt za priznanje, lahko kadarkoli vložijo zahtevek za priznanje na podlagi člena 11 Uredbe (ES) št. 2200/96 v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi.

2. Po datumu, ko je tak zahtevek vložen, lahko zadevna skupina predloži osnutek operativnega programa v skladu s pogoji iz Uredbe (ES) št. 1433/2003.

POGLAVJE IV PREGLEDI IN KAZNI

Člen 20

Pregledi

1. V okviru pregledov iz členov 12(1) in 14(5) Uredbe (ES) št. 2200/96 obiščejo države članice na kraju samem vse organizacije proizvajalcev ali skupine proizvajalcev, preden jim podelijo priznanje ali začasno priznanje.

2. Države članice vsako leto pregledajo znaten vzorec organizacij proizvajalcev in skupin proizvajalcev, da spremljajo izpolnjevanje zahtev za priznanje ali začasno priznanje. Vzorec mora obsegati najmanj 30 % priznanih organizacij proizvajalcev ali skupin proizvajalcev, ki jim je podeljeno začasno priznanje.

3. Vse organizacije proizvajalcev ali skupine morajo biti pregledane vsaj enkrat vsakih pet let.

4. Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, ki se sprejmejo v skladu s tem členom.

Člen 21

Kazni

1. Če pokaže pregled, ki ga opravi pristojni organ države članice v skladu s členom 20(2), da pogoji, ki se zahtevajo za priznanje organizacije proizvajalcev, niso izpolnjeni, navedeni organ najpozneje v šestih mesecih sprejme dokončno odločitev in po potrebi sklene, da se priznanje prekliče. O tej odločitvi se nemudoma obvesti zadevno organizacijo proizvajalcev.

2. Priznana organizacija proizvajalcev, ki je ravnala v dobri veri, v celoti obdrži pravice, ki izhajajo iz priznanja, do trenutka, ko je njeno priznanje razveljavljeno in, v primeru programov pomoči iz členov 2 in 6a Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 in tudi člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 2202/96, do konca tekočega tržnega leta.

Vendar pa začne v primeru, da organizacija proizvajalcev namerno ali zaradi velike malomarnosti ne izpolnjuje svojih obveznosti, odločitev o razveljavitvi priznanja veljati z datumom, ko pogoji za priznanje niso več izpolnjeni.

3. Pristojni nacionalni organ pozove skupino proizvajalcev, naj sprejme popravne ukrepe, če pri izvajanju načrta ugotovi pomanjkljivosti, ki bi lahko ogrozile njegovo uresničitev.

4. Države članice izterjajo vsaj 50 % pomoči, plačane na podlagi člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, če se izvajanje načrta za priznanje ne zaključi s priznanjem, razen če gre za ustrezno utemeljene razloge, zadovoljivo dokazane državi članici.

Izterjani zneski in obresti se izplačajo pristojni plačilni agenciji in se odštejejo od izdatkov, ki se financirajo iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada.

POGLAVJE V RAZVELJAVITEV IN KONČNE DOLOČBE

Člen 22

Določbe držav članic

Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, sprejetih na podlagi členov 4, 6, 13, 14 in 15 te uredbe v skladu s členom 26 Uredbe (ES) št. 1433/2003.

Člen 23

Razveljavitev

Uredbi Komisije (ES) št. 412/97 in (ES) št. 478/97 se razveljavita.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se razume kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar pa ostanejo določbe prve alinee člena 2(1) Uredbe Komisije (ES) št. 412/97 veljavne, dokler države članice ne sprejmejo določb člena 4(2) te uredbe in najpozneje do 31. decembra 2003.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. avgusta 2003

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 297, 21.11.1996, str. 1.

[2] UL L 7, 11.1.2003, str. 64.

[3] UL L 62, 4.3.1997, str. 16.

[4] UL L 7, 11.1.2003, str. 25.

[5] UL L 75, 15.3.1997, str. 4.

[6] UL L 27, 2.2.1999, str. 8.

[7] UL L 203, 12.8.2003, str. 25.

--------------------------------------------------