32002L0035

Direktiva Komisije 2002/35/ES

z dne 25. aprila 2002

o spremembi Direktive Sveta 97/70/ES o vzpostavitvi usklajenega varnostnega režima za ribiška plovila dolžine 24 metrov in več

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 97/70/ES z dne 11. decembra 1997 o vzpostavitvi usklajenega varnostnega režima za ribiška plovila dolžine 24 metrov in več1, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 1999/19/ES2, in zlasti člena 8 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Torremolinoškega protokola, ki se nanaša na mednarodno Torremolinoško konvencijo o varnosti ribiških plovil iz leta 1997, v nadaljnjem besedilu "Torremolinoški protokol", sprejet dne 2. aprila 1993.

(2) Direktiva 97/70/ES določa usklajeni varnostni režim za nekatera ribiška plovila tako, da zanje uporablja Torremolinoški protokol.

(3) Za zagotovitev skladne uporabe določb Priloge k Torremolinoškemu protokolu za uporabo člena 3(1) Direktive 97/70/ES se zdi potrebno uskladiti razlago nekaterih izmed teh določb, ki je prepuščena upravam držav članic. Ta usklajena razlaga velja samo za ribiška plovila, izdelana 1. januarja 2003 ali po tem datumu, ker pomeni pomembne spremembe v konstrukciji ribiških plovil.

(4) Direktivo 97/70/ES bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(5) Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 12 Direktive Sveta 93/75/EGS3, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 98/74/ES4 -

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 97/70/ES se nadomesti z besedilom iz priloge k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 1. januarjem 2003. O tem takoj obvestijo Komisijo. Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2003.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 25. aprila 2002

Za Komisijo

Loyola de Palacio

Podpredsednica

PRILOGA

"PRILOGA I

Prilagoditev določb Priloge k Torremolinoškemu protokolu za uporabo člena 3(1) Direktive 97/70/ES

V tej prilogi:

1. Novo ribiško plovilo, zgrajeno 1. januarju 2003 ali po tem datumu pomeni novo ribiško plovilo, za katerega:

(a) je 1. januarja 2003 ali po tem datumu sklenjena pogodba za gradnjo ali večjo preureditev; ali

(b) je bila pogodba za gradnjo ali večjo preureditev sklenjena pred 1. januarjem 2003 in je bilo predano tri leta ali več po tem datumu; ali

(c) je, če ni pogodbe za gradnjo, 1. januarja 2003 ali po tem datumu:

- položena kobilica ali

- začeta gradnja, razpoznavna za določeno ladjo ali

- začeta montaža, ki zajema najmanj 50 ton ali 1 % ocenjene mase vsega konstrukcijskega materiala, kar predstavlja manjšo vrednost.

DEL A

Prilagoditve, ki se uporabljajo za vsa ribiška plovila, urejena z direktivo, razen za nova ribiška plovila, zgrajena 1. januarja 2003 ali po tem datumu

POGLAVJE I: SPLOŠNE DOLOČBE

Pravilo 2:Opredelitev pojmov

Odstavek (1) Novo plovilo je treba nadomestiti z opredelitvijo novo ribiško plovilo, ki jo vsebuje člen 2 te direktive.

POGLAVJE V: PREPREČEVANJE, ODKRIVANJE IN GAŠENJE POŽARA IN PROTIPOŽARNA OBRAMBA

Pravilo 2:Opredelitev pojmov

Odstavek (2) standardni preskus požarne varnosti mora na koncu vsebovati naslednje spremembe v zvezi s standardno temperaturno krivuljo:

... Standardna krivulja čas-temperatura je pravilna krivulja, ki poteka skozi naslednje temperaturne točke v notranjosti peči:

- začetna temperatura v notranjosti peči: 20 °C

- po prvih petih minutah: 576 °C

- po 10 minutah: 679 °C

- po 15 minutah: 738 °C

- po 30 minutah: 841 °C

- po 60 minutah: 945 °C

POGLAVJE VII: REŠEVALNE NAPRAVE IN PRIPRAVE

Pravilo 1:Področje uporabe

Odstavek (2) se mora glasiti: Pravili 13 in 14 se uporabljata tudi za obstoječa plovila, dolga 45 metrov in več, če lahko uprava odloži izvajanje zahtev teh pravil do 1. februarja 1999.'

Pravilo13:Radijske reševalne naprave

Odstavek (2) se mora glasiti: Uprava lahko do 1. februarja 1999 dovoli dvosmerno UKV- radiotelefonsko napravo, s katero je opremljeno obstoječe plovilo in ni v skladu s standardi za delovanje, ki jih je sprejela organizacija, če se uprava prepriča o njeni združljivosti z odobrenimi UKV-radiotelefonskimi napravami.'

POGLAVJE IX: RADIJSKE ZVEZE

Pravilo 1:Področje uporabe

Drugi stavek odstavka (1) se mora glasiti:

Pri obstoječih plovilih pa lahko uprava odloži izvajanje teh zahtev do 1. februarja 1999.'

Pravilo 3: Izjeme

Odstavek (2)(c) se mora glasiti:

če bo plovilo dokončno vzeto iz uporabe pred 1. februarjem 2001.'

DEL B

Prilagoditve, ki se uporabljajo za nova ribiška plovila, zgrajena 1. januarja 2003 ali po tem datumu

Zdajšnje besedilo pravil se spremeni:

POGLAVJE I: SPLOŠNE DOLOČBE

Pravilo 2:Opredelitev pojmov

Pododstavek (22)(a)(ii)

Pri plovilih, krajših od 45 m, mora biti pregrada v naslednji razdalji od prednje navpičnice: ne manj kakor 0,05L in ne več kakor 0,05L plus 1,35 m.

Pravilo 6: Pregledi

Pododstavek (1)(c)

Ob rednih pregledih, zahtevanih v pododstavku (b)(i), še vmesni pregledi konstrukcije in strojev plovila v dvoletnih razmikih plus/minus tri mesece pri plovilih, ki niso iz lesa, in pri plovilih, narejenih iz lesa v razmikih, ki jih določi uprava. Pregledi morajo tudi zagotavljati, da niso bile narejene spremembe, ki bi negativno vplivale na varnost plovila ali posadke.

POGLAVJE II: KONSTRUKCIJA, VODNA NEPREPUSTNOST IN OPREMA

Pravilo 1:Konstrukcija

Odstavek (1)

Trdnost in konstrukcija trupa, nadgradenj, zgradb na krovu, ohišij strojev, prehodov in katerih koli drugih struktur ali opreme plovila morata prenesti vse predvidljive okoliščine namenske uporabe in biti v skladu s predpisi priznane organizacije.

Pravilo 2:Za vodo neprepustna vrata

Odstavek (1)

Število odprtin v za vodo neprepustnih pregradah, kakor to zahteva pravilo 1(3), se zmanjša na minimum, ki je združljivo s splošno ureditvijo in potrebami plovila za plovbo; odprtine so opremljene z za vodo neprepustnimi napravami za zapiranje, ki so v skladu s predpisi priznane organizacije. Za vodo neprepustna vrata morajo imeti enako trdnost kakor okolna konstrukcija brez odprtin.

Pravilo 2:Za vodo neprepustna vrata

Pododstavek (3)(a)

Na plovilih, dolgih 45 m ali več, morajo biti za vodo neprepustna vrata drsnega tipa v:

prostorih, v katerih se bodo odpirala, ko je plovilo na morju, če so postavljena s pragovi pod najglobljo vodno črto, razen če uprava šteje, da je to glede na vrsto in namembnost plovila nepotrebno ali neizvedljivo.

Izjeme tega pravila, ki jih dovoli država članica, so predmet postopka iz člena 4 te direktive.

Pravilo 5: Žrela

Odstavek (3)

Ureditve zapiranja lesenih pokrovov žrel, odpornih na vremenske vplive, morajo biti v skladu s standardi iz pravil 14 in 16 Priloge I k Mednarodni konvenciji o tovornih črtah 19661.

Pravilo 9:Ventilatorji

Odstavek (1)

Pri plovilih, dolgih 45 m ali več, je višina od krova do odprtin za ventilatorje, razen odprtin za ventilatorje v strojnici, najmanj 900 mm na glavnem krovu in najmanj 760 mm na krovu nadgradnje. Pri plovilih, krajših od 45 m, morajo biti višine teh odprtin 760 mm in 450 mm. Višina od krova do odprtin ventilatorjev strojnice, ki morajo stalno preskrbovati strojnico in na zahtevo takoj priskrbeti prostor za generator, so na splošno v skladu s pravilom II/9(3). Kjer pa to zaradi velikosti in ureditve plovila ni izvedljivo, se lahko dovolijo nižje višine, vendar nikakor ne manj kakor 900 mm nad glavnim krovom ali krovom nadgradnje, če za vodo neprepustne naprave za zapiranje, v skladu s pravilom II/9(2), v kombinaciji z drugimi ustreznimi ureditvami, zagotavljajo neprekinjeno ustrezno ventilacijo prostorov.

Pravilo 12:Bočna okna

Odstavek (6)

Uprava lahko dovoli bočna okna in okna brez kovinskih pokrovov v stranskih in zadnjih pregradah zgradb na krovu, ki so na glavnem krovu ali nad njim, če se prepriča, da to ne bo škodilo varnosti plovila, pri tem pa upošteva predpise priznanih organizacij, ki temeljijo na ustreznih standardih ISO.

Pravilo 15:Oprema za sidranje

Uporablja se oprema za sidranje, zasnovana za hitro in varno delovanje, ki zajema opremo sider, sidrne verige ali žičnate vrvi, zapirače in vitle za sidro ali druge naprave za spuščanje in dviganje sidra in držanje plovila na sidrišču pri vseh predvidljivih okoliščinah plovbe. Plovila so opremljena tudi z ustrezno opremo za privezovanje, za varno privezovanje v vseh okoliščinah plovbe. Oprema za sidranje in privezovanje mora biti v skladu s predpisi priznane organizacije.

POGLAVJE III: STABILNOST IN Z NJO POVEZANA SPOSOBNOST ZA PLOVBO

Pravilo 1: Splošno

Plovila morajo biti zasnovana in zgrajena tako, da so v okoliščinah plovbe, navedenih v pravilu 7, izpolnjene zahteve tega poglavja. Izračuni krivulj vzravnalnih momentov bodo opravljeni v skladu s Kodeksom IMO o stabilnosti vseh tipov nepoškodovanih ladij.1

Pravilo 2:Merila stabilnosti

Odstavek (1)

Izpolnjena morajo biti naslednja minimalna merila stabilnosti, razen če je uprava prepričana, da pridobljene izkušnje upravičujejo odstopanja od njih. Vsa odstopanja od zahtevanih minimalnih meril stabilnosti, ki jih dovoli država članica, so predmet postopka iz člena 4 te direktive2.

Pododstavek (1)(d)

Začetna metacentrska višina GM pri plovilih z enim krovom ni nižja od 350 mm. Pri plovilih s celotno nadgradnjo se lahko metacentrska višina z dovoljenjem uprave zniža, vendar nikakor ne pod 150 mm. Znižanje zahtevane metacentrske višine, ki ga dovoli država članica, je predmet postopka iz člena 4 te direktive.

Odstavek (3)

Če se za zagotavljanje skladnosti z odstavkom (1) uporablja balast, uprava določi njegovo vrsto in razporeditev. Pri plovilih, krajših od 45 m, je tak balast trajen. Če je balast trajen, mora biti trden in varno pritrjen v plovilo. Uprava lahko dovoli tekoči balast, hranjen v rezervoarjih, napolnjenih do vrha, ki niso priključeni na noben črpalni sistem plovila. Če je tekoči balast uporabljen kot trajen balast za zagotovitev skladnosti z odstavkom (1), je treba podrobnosti vključiti v Listino o skladnosti in knjigo stabilnosti.

Trajni balast se ne premešča ali odstranjuje z ladje brez odobritve uprave.

Pravilo 4: Posebne ribolovne metode

Plovila, ki uporabljajo posebne ribolovne metode, pri katerih med ribolovom na plovilo delujejo dodatne zunanje sile, morajo, če je to potrebno, izpolnjevati poostrena merila stabilnosti iz pravila 2(1), kakor določi uprava. Plovila, ki lovijo z vlačilnimi mrežami z drogom, morajo izpolnjevati naslednja poostrena merila stabilnosti:

(a) merila za območja pod vzravnalnim momentom in za vzravnalne ročice, opredeljena v pravilu 2(1)(a) in (b), se povečajo za 20 %;

(b) metacentrska višina ni nižja od 500 mm;

(c) merila, podana pod (a), veljajo samo za plovila, pri katerih vgrajena pogonska moč v kilovatih ne presega moči, podane z naslednjimi formulami:

- N = 0,6 Ls2 za plovila dolžine 35 m ali manj in

- N = 0,7 Ls2 za plovila dolžine 37 m ali več,

- pri vmesni dolžini plovila je treba koeficient za Ls dobiti z interpolacijo med 0,6 in 0,7,

- Ls je celotna dolžina, v skladu z mednarodnim izmeritvenim spričevalom.

Če vgrajena pogonska moč presega vrednosti za standardno pogonsko moč, podane v zgornjih formulah, se merila, navedena pod (a), povečajo premo sorazmerno večji pogonski moči.

Uprava se prepriča, ali so zgoraj navedena poostrena merila stabilnosti izpolnjena za ladje, ki ribarijo z vlačilno mrežo z drogom, v okoliščinah plovbe iz pravila 7(1) tega poglavja.

Za izračun stabilnosti se oceni, da so drogovi dvignjeni do kota 45 stopinj z vodoravnico.

Pravilo 5:Hud veter in opotekanje plovila

Plovila morajo biti sposobna prenesti učinke hudega vetra in opotekanja v takih razmerah na morju, ob upoštevanju sezonskih vremenskih razmer, stanja morja, v katerem bo plovilo plulo, vrste plovila in njegovega načina plovbe. Ustrezni izračuni bodo opravljeni v skladu s Kodeksom IMO o stabilnosti vseh tipov nepoškodovanih ladij.

Pravilo 8:Nabiranje ledu

To pravilo velja povsod, razen kjer ni dovoljeno spreminjanje dovoljenega nabiranja ledu, ki je po priporočilu 21 prosta presoja uprave.

Pravilo 9:Nagibni preskus

Odstavek (2)

Če so na plovilu opravljene spremembe, ki vplivajo na njegovo stanje prazne ladje in/ali na položaj težišča, se, če uprava ob upoštevanju mej stabilnosti plovila šteje to za potrebno, ponovno opravi nagibni preskus in popravijo podatki o stabilnosti. Če je sprememba teže praznega plovila večja od 2 % prvotne teže praznega plovila in z računi ni mogoče prikazati, da plovilo še vedno izpolnjuje merila stabilnosti, je treba na plovilu ponovno opraviti nagibni preskus.

Pravilo 12:Višina premca

Premec mora biti dovolj visok za preprečevanje čezmernega zajemanja vode.

Pri plovilih, ki plujejo v omejenih območjih, oddaljenih od obale največ 10 milj, uprava določi minimalno višino premca, pri tem pa upošteva sezonske vremenske razmere, stanje morja, v katerem bo plovilo plulo, vrsto plovila in način plovbe.

Pri plovilih, ki plujejo na vseh drugih območjih:

1. če se pri ribolovu ulov shranjuje v skladišča za ribe prek žrel, ki so nameščena na izpostavljenem glavnem krovu pred zgradbo na krovu ali nadgradnjo, se minimalna višina premca izračuna po računski metodi iz priporočila 4 priponke 3 k Sklepni listini Torremolinoške konference;

2. če se ulov shranjuje v skladišča za ribe prek žrela, ki je nameščeno na izpostavljenem glavnem krovu, zaščitenem z zgradbo na krovu ali nadgradnjo, mora biti minimalna višina premca v skladu s pravilom 39 Priloge I k Mednarodni konvenciji o tovornih črtah 1966, ne sme pa znašati manj kakor 2 000 mm. V tem smislu je treba namesto navedenega poletnega nadvodja upoštevati maksimalni dovoljeni ugrez med plovbo.

Pravilo 14:Pregraditev in stabilnost ob poškodbah

Plovila, dolžine 100 m in več, za prevoz 100 oseb ali več, se ob poplavljenju katerega koli domnevno poškodovanega predelka ne smejo potopiti in morajo obdržati pozitivno stabilnost, pri čemer se upoštevajo vrsta plovila, namen uporabe in področje plovbe1. Izračune je treba opraviti v skladu s smernicami, kakor je navedeno v opombi pod črto.

POGLAVJE IV: STROJI, ELEKTRIČNE NAPELJAVE IN STROJNICE, KI SO OBČASNO BREZ POSADKE

Pravilo 3: Splošno

Odstavek (1)

Glavni pogon, krmiljenje, parna cev, gorivo, stisnjeni zrak, električni in hladilni sistemi, dodatni stroji, kotli in druge tlačne posode, cevi in črpalne naprave, naprave in mehanizmi za krmarjenje, gredi in sklopke za prenos pogona so zasnovane, zgrajene, preskušene, nameščene in vzdrževane v skladu s predpisi priznane organizacije. Ti stroji in oprema, vključno z mehanizmi za dviganje, vitli in opremo za ravnanje z ribami ter za predelavo rib, so zaščiteni tako, da je najbolj zmanjšana katera koli nevarnost za osebje na krovu. Posebna pozornost mora biti posvečena premikajočim se delom, vročim površinam in drugim nevarnostim.

Odstavek (7)

Uprava se prepriča, da se pravila od 16 do 18 izvajajo enotno in uporabljajo v skladu z določbami priznane organizacije2.

Odstavek (9)

Sprejmejo se ukrepi, ki jih določi uprava, da se zagotovi zanesljivo delovanje vse opreme v vseh okoliščinah plovbe, vključno z manevriranjem, in da se v skladu z določbami priznane organizacije poskrbi za redne preglede in rutinske preskuse, ki zagotavljajo zanesljivo nepretrgano plovbo.

Odstavek (10)

Plovila morajo imeti listinske dokaze v skladu z določbami priznane organizacije, da so sposobna za plovbo s strojnico, ki je občasno brez posadke.

Pravilo 6:Parni kotli, sistemi napajanja in cevi za paro

Odstavek (1)

Vsak parni kotel in vsak generator pare je opremljen z najmanj dvema varnostnima ventiloma zadostne zmogljivosti. Uprava lahko glede na zmogljivost ali druge lastnosti katerega koli parnega kotla ali generatorja pare dovoli namestitev enega samega varnostnega ventila, če je prepričana, da to v skladu z določbami priznane organizacije zagotavlja ustrezno zaščito pred previsokim pritiskom.

Pravilo 8:Upravljanje v krmarnici

Pododstavek (1)(b)

Če se uporablja daljinsko upravljanje pogonskih strojev iz krmarnice, velja naslednje: daljinsko upravljanje, navedeno v pododstavku (a), se mora opravljati s krmilno napravo, ki je v skladu z določbami priznane organizacije in je po potrebi opremljena z napravo za preprečevanje preobremenitve pogonskih strojev.

Pravilo 10:Preventivni ukrepi v zvezi z gorivom, oljem za mazanje in drugimi vnetljivimi olji

Odstavek (4)

Cevi za pogonsko gorivo, katerih poškodba bi povzročila puščanje olja iz rezervoarjev za hranjenje, usedanje ali dnevno uporabo, nameščene nad dvojnim dnom, se ob rezervoarju opremijo z ventilom, ki ga je mogoče zapreti iz varnega položaja zunaj prizadetega prostora ob požaru v prostoru, kjer so taki rezervoarji nameščeni. Pri posebnih globokih rezervoarjih, nameščenih v jašku, cevastem hodniku ali podobnem prostoru, se ventili na rezervoarju sicer namestijo, nadzor ob požaru pa se lahko izvede z dodatnim ventilom na cevi ali ceveh zunaj hodnika ali podobnega prostora. Če je tak dodatni ventil nameščen v strojnici, ga mora biti mogoče zapreti zunaj tega prostora.

Odstavek (7)(a)

Cevi za gorivo ter njihovi ventili in oprema morajo biti iz jekla ali drugega enakovrednega materiala, lahko pa se uporabi minimalna količina gibkih cevi. Take gibke cevi in končni priključki morajo biti dovolj trdni in narejeni iz certificiranega negorljivega materiala ali prevlečeni z negorljivo prevleko v skladu z določbami priznane organizacije. Nameščanje teh gibkih cevi mora biti v skladu z Okrožnico MSC 547 IMO Smernice za kar največje zmanjševanje puščanja iz sistemov z vnetljivimi tekočinami.

Odstavek (10)

Naprave za shranjevanje, distribucijo in uporabo olja, ki se uporablja v sistemih mazanja pod pritiskom, morajo biti v skladu z določbami priznane organizacije. Take naprave v strojnicah kategorije A in, če je to izvedljivo, v drugih strojnicah morajo biti v skladu vsaj z določbami odstavkov (1), (3), (6) in (7) in, če je to potrebno po določbah priznane organizacije, z določbami odstavkov (2) in (4). To ne izključuje uporabe okenc za nadzor pretoka v sistemih za mazanje, če imajo s preskusom dokazano zadostno stopnjo požarne odpornosti.

Odstavek (11)

Naprave za shranjevanje, distribucijo in uporabo vnetljivih olj, razen olja, navedenega v odstavku (10), ki se uporabljajo pod pritiskom v sistemih prenosa pogona, v nadzornih in sprožilnih sistemih ter sistemih gretja, morajo biti v skladu z določbami priznane organizacije. Na mestih, kjer obstajajo viri vžiga, morata biti trdnost in konstrukcija takih naprav v skladu vsaj z določbami odstavkov (3) in (7).

Pravilo 12:Protihrupna zaščita

Sprejmejo se ukrepi za zmanjšanje vplivov hrupa na osebje v strojnicah na raven, navedeno v Kodeksu IMO1 o ravneh hrupa na ladjah.

Pravilo 13:Naprava za krmarjenje

Odstavek (1)

Plovila morajo biti opremljena z glavno napravo za krmarjenje in pomožnimi napravami premikanja krmila, ki so v skladu z določbami priznane organizacije. Glavna naprava za krmarjenje in pomožne naprave premikanja krmila morajo biti razporejeni tako, da, kolikor je to primerno in izvedljivo, okvara enega od teh sistemov ne prepreči delovanja drugega.

Pravilo 16:Glavni vir električne energije

Pododstavek (1)(a)

Če je električna energija edino sredstvo zagotavljanja delovanja pomožnih naprav, ključnih za pogon in varnost plovila, se mora plovilo opremiti z glavnim virom električne energije, ki vsebuje vsaj dva generatorja, izmed katerih lahko enega poganja glavni motor. V skladu z določbami priznane organizacije se lahko dovolijo druge naprave z enakovrednimi električnimi zmožnostmi.

POGLAVJE V: PREPREČEVANJE, ODKRIVANJE IN GAŠENJE POŽARA IN PROTIPOŽARNA OBRAMBA

Pravilo 1:Splošne določbe

Pododstavek (c)

Metoda IIIF: Namestitev avtomatskega sistema za odkrivanje in javljanje požara v vseh prostorih, v katerih se lahko pričakuje nastanek požara, na splošno brez omejitev glede tipa notranjih pregrad, vendar površina katerega koli bivalnega prostora ali prostorov, ograjenih s pregradami razredov A ali B, nikakor ne sme presegati 50 m2. Pri javnih prostorih lahko uprava to površino poveča do 75 m2.

Pravilo 2:Opredelitev pojmov

Odstavek (1)

Negorljiv material pomeni material, ki ne gori in ne oddaja vnetljivih hlapov v zadostni količini, da bi pri zagretju na približno 750 °C prišlo do samovžiga, kar se ugotovi v skladu s Kodeksom IMO o postopkih preskušanja požarne varnosti1. Vsi drugi materiali so gorljivi.

Odstavek (2) standardni preskus požarne varnosti se mora glasiti:

Standardni preskus požarne varnosti je preskus, v katerem so vzorci ustreznih pregrad ali krovov v preskusni peči izpostavljeni temperaturam, ki so približno v skladu s standardno temperaturno krivuljo. Postopki preskusa morajo biti v skladu s Kodeksom IMO o postopkih preskušanja požarne varnosti.

Odstavek (3) (zadnji stavek)

Uprava mora zahtevati preskus prototipa pregrade ali krova in se tako prepričati, da ta izpolnjuje zgoraj navedene zahteve obstojnosti in dviga temperature v skladu s Kodeksom IMO o postopkih preskušanja požarne varnosti.

Odstavek (4) (zadnji stavek)

Uprava mora zahtevati preskus prototipa pregrade in se tako prepričati, da ta izpolnjuje zgoraj navedene zahteve obstojnosti in dviga temperature v skladu s Kodeksom IMO o postopkih preskušanja požarne varnosti.

Odstavek (6) (zadnji stavek)

Uprava mora zahtevati preskus prototipa pregrade in se tako prepričati, da ta izpolnjuje zgoraj navedeno zahtevo obstojnosti in dviga temperature v skladu s Kodeksom IMO o postopkih preskušanja požarne varnosti.

Odstavek (9)

Težko gorljivo pomeni, da bo tako opisana površina zadovoljivo omejila širjenje ognja, kar se ugotovi v skladu s Kodeksom IMO o postopkih preskušanja požarne varnosti.

Pravilo 4:Pregrade znotraj bivalnih in delovnih prostorov

Odstavek (4)

Metoda IIIF: Pri izgradnji pregrad, za katere to pravilo ali druga pravila tega dela ne zahtevajo, da so pregrade razreda A ali B, ni omejitev. Površina katerega koli bivalnega prostora ali prostora, ograjenega z neprekinjeno pregrado tipa A ali B, nikakor ne presega 50 m2, razen v posameznih primerih, v katerih se v skladu s tabelo 1 iz pravila 7 zahtevajo pregrade razreda C. Pri javnih prostorih lahko uprava to površino poveča do 75 m2.

Pravilo 7:Obstojnost pregrad in krovov proti ognju

Zadnja opomba k tabelam

* Kjer se v tabelah pojavlja zvezdica, mora biti pregrada iz jekla ali enakovrednega materiala, ne zahteva pa se, da ustreza standardu razreda A.

Kadar je krov prebit zaradi prehoda električnih kablov, cevi ali ventilacijskih vodov, mora biti tak preboj zatesnjen, da se prepreči prehajanje ognja in dima.

Pravilo 8:Podrobnosti konstrukcije

Odstavek (3), metode IF, IIF in IIIF

(a) Izolacijski materiali so negorljivi, razen v prostorih za tovor in hlajenih oddelkih delovnih prostorov. Ni treba, da so parne pregrade in lepila, ki se uporabljajo skupaj z izolacijskim materialom, in izolacija opreme cevi hladilnih sistemov iz negorljivega materiala, vendar se morajo uporabljati v čim manjši količini, njihove izpostavljene površine pa morajo biti težko gorljive, kar se ugotovi v skladu s Kodeksom IMO o postopkih preskušanja požarne varnosti. V prostorih, kjer je mogoče pronicanje olj, mora biti površina izolacije neprepustna za olje ali oljne hlape.

Pravilo 9:Ventilacijski sistemi

Pododstavek (1)(a)

Ventilacijski vodi morajo biti iz negorljivega materiala. Ni treba, da so kratki vodi, katerih dolžina na splošno ne presega 2 m, presek pa ne 0,02 m2, negorljivi, če:

(i) so ti vodi iz težko gorljivega materiala, kar se ugotovi v skladu s Kodeksom IMO o postopkih preskušanja požarne varnosti.

Pravilo 11: Razno

Odstavek (2)

Barve, laki in drugi zaključni premazi, ki se uporabljajo na izpostavljenih notranjih površinah, ne smejo tvoriti prevelikih količin dima ali strupenih plinov in hlapov, kar se ugotovi v skladu s Kodeksom IMO o postopkih preskušanja požarne varnosti.

Pravilo 12:Hranjenje plinskih jeklenk in nevarnih snovi

Odstavek (4)

Električna napeljava in oprema, razen tiste, ki je potrebna za uporabo v teh prostorih, nista dovoljeni v predelkih, ki se uporabljajo za skladiščenje močno vnetljivih tekočin ali utekočinjenih plinov. Če je taka električna oprema nameščena, mora biti certificirano varnega tipa in v skladu z ustreznimi določbami Zbirke mednarodnih standardov IEC 79 Električne naprave, ki se uporabljajo v potencialno eksplozivnih atmosferah. V takih prostorih ne sme biti virov toplote, na vidno mesto pa se morajo izobesiti napisi Kajenje prepovedano in Prepovedana uporaba odprtega plamena.

Pravilo 13:Poti in izhodi v sili

Odstavek (1)

Stopnišča in lestve, ki vodijo v vse bivalne prostore in prostore, v katerih se običajno zadržujejo člani posadke, razen strojnic, in iz njih, morajo biti postavljeni tako, da bodo omogočali hiter izhod v sili na odprt krov in od tod v reševalna plovila. Zlasti za te prostore:

(e) neprekinjenost poti in izhodov v sili določi uprava. Stopnišča in hodniki, ki se uporabljajo kot poti in izhodi v sili, ne smejo imeti manj kakor 700 mm prehodne širine, vsaj na eni strani pa morajo imeti držaj. Odprtine vrat, skozi katera je dostop na stopnišče, ne smejo imeti manj kakor 700 mm prehodne širine.

Odstavek (2)

Iz vsake strojnice kategorije A morata voditi dva zasilna izhoda na enega izmed naslednjih načinov:

(a) dvoje jeklenih lestev, ki morata biti, kolikor je mogoče, razmaknjeni in voditi do vrat v zgornjem delu prostora, podobno razmaknjenih in prek katerih je mogoč dostop na odprt krov. Na splošno mora ena izmed teh lestev omogočati neprekinjeno protipožarno zaščito od spodnjega dela prostora do varnega mesta zunaj prostora. Upravi ni treba zahtevati take zaščite, če je zaradi posebnih ureditev ali dimenzij strojnice omogočena varna pot do zasilnega izhoda iz spodnjega dela tega prostora. Ta zaščita mora biti iz jekla, izolirana po standardu razreda A-60' in na spodnjem koncu opremljena s samozapornimi jeklenimi vrati razreda A-60'; ali

Pravilo 14:Avtomatski sistem protipožarnih brizgalk in avtomatski sistem za odkrivanje in javljanje požara (metoda IIF)

Odstavek (11)

Za vsako skupino brizgalk se morajo zagotoviti rezervne brizgalne glave.

Rezervne brizgalne glave vključujejo vse tipe in zmogljivosti, nameščene na plovilu, in se zagotovijo na naslednji način:

- manj kakor 100 brizgalnih glav: 3 rezervne glave,

- manj kakor 300 brizgalnih glav: 6 rezervnih glav,

- 300 do 1 000 brizgalnih glav: 12 rezervnih glav.

Pravilo 15: Avtomatski sistemi za odkrivanje in javljanje požara (metoda IIIF)

Odstavek (4)

Sistem lahko sproži neobičajna temperatura zraka, neobičajna koncentracija dima ali drugi dejavniki, ki kažejo na začetek požara v katerem koli prostoru, ki se ga namerava zaščititi. Sistemi, občutljivi na temperaturo zraka, se ne smejo sprožiti pri temperaturi pod 54 °C, morajo pa se sprožiti pri temperaturi, ki ni višja od 78 °C, če se temperatura do teh ravni dviga počasneje od 1 °C na minuto. Dovoljena temperatura sprožitve se lahko v sušilnicah in podobnih prostorih, v katerih je temperatura okolja običajno visoka, z dovoljenjem uprave poviša na 30 °C nad maksimalno temperaturo podpalubja. Sistemi, ki so občutljivi na koncentracijo dima, se sprožijo ob padcu jakosti oddajanega žarka svetlobe. Detektorji dima morajo biti certificirani, da se sprožijo, preden gostota dima preseže 12,5 % zmanjšanja vidljivosti na meter, in da se ne sprožijo, dokler gostota dima ne preseže 2 % zmanjšanja vidljivosti na meter. Uprava lahko sprejeme druge, enako učinkovite načine sproženja. Sistem za odkrivanje se ne sme uporabljati za nič drugega kakor za odkrivanje požara.

Pravilo 17:Protipožarne črpalke

Odstavek (2)

Če bi požar v nekem predelku lahko onesposobil vse protipožarne črpalke, mora obstajati še drug način preskrbe z vodo za gašenje. Pri plovilih, dolgih 75 m in več, mora biti na tej drugi napravi vgrajena neodvisno gnana zasilna protipožarna črpalka. Ta zasilna protipožarna črpalka mora biti sposobna zagotavljati dva curka vode z minimalnim pritiskom 0,25 N/mm2.

Pravilo 20:Gasilni aparati

Odstavek (2)

1. Za vsak tip gasilnega aparata na krovu, ki ga je mogoče ponovno napolniti na plovilu, se mora za prvih 10 aparatov zagotoviti 100 % rezervnih polnitev in 50 % za druge gasilne aparate, ampak ne več kakor 60.

2. Za gasilne aparate, ki jih na plovilu ni mogoče ponovno napolniti, se mora namesto rezervnih polnitev zagotoviti najmanj 50 % dodatnih gasilnih aparatov istega tipa in zmogljivosti.

3. Navodila za ponovno polnjenje morajo biti na plovilu. Za ponovno polnjenje se lahko uporabi samo polnjenja, odobrena za zadevne gasilne aparate.

Odstavek (4)

Gasilne aparate mora enkrat letno pregledati pristojna oseba, ki jo pooblasti uprava. Vsak gasilni aparat se mora opremiti z znakom, ki dokazuje njegov pregled. Posode vseh gasilnih aparatov, ki so stalno pod pritiskom, in posode s potisnim plinom gasilnih aparatov, ki niso pod pritiskom, se morajo vsakih 10 let preskusiti s hidravličnim preskusom tesnosti.

Pravilo 21:Prenosni gasilni aparati v kontrolnih postajah, bivalnih prostorih in delovnih prostorih

Odstavek (2)

1. Za gasilne aparate, ki jih je mogoče ponovno napolniti na plovilu, se mora za prvih 10 aparatov zagotoviti 100 % rezervnih polnitev in 50 % za druge gasilne aparate, ampak ne več kakor 60.

2. Za gasilne aparate, ki jih na plovilu ni mogoče ponovno napolniti, se mora namesto rezervnih polnitev zagotoviti najmanj 50 % dodatnih gasilnih aparatov istega tipa in zmogljivosti.

3. Navodila za ponovno polnjenje morajo biti na plovilu. Za ponovno polnjenje se lahko uporabi samo polnjenja, odobrena za zadevne gasilne aparate.

Pravilo 24:Gasilska oprema

Odstavek (1)

Na plovilu morata biti najmanj dve gasilski opremi. Gasilska oprema mora biti v skladu s Kodeksom IMO za sisteme protipožarne varnosti, poglavje III, pravila 2.1, 2.1.1 in 2.1.2. Za vsak zahtevani dihalni aparat se morata zagotoviti po dve rezervni polnitvi.

Pravilo 25: Načrt gašenja

Načrt gašenja mora biti stalno izobešen. Vsebina takega načrta mora biti v skladu z resolucijo A.654(16) IMO Grafični simboli za načrte gašenja in resolucijo A.756(18) IMO Navodila glede podatkov, ki jih morajo zagotoviti načrti gašenja.

Pravilo 28:Strukturna protipožarna zaščita

Pododstavek (2)(a)

Pri plovilih, ki imajo ladijski trup iz negorljivih materialov, morajo biti krovi in pregrade, ki ločujejo strojnice kategorije A od bivalnih prostorov, delovnih prostorov ali kontrolnih postaj, izdelani po standardu razreda A-60', če strojnica kategorije A ni opremljena s stalnim sistemom za gašenje požara, ali po standardu razreda A-30', če je tak sistem nameščen. Krovi in pregrade, ki ločujejo druge strojnice od bivalnih prostorov, delovnih prostorov ali kontrolnih postaj, morajo biti izdelani po standardu razreda A-0'.

Krovi in pregrade, ki ločujejo kontrolne postaje od bivalnih in delovnih prostorov, morajo biti izdelani po standardu razreda A in v skladu s tabelami 1 in 2 v pravilu 7 tega poglavja, razen kadar uprava lahko dovoli namestitev pregrade tipa B-15' za ločevanje prostorov, kakor je poveljnikova kabina od krmarnice, če se šteje, da so ti prostori del krmarnice.

Pravilo 31: Razno

Odstavek (1)

Izpostavljene površine v bivalnih in delovnih prostorih, kontrolnih postajah, v prostorih hodnikov in stopnišč ter skrite površine za pregradami, stropi in oblogami v bivalnih prostorih, delovnih prostorih in kontrolnih postajah morajo biti težko gorljive, kar se ugotovi v skladu s Kodeksom IMO o postopkih preskušanja požarne varnosti.

Odstavek (3)

Barve, laki in drugi zaključni premazi, ki se uporabljajo na izpostavljenih notranjih površinah, ne smejo tvoriti prevelikih količin dima ali strupenih plinov in hlapov, kar se ugotovi v skladu s Kodeksom IMO o postopkih preskušanja požarne varnosti.

Pravilo 32:Hranjenje plinskih jeklenk in nevarnih snovi

Odstavek (4)

Električna napeljava in oprema, razen tiste, ki je potrebna za uporabo v tem prostoru, nista dovoljeni v predelkih, ki se uporabljajo za skladiščenje močno vnetljivih tekočin ali utekočinjenih plinov. Če je taka električna oprema nameščena, mora biti certificirano varnega tipa in skladna z ustreznimi določbami Zbirke mednarodnih standardov IEC 79 Električne naprave, ki se uporabljajo v potencialno eksplozivnih atmosferah. V takih prostorih ne sme biti virov toplote, na vidno mesto pa se morajo izobesiti napisi Kajenje prepovedano in Prepovedana uporaba odprtega plamena.

Pravilo 38:Gasilni aparati

Odstavek (2)

1. Razen v primerih, navedenih pod 2 (spodaj), se za vsak tip gasilnega aparata na krovu, ki ga je mogoče ponovno napolniti na plovilu, zagotovi za prvih 10 aparatov 100 % rezervnih polnitev in 50 % za druge gasilne aparate, ampak ne več kakor 60.

2. Pri plovilih z dolžino pod 45 m in pri gasilnih aparatih, ki jih na plovilu ni mogoče ponovno napolniti, se namesto rezervnih polnitev zagotovi najmanj 50 % dodatnih gasilnih aparatov istega tipa in zmogljivosti.

3. Navodila za ponovno polnjenje morajo biti na plovilu. Za ponovno polnjenje se lahko uporabijo samo polnjenja, odobrena za zadevne gasilne aparate.

Odstavek (4)

Gasilni aparat mora enkrat letno pregledati pristojna oseba, ki jo pooblasti uprava. Vsak gasilni aparat se opremi z znakom, ki dokazuje njegov pregled. Posode vseh gasilnih aparatov, ki so stalno pod pritiskom, in posode s potisnim plinom gasilnih aparatov, ki niso pod pritiskom, se morajo vsakih 10 let preskusiti s hidravličnim preskusom tesnosti.

Pravilo 39:Prenosni gasilni aparati v kontrolnih postajah, bivalnih prostorih in delovnih prostorih

Odstavek (2)

1. Razen v primerih, navedenih pod 2 (spodaj), se mora za vsak tip gasilnega aparata na krovu, ki ga je mogoče ponovno napolniti na plovilu, zagotoviti za prvih 10 aparatov vsaj 100 % rezervnih polnitev in 50 % za druge gasilne aparate, ampak ne več kakor 60.

2. Pri plovilih z dolžino pod 45 m in pri gasilnih aparatih, ki jih na plovilu ni mogoče ponovno napolniti, se mora namesto rezervnih polnitev zagotoviti najmanj 50 % dodatnih gasilnih aparatov istega tipa in zmogljivosti.

3. Navodila za ponovno polnjenje morajo biti na plovilu. Za ponovno polnjenje se lahko uporablja samo polnjenja, odobrena za zadevni gasilni aparat.

Pravilo 41:Gasilska oprema

Na plovilih, dolgih 45 m ali več, morata biti najmanj dve gasilski opremi in skladiščeni na hitro dostopnih in široko razmaknjenih mestih, da sta lahko ob požaru dosegljivi. Gasilska oprema mora biti v skladu s Kodeksom IMO za sisteme protipožarne varnosti, poglavje III, pravila 2.1, 2.1.1 in 2.1.2.

Za vsak zahtevani dihalni aparat se morata zagotoviti najmanj dve rezervni polnitvi.

Pravilo 42:Načrt gašenja

Načrt gašenja mora biti stalno izobešen.

Vsebina takega načrta mora biti v skladu z resolucijo A.654(16) IMO Grafični simboli za načrte gašenja in resolucijo A.756(18) IMO Navodila o podatkih, ki jih morajo zagotoviti načrti gašenja.

Pri plovilih, krajših od 45 m, lahko uprava to zahtevo opusti.

POGLAVJE VI: ZAŠČITA POSADKE

Pravilo 3:Ladijske ograje, držaji in zaščite

Odstavek (2)

Minimalna navpična razdalja od najgloblje vodne črte med plovbo do najnižje točke vrha ladijske ograje ali, če so nameščeni zaščitni držaji, do roba glavnega krova mora zagotoviti ustrezno zaščito posadke pred vodo, ki se zajema na krov, ob upoštevanju stanja morja in vremenskih razmer, v katerih bi lahko plovilo plulo, območij plovbe, vrste plovila in njegovega načina ribolova. Nadvodje, merjeno na srednjem delu ladje od roba glavnega krova, s katerega se izvaja ribolov, ne sme biti nižje od 300 mm ali nižje od nadvodja, ki je v skladu z maksimalnim dovoljenim ugrezom, glede na večjo vrednost. Pri plovilih z zaščitenimi glavnimi palubami, ki so narejene tako, da voda ne vstopa v zaščitene delovne prostore, se minimalno nadvodje, razen tistega, ki je v skladu z maksimalnim dovoljenim ugrezom, ne zahteva.

Pravilo 4:Stopnišča in lestve

Zaradi varnosti posadke se nabavijo in izdelajo stopnišča in lestve ustrezne velikosti in trdnosti, z ograjami in profili proti zdrsavanju, ki so v skladu z ustreznimi standardi ISO.

POGLAVJE VII: REŠEVALNA OPREMA IN NAPRAVE

Pravilo 3:Ocenjevanje, preskušanje in odobritev reševalne opreme in naprav

Odstavek (2)

Uprava se mora pred odobritvijo reševalne opreme in naprav prepričati o preskušanju take reševalne opreme in naprav ter tako potrditi, da izpolnjujejo zahteve tega poglavja v skladu z zahtevami Direktive Sveta 96/98/ES1 o pomorski opremi, ki vključuje Priporočila IMO za preskušanje reševalne opreme.

Odstavek (6)

Reševalno opremo, ki jo to poglavje zahteva in za katero ni podrobnih specifikacij v delu C, določi uprava, pri čemer upošteva podrobne specifikacije za to opremo, navedene v poglavju III spremenjene Konvencije Solas 1974 in v Mednarodnem kodeksu IMO o reševalni opremi.

Pravilo 6:Dostopnost in shranjevanje reševalnih plovil in rešilnih čolnov

Pododstavek (4)(a)

Vsako reševalno plovilo mora biti shranjeno:

- tako, da reševalno plovilo in naprave, na katerih je shranjeno, ne ovirajo uporabe katerega koli drugega reševalnega plovila ali rešilnega čolna na katerem koli drugem položaju splavitve,

- tako blizu površini vode, da je varno in izvedljivo, in pri reševalnih plovilih, ki niso rešilni splavi za splavljenje z metanjem v vodo, tako, da reševalno plovilo v položaju za vkrcanje ni več kakor 2 m nad vodno črto pri popolnoma natovorjeni ladji ter pod neugodnimi pogoji prevesa do 10° in nagiba do 20° na katero koli stran ali do kota, pri čemer se rob glavnega krova potopi, glede na manjšo vrednost.

- v stanju stalne pripravljenosti, tako da lahko člani posadke opravijo priprave za vkrcanje in splavitev v manj kakor 5 minutah,

- popolnoma opremljeno, kakor zahteva to poglavje.

Pravilo 23:Rešilni čolni

Pododstavek (1)(b)

Rešilni čolni imajo lahko togo konstrukcijo, napihnjeno konstrukcijo ali kombinacijo obeh in:

(i) ne smejo biti krajši od 3,8 m in ne daljši od 8,5 m, razen pri plovilih, krajših od 45 m, ko lahko uprava zaradi velikosti plovila ali iz drugih razlogov, zaradi katerih je prevažanje takih čolnov nesmiselno ali neizvedljivo, sprejme krajši rešilni čoln, vendar ne krajšega od 3,3 m;

(ii) morajo biti zmožni nositi vsaj pet sedečih in eno ležečo osebo, ali pri plovilih, krajših od 45 m, ki imajo rešilni čoln krajši od 3,8 m, vsaj štiri sedeče in eno ležečo osebo.

Pododstavek (1)(c)

Dovoljeno število potnikov, ki jih čoln sme vkrcati, določi uprava s preskusom sedenja. Najmanjša nosilnost je navedena v pravilu 23(1)(b)(ii). Potniki, razen krmarja, lahko sedijo na dnu. Noben del položaja za sedenje ne sme biti na stranicah, krmi, ali napihnjenih plovcih na straneh čolna."

1 UL L 34, 9.2.1998, str. 1.

2 UL L 83, 27.3.1999, str. 48.

3 UL L 247, 5.10.1993, str. 19.

4 UL L 276, 13.10.1998, str. 7.

1 Mednarodna konvencija o tovornih črtah 1966, dogovorjena na Mednarodni konferenci o tovornih črtah dne 5. aprila 1966 in sprejeta dne 25. oktobra 1967 z Resolucijo A.133(V) Mednarodne pomorske organizacije.

1 Kodeks o stabilnosti vseh tipov nepoškodovanih ladij, ki jih urejajo instrumenti IMO, sprejeti dne 4. novembra 1993 z resolucijo A.749(18) Mednarodne pomorske organizacije, spremenjen z resolucijo MSC.75(69).

2 Merila stabilnosti za oskrbovalna plovila na morju iz odstavkov 4.5.6.2.1 do 4.5.6.2.4 v Kodeksu IMO o stabilnost vseh tipov nepoškodovanih ladij je mogoče šteti za enakovredna merilom stabilnosti iz pravil 2(1)(a) do (c). Ta enakovrednost velja samo za ribiška plovila s podobno obliko trupa, kakor jo imajo oskrbovalna plovila na morju, če se s tem strinja uprava.

1 Za območja morja, kjer lahko pride do nabiranja ledu in se priporoča sprememba dovoljenega nabiranja ledu, glej Smernice nabiranje ledu v priporočilu 2 Priloge 3 k Sklepni listini Torremolinoške konference.

1 Glej smernice za pregraditev in izračune stabilnosti ob poškodbah v priporočilu 5 Priloge 3 k Sklepni listini Torremolinoške konference.

2 Glej še priporočila, ki jih objavlja Mednarodna elektrotehniška komisija, in zlasti Publikacijo 92, Električne napeljave na ladjah.

1 Kodeks o ravneh hrupa na ladjah, ki ga je z Resolucijo A.468(XII) sprejela Mednarodna pomorska organizacija 19. novembra 1981.

1 Mednarodni kodeks za uporabo postopkov preizkušanja požarne varnosti (Kodeks FTP), ki ga je sprejel Odbor za pomorsko varnost Mednarodne pomorske organizacije z resolucijo MSC.61(67).

1 UL L 46, 17.2.1997, str. 25.