32002R0564

Uredba Komisije (ES) št. 564/2002

z dne 2. aprila 2002

o spremembi specifikacije dveh imen iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1107/96 o registraciji geografskih označb in označb porekla po postopku iz člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske pridelke in živila in o spremembi specifikacije imena iz Priloge k Uredbi (ES) št. 2400/96 o vnosu nekaterih imen v Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, določenih z Uredbo Sveta (EGS) št. 2081/92 (Marchfeldspargel/Baena/Lammefjordsgulerod)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske pridelke in živila [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2796/2000 [2], in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V skladu s členom 9 Uredbe (EGS) št. 2081/92 je avstrijska vlada zaprosila v zvezi z imenom "Marchfeldspargel", registriranim kot zaščitena geografska označba po Uredbi Komisije (ES) št. 1263/96 [3], ki dopolnjuje Prilogo k Uredbi Komisije (ES) št. 1107/96 z dne 12. junija 1996 o registraciji geografskih označb in označb porekla po postopku iz člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 [4], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1778/2001 [5], za spremembo opisa proizvoda in za dodatek več sort špargljev.

(2) V skladu s členom 9 Uredbe (EGS) št. 2081/92 je španska vlada zaprosila v zvezi z imenom "Baena", registriranim kot zaščitena označba porekla z Uredbo (ES) št. 1107/96, za spremembo opredelitve pojma geografskega območja, zlasti dodatek vasi "Castro del Rio", in opisa proizvoda.

(3) V skladu s členom 9 Uredbe (EGS) št. 2081/92 je danska vlada zaprosila v zvezi z imenom "Lammefjordsgulerod", registriranim kot zaščitena geografska označba z Uredbo Komisije (ES) št. 2400/96 z dne 17. decembra 1996 o vnosu nekaterih imen v Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, določenih z Uredbo Sveta (EGS) št. 2081/92 [6], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 245/2002 [7], za spremembe opredelitve pojma geografskega območja, zlasti dodatka treh majhnih območij "Sidinge Fjord, Klintsø in Svinninge Vejle", dokazila o poreklu in povezave.

(4) Po pregledu vseh treh zahtev za spremembo se odloči, da zadevne spremembe niso majhne.

(5) V skladu s postopkom iz člena 9 Uredbe (EGS) št. 2081/92 in ker spremembe niso majhne, se smiselno uporablja postopek iz člena 6.

(6) Odločeno je bilo, da je sprememba v vseh treh primerih v skladu z Uredbo (EGS) št. 2081/92. Komisiji ni bil poslan noben ugovor o gornjih imenih v smislu člena 7 Uredbe po njihovi objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti [8].

(7) Te spremembe je zato treba registrirati in objaviti v Uradnem listu Evropskih skupnosti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe, določene v Prilogi k tej uredbi se registrirajo in objavijo v skladu s členom 6(4) Uredbe (EGS) št. 2081/92.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. aprila 2002

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 208, 24.7.1992, str. 1.

[2] UL L 324, 21.12.2000, str. 26.

[3] UL L 163, 2.7.1996, str. 19.

[4] UL L 148, 21.6.1996, str. 1.

[5] UL L 240, 7.9.2001, str. 6.

[6] UL L 327, 17.12.1996, str. 11.

[7] UL L 39, 9.2.2002, str. 12.

[8] UL C 60, 24.2.2001, str. 15 (Lammefjorsgulerod) in UL C 63, 28.2.2001, str. 5 (Marchfeldspargel in Baena).

--------------------------------------------------

PRILOGA

AVSTRIJA

Marchfeldspargel

Spremembe

- Priloga 2 specifikacije:

namesto: | "Beli in vijoličasti špargelj ne smeta presegati dolžine 21 cm, vijoličasto zeleni in zeleni špargelj ne smeta presegati dolžine 25 cm", |

se glasi: | "Beli in vijoličasti špargelj ne smeta presegati dolžine 22 cm, vijoličasto-zeleni in zeleni špargelj ne smeta presegati dolžine 25 cm"; |

- Dodajo se naslednje sorte:

Sorte Združenih držav Amerike

Stavka "Beli in vijoličasti špargelj ne smeta presegati dolžine 21 cm. Primerljivi proizvodi so 22 cm" se izbrišeta.

ŠPANIJA

Baena

- v odstavku "Opis"

Barva teh olj bo v razponu od zlato rumene do globoko zelene. Imela bodo tudi naslednje tehnične značilnosti:

Oba tipa deviškega olja imata lahko barvo v razponu od zlato rumene do rumeno zelene.

Imela bosta tudi naslednje tehnične značilnosti:

- Vrednost peroksida

namesto: | "Olja s tem imenom so naslednjih tipov:Tip A: Največja kislost: 0,5 °. Prijeten sladko saden okus.Tip B: Največja kislost: 0,9 °. Prijeten sladko saden okus.Tip C: Največja kislost: 1,3 °. Blag sladek okus.Tip D: Največja kislost: 1 °. Intenziven saden in grenak mandljev okus.Barva teh olj bo v razponu od zlato rumene do globoko zelene. Imela bodo tudi naslednje tehnične značilnosti:Vrednost peroksida: Največ 0,15K270: Največ 0,1 %Vlažnost: Največ 0,1 %,Nečistoče: Največ 0,1 %," |

se glasi: | "Olja s tem imenom so naslednjih tipov:Tip A: Največja kislost: 0,4 °. Intenziven saden, rahlo grenek mandljev vonj in okus.Tip B: Največja kislost: 1 °. Prijetnega vonja in okusa po zrelem sadju.Oba tipa deviškega olja imata lahko barvo v razponu od zlato rumene do rumeno zelene.Imela bosta tudi naslednje tehnične značilnosti:Vrednost peroksida: Največ 15 meg aktivnega kisika na kg oljaVpojnost pri ultravijoličastem K270: Največ 0,1 %Vlažnost: Največ 0,1 %Nečistoče: Največ 0,1 %." |

- Največ 15 meg aktivnega kisika na kg olja

kjer se glasi: | "Baena, Luque, Doña, Mencía, Nueva Carteya in Zuheros.", |

dodati: | "Castro del Río". |

DANSKA

Lammefjordsgulerod

- Geografsko območje:

namesto: | "Korenček lammefjord izvira iz pridobljene površine iz Lammefjorda, ki jo naravno razmejuje Ringkanal in jez Audebo. Lammefjord se nahaja v Odsherredu na Zealandu, Danska", |

se glasi: | "Korenček lammefjord izvira iz pridobljene površine v Lammefjordu, ki jo naravno razmejujeta Ringkanal in jez Audebo. Lammefjord se nahaja v Odsherredu na Zealandu. Svinnige Vejle je del izsušenega Lammefjorda, na najnotranjejšem koncu fjorda. Območje je bilo izsušeno pred Lammefjordom, prvenstveno zato, ker je bilo ozko in plitvo. Sidinge Fjord je tudi pridobljena površina iz Isefjorda, ki se nahaja severno od Lammefjorda. Klintsø je najsevernejše območje. Prvotno je to bil fjord, toda ustje se je zamašilo zaradi naravnega zamuljenja. Okrog območja so tudi izsuševalni kanali". |

- Dokazilo o poreklu:

namesto: | "Korenček lammefjord morajo očistiti in pakirati podjetja, pooblaščena za čiščenje v Lammefjordu, kjer se vodi tudi dokumentacija, ki dokazuje poreklo. Eden od pogojev, ki so naloženi pooblaščenemu podjetju za čiščenje, je, da se vodi evidenca o prejemu korenčka iz območja pridelave in je nedvomna fizična ločitev korenčka lammefjord od katerega koli drugega korenčka. Ti pogoji se nadalje kontrolirajo s The Plantedirektorat IP pregledom.", |

se glasi: | "Korenček lammefjord morajo očistiti s pranjem in pakirati podjetja, pooblaščena za čiščenje v Lammefjordu, kjer se vodi tudi dokumentacija, ki dokazuje poreklo. Eden od pogojev, ki so naloženi pooblaščenemu podjetju za čiščenje je, da se vodi evidenca o prejemu korenčka iz območja pridelave in je zagotovljena nedvomna fizična ločitev korenčka lammefjord od katerega koli drugega korenčka, gojenega na navadnih peščenih tleh zunaj imenovanega območja. Ti pogoji se nadalje kontrolirajo s The Plantedirektorat IP pregledom". |

- Povezava:

namesto: | "Osuševanje Lammefjorda se je začelo leta 1873. Ustvarilo je izjemno dobro kmetijsko zemljišče, glede na to, da je bilo prejšnje korito fjorda v glavnem mulj in zato bogato s hranili. Hranilne snovi so nastale iz odmrlih rastlin in živali, ki so tisočletja padale na morsko dno in postajale mulj (na nekaterih mestih več kot 20 metrov globoko). Mulj je bil sestavljen iz peska in glinenih delcev.Velike površine Lammefjorda so bolj ali manj brez kamenja in velike količine starih školjčnih lupin dagenj in ostrig dajejo naravno visoko vsebnost kalcija.Prejšnja obalna območja imajo peščena tla; pesek se je zgladil in je bolj obrušen in obel kot v klasičnih peščenih tleh. Vsi gornji pogoji so pomembni za gojitev korenčka lammefjord.," |

se glasi: | "Prvo območje, ki se je moralo izsušiti v regiji Lammefjord, je bil Silinge Fjord. Nato je bil izsušen Svinninge Vejle in osuševanje največjega območja, Lammefjorda, se je začelo leta 1873. Zadnje območje, ki ga je bilo treba izsušiti, je bilo Klintsø. Ustvarilo je izjemno dobro kmetijsko zemljišče, glede na to, da je bilo prejšnje korito fjorda v glavnem mulj in zato bogato s hranili. Hranilne snovi so nastale iz odmrlih rastlin in živali, ki so tisočletja padale na morsko dno in postajale mulj (na nekaterih mestih več kot 20 metrov globoko). Mulj je bil sestavljen iz peska in glinenih delcev.Velike površine Lammefjorda so bolj ali manj brez kamenja in velike količine školjčnih lupin dagenj in ostrig dajejo naravno visoko vsebnost kalcija.Prejšnja obalna območja imajo peščena tla; pesek se je zgladil in je bolj obrušen in obel kot v klasičnih peščenih tleh, kar pomeni da korenček ni razpokan ob spravilu. Pusta brezbarvna siva barva, ki je značilna za korenčke normalnih peščenih tal, je zato odpravljena. Vsi gornji pogoji so pomembni za gojitev korenčka lammefjord." |

--------------------------------------------------