32001R1601

Uredba Sveta (ES) št. 1601/2001

z dne 2. avgusta 2001

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasnih protidampinških dajatev, uvedenih na uvoz nekaterih železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Češke republike, Rusije, Tajske in Turčije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1], in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, predloženega po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Začasni ukrepi

(1) Komisija je z Uredbo (ES) št. 230/2001 [2] ("začasna uredba") uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Češke republike, Rusije, Tajske in Turčije, ter sprejela zaveze nekaterih proizvajalcev-izvoznikov iz Češke republike in Turčije.

(2) Na uvoz iz Republike Koreje ("Koreja") in Malezije niso bili uvedeni začasni ukrepi, saj so bile ugotovljene de minimis dampinške stopnje.

2. Naknadni postopek

(3) Po obvestilu o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih je bila sprejeta uvedba začasnih protidampinških ukrepov, so številne zainteresirane stranke predložile pisne pripombe. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost zaslišanja.

(4) Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(5) Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih naj bi priporočili:

(a) uvedbo dokončne protidampinške dajatve na uvoz jeklenih žičnatih vrvi s poreklom iz Češke republike, Rusije, Tajske in Turčije in dokončno pobiranje varščin, položenih za začasne dajatve;

(b) ustavitev postopka v zvezi z uvozom jeklenih žičnatih vrvi s poreklom iz Koreje in Malezije brez uvedbe ukrepov.

(6) Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za podajo stališč.

(7) Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so bile dokončne ugotovitve, kjer se je to štelo za primerno, ustrezno spremenjene.

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(8) Začasna uredba je zadevni izdelek opisala kot žice in kable, vključno z zaprtimi svitki vrvi iz železa ali jekla, vendar ne nerjavnega jekla, maksimalnega prereza več kot 3 mm, s pritrjenimi dodatki ali ne (ki jih industrija označuje za jeklene žičnate vrvi).

(9) Nekaj zainteresiranih strank je ponovilo zahtevo, naj se jeklene žičnate vrvi razdelijo v dve skupini: nekatere od njih so razlikovale med tako imenovanimi jeklenimi žičnatimi vrvmi za splošno rabo in jeklenimi žičnatimi vrvmi za posebne namene, nekatere pa so razlikovale med standardnimi vrvmi za splošno rabo in vrvmi za posebne namene. Trdile so, da se jih ne more šteti za posamezne izdelke, če se upošteva njihove izrazite fizične in tehnične značilnosti, posebne proizvodne metode, odsotnost pomembnejše medsebojne zamenljivosti, ločene ciljne trge in odsotnost večje konkurence.

(10) V zvezi s tem je treba najprej navesti, da čeprav se jeklene žičnate vrvi proizvajajo v širokem obsegu različnih tipov z določeno stopnjo fizičnih in tehničnih razlik, imajo vse iste osnovne fizične značilnosti (to je jeklene žice, ki tvorijo pramen, prameni, zaviti okoli stržena, ki tvori vrv in stržen sam) in iste osnovne tehnične značilnosti (vse imajo določeno število žic v pramenu, določeno število pramenov v vrvi, določen premer in določeno zgradbo). Medtem ko izdelki, ki spadajo v spodnji in zgornji konec skupin, niso medsebojno zamenljivi, so izdelki v sosednih skupinah medsebojno zamenljivi. Zato je bilo sklenjeno, da med jeklenimi žičnatimi vrvmi iz različnih skupin obstaja določena stopnja prekrivanja in konkurence. Poleg tega se lahko izdelki iste skupine uporabijo za različne namene.

(11) Drugič, razlikovanje med jeklenimi žičnatimi vrvmi za splošno rabo in jeklenimi žičnatimi vrvmi za posebne namene temelji na uporabi jeklenih žičnatih vrvi, to je jeklenih žičnatih vrvi za različno rabo v nasprotju z jeklenimi žičnatimi vrvmi, ki se lahko uporabljajo samo za posebne namene. Treba je navesti, da zainteresirane stranke niso uspele dokazati, da med tema dvema skupinama obstaja jasna ločnica. Poleg tega tako razločevanje ne upošteva dejstva, da obstajajo sosedne skupine, v katerih jeklene žičnate vrvi za splošno rabo neposredno konkurirajo z jeklenimi žičnatimi vrvmi za posebne namene, in so zato medsebojno zamenljive.

(12) Kot zadnje se razlikovanje med standardnimi in posebnimi jeklenimi žičnatimi vrvmi nanaša na dejstvo, da so jeklene žičnate vrvi proizvedene v skladu s standardom (ISO, DIN itd.) ali da ne sledijo standardu ("posebne jeklene žičnate vrvi"; te posebne jeklene žičnate vrvi so včasih spremenjene standardne vrvi), ne glede na posebno uporabo jeklenih žičnatih vrvi. Treba je navesti, da so osnovne fizične in tehnične značilnosti skupne obema, bodisi standardnim bodisi posebnim jeklenim žičnatim vrvem. Poleg tega obstajajo sosedne skupine, v katerih standardne jeklene žičnate vrvi konkurirajo posebnim jekleno žičnatim vrvem, saj se lahko uporabijo za iste namene in so zato medsebojno zamenljive.

(13) Zaradi zgoraj navedenega se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 9 do 13 začasne uredbe.

2. Podoben izdelek

(14) V začasni uredbi je bilo ugotovljeno, da so jeklene žičnate vrvi, ki jih proizvaja in prodaja industrija Skupnosti na trgu Skupnosti, podobne jeklenim žičnatim vrvem, ki so izvožene v Skupnost iz zadevnih držav, in jeklenim žičnatim vrvem, ki so proizvedene in prodane na domačih trgih zadevnih držav. Podobno so bile jeklene žičnate vrvi, ki so proizvedene in prodane na domačem trgu v Koreji, podobne jeklenim žičnatim vrvem s poreklom iz Rusije in izvoženim v Skupnost.

(15) Nekatere zainteresirane stranke so dokazovale, da jeklene žičnate vrvi, ki jih industrija Skupnosti prodaja v Skupnosti, niso enake tistim, ki so uvožene iz zadevnih držav. Še zlasti so dokazovale, da so jeklene žičnate vrvi, uvožene iz zadevnih držav, predvsem jeklene žičnate vrvi za splošno rabo, medtem ko so jeklene žičnate vrvi, ki jih prodaja industrija Skupnosti, predvsem jeklene žičnate vrvi za posebne namene; zato je treba postopek, če je ta upravičen, omejiti na jeklene žičnate vrvi za splošno rabo. Zahtevale so tudi, naj se projekt jeklenih žičnatih vrvi izključi iz obsega ukrepov, saj je industrija Skupnosti praktično izključni dobavitelj na trgu Skupnosti.

(16) Treba je opozoriti, da sta v protidampinških postopkih zadevni izdelek in podoben izdelek opredeljena s sklicevanjem na osnovne fizične, tehnične in/ali kemične lastnosti ter osnovno uporabo. Ko je zadevni izdelek enkrat opredeljen, to je izdelek, proizveden v zadevnih državah in izvožen v Skupnost, je treba preveriti, če sta izdelek, ki je proizveden in prodan na domačem trgu zadevnih držav, in izdelek, ki ga proizvede in proda industrija Skupnosti, enaka zadevnemu proizvodu. V zvezi s tem je dejstvo, da določen tip izdelka ni proizvedena v Skupnosti, nepomembno.

(17) Zlasti glede projektnih jeklenih žičnatih vrvi, ki so oblikovane v skladu z zahtevami kupcev in proizvedene po sklenitvi pogodb, ki so pogosto sklenjene na podlagi javnih razpisov, je treba opozoriti, da imajo zadevne vrvi enake osnovne fizične in tehnične značilnosti kot druge jeklene žičnate vrvi. Tudi če ima industrija Skupnosti očitno prednost v smislu neposredne bližine, je treba opozoriti, da proizvajalci-izvozniki lahko sodelujejo na razpisih.

(18) Zato se je sklepalo, da so osnovne fizične in tehnične značilnosti ter osnovna uporaba jeklenih žičnatih vrvi, ki so uvožene iz zadevnih držav, in tistih, ki jih proizvede in prodaja industrija Skupnosti v Skupnosti, enake.

(19) Zaradi vsega zgoraj navedenega se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 14 do 16 začasne uredbe.

C. DAMPING

1. Splošna metodologija

(a) Normalna vrednost

(20) Nekateri sodelujoči proizvajalci-izvozniki so ugovarjali metodologiji, ki se je uporabila za določitev zneskov za dobiček, ki se doda stroškom izdelave in prodajnim, splošnim in administrativnim stroškom v primeru računsko določenih normalnih vrednosti. Po mnenju ruskih in tajskih sodelujočih proizvajalcev-izvoznikov je Komisija, ki je določila skupni čisti dobiček zgolj na podlagi prodaje, opravljene v okviru rednega trgovanja, in ne na podlagi skupnega obsega domače prodaje zadevnega proizvoda, neprimerno napihnila pribitek dobička. Po mnenju češkega sodelujočega proizvajalca-izvoznika Komisija ne bi smela upoštevati domače prodaje tipov jeklenih žičnatih vrvi, katerih obseg je pomenil manj kot 5 % obsega istega tipa izdelka, izvoženega v Skupnost. Ker se cene take prodaje zaradi njihove nereprezentativnosti navadno ne upoštevajo pri določanju normalne vrednosti, se jih ne bi smelo upoštevati pri določanju pribitka dobička.

(21) V skladu s členom 2(6) Uredbe (ES) št. 384/96 ("osnovna uredba") mora obseg dobička temeljiti na podatkih o proizvodnji in prodaji, opravljeni v okviru rednega trgovanja, enakega proizvoda na domačem trgu države izvoznice, kjer so taki podatki na voljo. Zato ni razloga za izražanje primerne profitne stopnje na podlagi niza podatkov, vključno s prodajo, ki se je ne sme upoštevati, ker ne spada v okvir rednega trgovanja. Iz tega tudi sledi, da je, enkrat ko je ugotovljena reprezentativnost domače prodaje podobnega izdelka v skladu s členom 2(2) Osnovne uredbe, primerno upoštevati vso prodajo, opravljeno v okviru rednega trgovanja. Poleg tega se dobiček, ki se uporablja za sestavo normalne vrednosti, določi na ravni podjetja in podobnega izdelka. Domača prodaja v okviru rednega trgovanja določenega modela lahko da napačne rezultate, ko je bila ta prodaja opravljena v nereprezentativnih količinah v primerjavi z izvoženim obsegom. Cene te prodaje se tako ne upoštevajo kot reprezentativne za določanje normalne vrednosti primerljivega izvoženega modela. Vpliv katerih koli morebitno nereprezentativnih podatkov se nevtralizira, ko se prodaja vseh na domačem trgu prodanih modelov združi na ravni podjetja, če skupna domača prodaja v okviru rednega trgovanja preseže 5 % izvoza v Skupnost.

(22) Poleg tega je tajski sodelujoči proizvajalec-izvoznik dvomil o sprejemljivosti profitne stopnje, ki izhaja iz uporabe zgoraj opredeljene metodologije. Določena profitna stopnja je bil posledica dosledne uporabe ustrezne metodologije za podatke, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec-izvoznik.

(23) Zadevni zahtevki so bili zato zavrnjeni.

(24) Zaradi zgoraj navedenega se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 18 do 25 in 68 do 70 začasne uredbe.

(b) Izvozna cena in primerjava

(25) Ker niso na voljo nobene nove informacije o splošni metodologiji za določanje izvoznih cen in primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 26 do 28 začasne uredbe.

(c) Stopnja dampinga za podjetja v preiskavi

(26) Potrdi se splošna metodologija za določanje stopenj dampinga za podjetja v preiskavi, kot so opisana v uvodni izjavi 29 začasne uredbe.

(27) Treba je tudi opozoriti, da je bila v primeru, ko je proizvajalec-izvoznik v Skupnost izvozil več kot en tip izdelka, tehtana povprečna splošna dampinška stopnja določena z izračunom dampinga za vsak tip brez izničenja negativnih razlik med normalno vrednostjo in izvozno ceno za posameznega tip.

(d) Stopnja dampinga za nesodelujoča podjetja

(28) Ker niso na voljo nobene nove informacije o splošni metodologiji za določanje preostalih stopenj dampinga, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 30 do 34 začasne uredbe.

2. Češka republika

(29) Ker niso na voljo nobene nove informacije o nesodelovanju enega proizvajalca-izvoznika iz Češke republike, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodni izjavi 35 začasne uredbe.

(a) Normalna vrednost

(30) Po uvedbi začasnih ukrepov je ŽDB a.s. predložil dodatno pojasnilo o razporeditvi prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov. Prodajni, splošni in administrativni stroški so bili spremenjeni z odbitkom postavk, za katere je bilo po mnenju Komisije dokazano, da niso povezane s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka.

(b) Izvozna cena

(31) ŽDB a.s. je trdil, da se izvoz v Skupnost prek njegovega povezanega izvoznika ne sme upoštevati pri določanju njegove izvozne cene. To je temeljilo na trditvi, da zadevni povezani izvoznik ne bo več izvažal jeklenih žičnatih vrvi v Skupnost, ker je ŽDB a.s. septembra 2000 prenehal s proizvodnjo v enem od svojih obratov (po koncu OP), kjer je bila proizvedena večina jeklenih žičnatih vrvi, ki jih je povezani izvoznik prodajal med OP.

(32) Tega argumenta ni bilo mogoče sprejeti. Razvoj po OP se lahko izjemoma upošteva, če bi bila uvedba protidampinške dajatve, ki temelji na OP, očitno neprimerna. Tak razvoj se lahko dejansko upošteva le, če so njegovi učinki očitni, nesporni, trajni, niso predmet manipulacije in niso posledica premišljenega delovanja zainteresiranih strank. Zgolj dejstvo, da je bil zaprt eden od proizvodnih obratov, povezanemu izvozniku ne preprečuje prodaje jeklenih žičnatih vrvi, proizvedenih v drugem obratu ŽDB a.s. Seveda je treba opozoriti tudi na dejstvo, da je zadevni povezani izvoznik med OP včasih prodajal jeklene žičnate vrvi, proizvedene v drugem obratu. Zato je bilo sklenjeno, da niso bili izpolnjeni pogoji za upoštevanje domnevne ustavitve izvoza jeklenih žičnatih vrvi s strani povezanega izvoznika za določitev izvozne cene ŽDB a.s.

(33) Zaradi zgoraj navedenega se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodni izjavi 38 začasne uredbe.

(c) Primerjava

(34) ŽDB a.s. je ugovarjal 5 % prilagoditvi za fiktivno provizijo, odbiti od cen, ki jih zaračuna povezani izvoznik neodvisnim strankam v Skupnosti, ker naj se ne bi navezovala na plačilo dejanske provizije. Nadalje je trdil, da bi se moral povezani izvoznik obravnavati kot izvozni prodajni oddelek ŽDB a.s. Ker sta bili podjetji povezani in sta oblikovali enoten gospodarski subjekt, odbitek fiktivne provizije ni bil upravičen.

(35) Preiskava je ugotovila, da povezani izvoznik ne nadomešča izvoznega oddelka ŽDB a.s. Izvozni oddelek ŽDB a.s. se namreč ukvarja tudi s samim izvozom brez posredovanja povezanega izvoznika. Pravična primerjava na ravni franko tovarna zahteva odbitek od cen, ki jih povezani izvoznik zaračuna neodvisnim strankam in Skupnosti na podlagi fiktivne provizije, ustrezajoči dodatni trgovski vlogi povezanega izvoznika, ki se lahko šteje za podobno vlogi trgovca, ki deluje na podlagi provizije. 5 % prilagoditev se je posledično obdržala.

(36) ŽDB a.s. je zahteval prilagoditev računsko določenih normalnih vrednosti za stroške embalaže, saj so bili zadevni stroški vključeni v prodajne, splošne in administrativne stroške, opravljena pa je bila tudi prilagoditev izvoznih cen za stroške tuljav. Komisija je ugotovila, da domnevne razlike v stroških embalaže, vključenih v izvozno ceno, in normalni vrednosti na ravni franko tovarna niso obstajale. Zneski za stroške prevoza, zavarovanja in embalaže v prodajnih, splošnih in administrativnih stroških dejansko niso vključevali nobenih stroškov za embalažo, saj so bili enaki zneskom, ki so ustrezali zgolj notranjemu prevozu in zavarovanju, za katere je bila ravno tako zahtevana prilagoditev. Tudi ob predpostavki, da ŽDB a.s. ob vložitvi zahtevka za prilagoditev normalne vrednosti ni razčlenil stroškov prevoza, zavarovanja in embalaže, je bil zahtevek neutemeljen, saj je bila prilagoditev izvedena v zvezi z zneskom za notranji prevoz in zavarovanje. Zadevni zahtevek je bil zato zavrnjen.

(37) Prilagoditev za prevozne stroške ene transakcije je bila popravljena z uporabo dejanskih stroškov, saj je zaradi pomanjkanja informacij temeljila na oceni.

(38) Zato se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 39 in 40 začasne uredbe, razen zgoraj opisanih popravkov.

(d) Stopnja dampinga

(39) V skladu s členom 2(11) Osnovne uredbe se je tehtana povprečna normalna vrednost vsakega tipa zadevnega izdelka primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno vsakega tipa istega izdelka.

(40) Po ponovnem pregledu izračunov je dokončno ugotovljena stopnja dampinga, izražena v odstotku uvozne cene CIF na mejah Skupnosti, carinska dajatev neplačana, za:

- ŽDB a.s.: 30,7 %.

(41) Ker s tem v zvezi niso na voljo nobene nove informacije, se potrdi metodologija, opredeljena v uvodni izjavi 43 začasne uredbe, za določanje preostale stopnje dampinga. Na tej podlagi je dokončna preostala stopnja dampinga 47,1 %.

3. Republika Koreja

(a) Normalna vrednost

(42) Ker niso na voljo nobene nove informacije o metodologiji za določanje normalne vrednosti, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 45 do 49 začasne uredbe.

(b) Izvozna cena

(43) Ker niso na voljo nobene nove informacije o metodologiji za določanje izvozne cene, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodni izjavi 50 začasne uredbe.

(c) Primerjava

(44) Ker niso na voljo nobene nove informacije o metodologiji za primerjavo, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 51 do 54 začasne uredbe.

(d) Stopnja dampinga

(45) V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je tehtana povprečna normalna vrednost vsakega tipa zadevnega izdelka primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno vsakega tipa istega izdelka.

(46) Po ponovnem pregledu izračunov so dokončno ugotovljene stopnje dampinga, izražene v odstotku uvozne cene CIF na mejah Skupnosti, dajatev neplačana, za:

- Kiswire Ltd: 0 %

- Chung Woo Rope Co.: 0 %

- DSR Wire Corp.: 0 %.

(47) V uvodni izjavi 57 začasne uredbe je bilo ugotovljeno, da naj bi na podlagi primerjave podatkov, ki jih je sporočil Statistični urad Evropskih Skupnosti, trije sodelujoči proizvajalci-izvozniki predstavljali celoten korejski izvoz zadevnega izdelka v Skupnost. Pritožnik je trdil, da so korejski proizvajalci, ki niso sodelovali v preiskavi, med OP dejansko izvažali v Skupnost, in je zato trdil, da bi morala biti uvedena preostala dajatev. Komisija je lahko kasneje dejansko potrdila, da je vsaj en nesodelujoči proizvajalec izvažal v Skupnost med OP.

(48) Čeprav je bila raven sodelovanja visoka, je bilo ugotovljeno, da en proizvajalec namerno ni sodeloval, zato je bila preostala stopnja dampinga določena na ravni najvišje stopnje dampinga, ugotovljene za reprezentativne transakcije sodelujočih proizvajalcev-izvoznikov.

(49) Kot zadnje je bila ponovno izračunana tehtana povprečna stopnja dampinga za Korejo. V ta namen je moral biti v skladu s členom 18 osnovne uredbe ocenjen delež izvoza v Skupnost nesodelujočih izvoznikov. V ta namen so se uporabili podatki iz predhodnega postopka. Ugotovljena stopnja dampinga za Korejo je manj kot 2 %, izražena v odstotku uvozne cene CIF na mejah Skupnosti, dajatev neplačana. Zato je treba v skladu s členom 9(3) osnovne uredbe ustaviti preiskavo v zvezi z Republiko Korejo.

4. Malezija

(a) Normalna vrednost

(50) Ker niso na voljo nobene nove informacije o metodologiji za določanje normalne vrednosti, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 59 in 60 začasne uredbe.

(b) Izvozna cena

(51) Ker niso na voljo nobene nove informacije o metodologiji za določanje izvozne cene, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodni izjavi 61 začasne uredbe.

(c) Primerjava

(52) Ker niso na voljo nobene nove informacije o metodologiji za primerjavo, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 62 in 63 začasne uredbe.

(d) Stopnja dampinga

(53) V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je tehtana povprečna normalna vrednost vsakega tipa zadevnega izdelka primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno vsakega tipa istega izdelka.

(54) Po ponovnem pregledu izračunov je dokončno ugotovljena stopnja dampinga, izražena v odstotku uvozne cene CIF na mejah Skupnosti, dajatev neplačana, za:

- Kiswire Sdn. Bhd.: 0 %.

(55) Pritožnik je trdil, da so malezijski proizvajalci, ki niso sodelovali v preiskavi, med OP lahko izvažali v Skupnost. Ker niso bili predloženi nobeni dokazi, ki bi podprli to trditev, Komisija ni mogla potrditi, da so nesodelujoči proizvajalci med obdobjem preiskave dejansko izvažali v Skupnost.

(56) Začasne ugotovitve iz uvodne izjave 66 začasne uredbe se tako potrdijo. Zato je treba v skladu s členom 9(3) osnovne uredbe ustaviti preiskavo v zvezi z Malezijo.

5. Tajska

(a) Normalna vrednost

(57) Ker niso na voljo nobene nove informacije o metodologiji za določanje normalne vrednosti, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 68 in 70 začasne uredbe.

(b) Izvozna cena

(58) Sodelujoči proizvajalec-izvoznik je trdil, da bi morala Komisija pri sestavi izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe uporabiti podatke o profitnih stopnjah, ki so jih sporočili njeni povezani uvozniki. Zadevni proizvajalec je argumentiral, da so povezani uvozniki delovali tudi kot nepovezani uvozniki za uvoz podobnega izdelka s poreklom iz tretjih držav, in da je treba uporabiti profitne stopnje, pridobljene v tej trgovini.

(59) Vendar pa člen 2(9) osnovne uredbe zahteva, da je profitna stopnja, ki se uporablja za računsko določitev izvozne cene, realna. Treba je opozoriti, da eden od zadevnih povezanih uvoznikov sploh nima dobička in da raven dobička drugega zadevnega povezanega uvoznika znaša samo 0,8 % prometa. Teh ravni dobička ni bilo mogoče šteti za sprejemljive, zlasti v primerjavi s pribitkom dobička, ki so ga dobili od sodelujočih nepovezanih uvoznikov v predhodnem postopku o istem izdelku.

(60) Poleg tega je vprašljivo, če se profitna stopnja, ki jo je pridobil povezani uvoznik za svojo domnevno vlogo nepovezanega uvoznika, lahko šteje za zanesljivo, saj bo nanjo po vsej verjetnosti vplivala prodaja po transfernih cenah med povezanimi strankami.

(61) Zaradi zgoraj navedenega se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodni izjavi 71 začasne uredbe.

(c) Primerjava

(62) Sodelujoči proizvajalec je trdil, da metodologija, ki jo je uporabila Komisija za prilagoditev normalne vrednosti tistih tipov izdelkov, ki jih je proizvajalec-izvoznik predlagal za zelo podobne, da bi se jih pripeljalo na raven, ki je primerljiva z izvozno ceno, ni pravilna, saj poleg razlike v proizvajalnih stroških vključuje tudi znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobiček, ki pa ne bi smeli biti vključeni.

(63) V skladu s členom 2 (10) (a) osnovne uredbe: znesek prilagoditve za razlike v "fizičnih značilnostih" ustreza sprejemljivi oceni tržne vrednosti te razlike. Zato sprejemljiva ocena ne more biti omejena na razlike v proizvodnih stroških in mora vključevati sprejemljiv znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobiček.

(64) Zaradi zgoraj navedenega se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 72 in 73 začasne uredbe.

(d) Stopnja dampinga

(65) V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je tehtana povprečna normalna vrednost vsakega tipa zadevnega izdelka primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno vsakega tipa istega izdelka.

(66) Po ponovnem pregledu izračunov je dokončno ugotovljena stopnja dampinga, izražena v odstotku uvozne cene CIF na mejah Skupnosti, dajatev neplačana, za:

- Usha Siam Steel Industries Public Company Limited: 28,9 %.

(67) Ker niso na voljo nobene nove informacije o metodologiji, ki se je uporabila za določanje preostale stopnje dampinga, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodni izjavi 76 začasne uredbe, in na podlagi tega znaša dokončna preostala stopnja dampinga 42,8 %.

6. Turčija

(a) Normalna vrednost in izvozna cena

(68) Ker niso na voljo nobene nove informacije o normalni vrednosti in izvozni ceni, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 78 do 80 začasne uredbe.

(b) Primerjava

(69) En proizvajalec-izvoznik je predložil nove dokaze v zvezi s prilagoditvijo normalne vrednosti, ki jo je zahteval za 3 % davek, plačan na uvožene surovine, ki so bile kupljene z zamujenim plačilom, in ki se ni zahteval za surovine, ki se uporabljajo v proizvodnji jeklenih žičnatih vrvi, namenjenih za izvoz. Po mnenju Komisije je bilo ustrezno dokazano, da je bil obračunan 3 % davek na surovine, vključene v jeklenih žičnatih vrveh za domačo prodajo, ta davek pa ni bil pobran za surovine, vključene v jeklene žičnate vrvi za izvoz v Skupnost. Zadevni zahtevek je bil zato sprejet.

(70) En proizvajalec-izvoznik je ponovil zahtevo za prilagoditev normalne vrednosti za razlike v načinu trgovine na podlagi dejstva, da je bil ves njegov izvoz v Skupnost namenjen trgovcem na drobno, medtem ko je domača prodaja potekala s trgovci na drobno in končnimi uporabniki. Predložena so bila nova pojasnila in dokazi, s katerimi je zadevni proizvajalec-izvoznik poskušal dokazati, da je v teh dveh distribucijskih kanalih opravljal različne funkcije. Prej navedene informacije so bile predložene dokaj pozno v preiskavi in pred tem niso bile nikoli omenjene, čeprav so bila po ponovnem pregledu izpolnjenega vprašalnika in še enkrat na kraju samem postavljena vprašanja o razlikah v funkcijah, ki se opravljajo v zvezi s končnimi uporabniki in trgovci na drobno. V odgovoru na vprašalnik, odgovoru na zahtevek za dodatne informacije in v obrazložitvah, prejetih na kraju samem, je bila razlika v ceni utemeljena izključno z dejstvom, da so trgovci na drobno morali zopet prodati izdelek in tako niso mogli sprejeti cen na ravni porabnikov. Poleg tega je Komisija ponovno preverila, če obstaja dosledna razlika v cenah tako, da je primerjala cene, ki so jih zaračunali končnim uporabnikom in trgovcem na drobno za isti tip jeklenih žičnatih vrvi in v istem mesecu, predvsem zaradi visoke inflacije v Turčiji med OP. Ta primerjava je pokazala veliko nihanje cen znotraj iste kategorije domačih strank, ni pa ugotovila, da so bile cene za končne uporabnike občutno višje. V teh okoliščinah se zahtevek zavrne in potrdijo se začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodni izjavi 83 začasne uredbe.

(71) Zato se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 81 in 83 do 88 začasne uredbe, razen zgoraj opisanih popravkov.

(c) Stopnja dampinga

(72) V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je tehtana povprečna normalna vrednost vsakega tipa zadevanega izdelka primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno vsakega tipa istega izdelka.

(73) Po ponovnem pregledu izračunov so dokončno ugotovljene stopnje dampinga, izražene v odstotku uvozne cene CIF na mejah Skupnosti, dajatev neplačana, za:

- Celik Halat ve Tel.: Sanayii A.S: 55,2 %

- Has Celik ve Halat San Tic A.S: 17,8 %.

(74) Ker s tem v zvezi niso na voljo nobene nove informacije, se potrdi metodologija, opredeljena v uvodni izjavi 91 začasne uredbe, za določanje preostale stopnje dampinga. Na tej podlagi je bila dokončna preostala dampinška stopnja določena na isti ravni kot najvišja stopnja, določena za sodelujoča podjetja, to je 55,2 %.

7. Rusija

(a) Splošni vidiki

(i) Analiza statusa tržnega gospodarstva

(75) Ker s tem v zvezi niso na voljo nobene nove informacije, se potrdi ugotovitev, da en ruski proizvajalec-izvoznik ni sodeloval v preiskavi. Po objavi začasne uredbe so sodelujoči proizvajalci-izvozniki predložili svoje pripombe o določanju statusa tržnega gospodarstva, ki pa se niso dosti razlikovale od pripomb, danih po obvestilu o predlagani odločitvi o zahtevkih za pridobitev statusa tržnega gospodarstva, na katere se je odgovorilo hkrati z obvestilom o začasnih ugotovitvah. Ker pa je JSC ChSPZ že imel priložnost, da predloži svoje pripombe po obvestilu o predlagani odločbi o statusu tržnega gospodarstva, in ker te pripombe niso pripeljale do nobenih novih dejstev ali razmislekov, ki bi ovrgli ugotovitve Komisije, določanje statusa tržnega gospodarstva ostaja v veljavi med preiskavo v skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe. Ugovori, vloženi po objavi začasne uredbe, pa v nobenem primeru ne bi vplivali na določanje statusa tržnega gospodarstva.

(76) Sodelujoči proizvajalec-izvoznik je ugovarjal zavrnitvi svojega zahtevka za pridobitev statusa tržnega gospodarstva na podlagi treh glavnih dejstev. Podjetje je trdilo, da je: (i) nespoštovanje trimesečnega roka za določanje statusa tržnega gospodarstva kršilo njegova zakonita pričakovanja, pravico do obrambe in načelo dobrega upravljanja; (ii) zahtevek za popoln odgovor na vprašalnik o dampingu (vključno s podatki v zvezi z določanjem normalne vrednosti) za podjetje pomenil nepotrebno delovno obremenitev; in (iii) določanje statusa tržnega gospodarstva temeljilo na napačnem tolmačenju člena 2(7)(c) osnovne uredbe in nepravilnem tolmačenju ali analizi dejanskega položaja prosilca. Zlasti stroški, za katere je bilo ugotovljeno, da ne odražajo stvarno tržnih vrednosti, se po mnenju zadevnega podjetja niso nanašali na glavne proizvodne dejavnike; podjetje je imelo jasen sklop temeljne računovodske dokumentacije (in sicer sklop, narejen na podlagi ruske zakonodaje); računovodsko dokumentacijo podjetja so pregledali neodvisni revizorji v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in obstoječe razlike med ruskimi in mednarodnimi računovodskimi standardi bi lahko pripeljale do prilagoditve ali uskladitve, ne pa zavrnitve zahtevka za pridobitev statusa tržnega gospodarstva; plačila v obliki odškodnin za dolgove med OP so bila izjemno visoki, opravljena so bila v skladu z realnimi tržnimi vrednostmi, upoštevala so majhne stroškovne dejavnike, ki niso bili povezani z zadevnim izdelkom, in niso ustrezali menjalni trgovini ali kompenzacijski trgovini.

(77) Čeprav ni dvoma, da Komisija ni bila sposobna opraviti določanja statusa tržnega gospodarstva v treh mesecih od začetka preiskave, pa je podjetju sporočila svoje ugotovitve takoj, ko je bilo to mogoče, v skladu z načelom dobrega upravljanja. Pravica do obrambe in pričakovanja podjetja v zvezi z možnostjo za predložitev pripomb na vse take predloge in predložitev ustreznih informacij glede te odločbe pa nikakor niso bila prejudicirana, saj je bilo podjetje povabljeno, naj predstavi svoja stališča in vse argumente proti predlagani odločbi o statusu tržnega gospodarstva, dano pa mu je bilo tudi ustrezno časovno obdobje, da to stori. Ravno tako je bilo podjetje pozvano, naj predloži pripombe o izbiri primerljive države. Kot je navedeno zgoraj, prejete pripombe v odgovor na obvestilo o odločbi statusu tržnega gospodarstva niso pripeljale do nobenih novih dejstev ali premislekov, ki bi ovrgli ugotovitve Komisije.

(78) Zahteva po popolnem odgovoru na vprašalnik se je štela za primerno, da bi se Komisiji omogočilo nadaljevanje določanja normalne vrednosti na podlagi podatkov, ki jih je predložilo podjetje, v primeru, da je bil status tržnega gospodarstva utemeljen. V zvezi z delovno obremenitvijo, ki je bila potrebna za izpolnitev vprašalnika, bi morale biti nekatere od informacij, ki jih je vprašalnik zahteval, predložene že v obrazcu za zahtevek o pridobitvi statusa tržnega gospodarstva. V vsakem primeru so se ustrezno upoštevale posebne okoliščine, v katerih se je nahajalo podjetje, ki sta mu bili odobreni dve enotedenski podaljšanji začetnega roka.

(79) V nasprotju z argumenti podjetja so pregled na kraju samem in pojasnila, ki jih je predložilo podjetje, dejansko pokazali, da stroški več pomembnih proizvodnih dejavnikov niso stvarno odražali tržnih vrednosti. Pri tem je pomembno opozoriti na dejstvo, da je podjetje imelo več kot en sklop računovodskih izkazov. Predložilo je (i) računovodske izkaze v ameriških dolarjih, pripravljene v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki pa niso bili revidirani, in (ii) računovodske izkaze, revidirane v skladu z ruskimi standardi, ki so se razlikovali od mednarodno sprejetih računovodskih standardov. Čeprav je bilo podjetje večkrat pozvano, naj obrazloži, kako naj se uskladijo neskladja med različnimi sklopi računovodskih izkazov, tega ni storilo in tako ni moglo dokazati obstoja enega samega sklopa izkazov. Poleg tega niso bili predloženi nobeni dokazi, da je bil katerikoli izmed teh izkazov neodvisno revidiran v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. V računovodskih izkazih v ameriških dolarjih iz leta 1998 je bil omenjen obstoj številnih "trojnih" transakcij. Podjetje ni moglo predložiti takih računovodskih izkazov za leto 1999, ki bi omogočili, da se ugotovi, ali je bila ta praksa med OP ustavljena, in Komisija je za znatno število transakcij (dajatve za uporabo zemljišča v letu 1999, preskrba z vodo, to je splošni izdatki, ki zadevajo vse proizvode) ugotovila, da jih je delno plačalo drugo podjetje ali da so bile obojestransko poravnane, obstoj te prakse pa je priznalo tudi podjetje samo.

(ii) Izbira primerljive države

(80) Po objavi začasne uredbe je pritožnik podvomil o izbiri Koreje kot primerljive države namesto Češke republike. Slednja je (skupaj z Brazilijo) bila v obvestilu o začetku predvidena za primerno primerljivo državo. Pritožnik je trdil, da izbira Koreje daje prednost ruskim proizvajalcem-izvoznikom, kot je pokazala razlika v začasnih dampinških stopnjah med Rusijo in Češko republiko. Dejstvo, da katalogi čeških in ruskih proizvajalcev predlagajo isti tip jeklenih žičnatih vrvi za domačo in izvozno prodajo, naj bi ovrgel razlago iz uvodne izjave 99 začasne uredbe za neizbiro Češke republike.

(81) Razlogi za predvidenje Koreje kot primerne tretje države tržnega gospodarstva so bili sporočeni vsem zainteresiranim strankam v ustreznem času med preiskavo. Pripombe je poslal samo zadevni proizvajalci-izvozniki, ki so se strinjali z izbiro. Ker ni bilo nobenih nasprotovanj, je bila Koreja izbrana za primerno primerljivo državo. Poleg tega je dejstvo, da so katalogi čeških in ruskih proizvajalcev vsebovali iste tipe jeklenih žičnatih vrvi, v tem primeru povsem nepomembno, saj je obstajalo le majhno prekrivanje med tipii jeklenih žičnatih vrvi, ki so jih v Skupnost izvažali ruski proizvajalci-izvozniki, in tipi jeklenih žičnatih vrvi, ki jih je češki sodelujoči proizvajalec-izvoznik med obdobjem preiskave prodajal na domačem trgu. Predloženi niso bili nobeni drugi argumenti, ki bi postavili pod vprašaj primernost Koreje kot primerljive države.

(82) V teh okoliščinah se je potrdila odločitev, da se Koreja uporabi kot primerna primerljiva država.

(iii) Individualna obravnava

(83) Ker niso na voljo nobene nove informacije o individualni obravnavi se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 101 do 105 začasne uredbe.

(b) Normalna vrednost

(84) Sodelujoči proizvajalec-izvoznik je dokazoval, da je uporaba računsko določenih normalnih vrednosti neupravičeno umetno zvišala njegovo dampinško stopnjo. Predlagal je podaljšanje roka uporabe cen domače prodaje z bolj fleksibilno uporabo nekaterih značilnosti pri določanju različnih modelov in tipov jeklenih žičnatih vrvi, in na ta način povečanje števila tipov, ki se prodajajo na korejskem trgu in so primerljive s tipi, ki jih je ta proizvajalec izvozil v Skupnost.

(85) Člen 2(7)(a) osnovne uredbe določa, da se v primeru uvoza iz držav, kot je Rusija, normalne vrednosti določijo na podlagi cene ali računsko določene vrednosti v tretji državi tržnega gospodarstva, razen če proizvajalec-izvoznik ne izpolnjuje meril iz pododstavka (c) prej omenjene določbe. Zato tega zahtevka ni bilo mogoče sprejeti.

(86) Zaradi zgoraj navedenega se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodni izjavi 106 začasne uredbe.

(c) Izvozna cena

(87) Ker niso na voljo nobene nove informacije o izvozni ceni, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodni izjavi 107 začasne uredbe.

(d) Primerjava

(88) Sodelujoči proizvajalec-izvoznik je ugovarjal uporabi stroškov primerljive države pri določanju prilagoditev izvoznih cen, ki se nanašajo na prevoz in druge povezane stroške (prekladanje, nakladanje in dodatni stroški). Podjetje je dokazovalo, da bi se morali uporabiti njegovi stroški, saj se ti plačujejo neodvisnim špediterjem in zavarovateljem in tako sledijo tržnim cenam. Takšen pristop bi bil tudi skladen s pristopom Komisije v zvezi s prilagoditvami glede provizije, embalaže in kreditnih stroškov. Sodelujoči proizvajalec-izvoznik je nato zahteval pregled popravka prevoznih stroškov, ki je bil po njegovem mnenju neprimeren.

(89) Zahtevek, naj prilagoditev temelji na prevoznih in drugih povezanih stroških, ki jih je imel ruski proizvajalec-izvoznik, ni mogel biti sprejet. Ta proizvajalec dejansko ni bil obravnavan kot subjekt tržnega gospodarstva. Poleg tega niso bili predloženi nobeni dokazi, da so ti stroški odražali tržna dogajanja. Popravek prevoznih stroškov je temeljil na podatkih, zbranih in pregledanih v primerljivi državi. Na zahtevo je bil rezultat ponovno pregledan in potrjen.

(90) Po zgoraj navedenem zahtevku in z vidika ugotovitev iz prejšnjega odstavka je Komisija ponovno pregledala svoj pristop v zvezi s stroški embalaže in utemeljila prilagoditev na podatkih, ki jih je prejela od proizvajalca iz primerljive države.

(91) Prilagoditve izvoznih cen za kredit in provizije so ostale nespremenjene, saj ni bilo verjetno, da bi jih okolje netržnega gospodarstva izkrivilo.

(92) Zato se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 108 in 109 začasne uredbe, razen zgoraj opisanih popravkov.

(e) Stopnja dampinga

(93) V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je tehtana povprečna normalna vrednost vsakega tipa zadevnega izdelka primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno vsakega tipa istega izdelka.

(94) Po ponovnem pregledu izračunov je dokončno ugotovljena stopnja dampinga, izražena v odstotku uvozne cene CIF na mejah Skupnosti, dajatev neplačana, za:

- Cherepovetsky Staleprokatny Zavod: 36,1 %.

(95) Ker s tem v zvezi niso na voljo nobene nove informacije, se potrdi metodologija za določanje preostale stopnje dampinga, opredeljena v uvodni izjavi 112 začasne uredbe. Na tej podlagi je dokončna preostala stopnja dampinga 50,7 %.

D. INDUSTRIJA SKUPNOSTI

(96) Ker niso na voljo nobene nove informacije o industriji Skupnosti, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 114 do 120 začasne uredbe.

E. ŠKODA

1. Zbiranje podatkov o škodi

(97) Nekatere zainteresirane stranke se niso strinjale z metodologijo, ki jo je uporabila Skupnost za zbiranje informacij od celotne industrije Skupnosti v zvezi z zadevnim izdelkom glede proizvodnje, zmogljivosti, izkoriščanja zmogljivosti, prodaje, zalog in uporabe, in dejstvom, da je analiza preostalih kazalnikov škode temeljila na vzorcu podjetij iz industrije Skupnosti. Trdile so, da je ta metodologija nezadostna za izpolnjevanje obveznosti Komisije iz člena 3(5) osnovne uredbe.

(98) Komisija je do svojih začasnih ugotovitev prišla z ovrednotenjem vseh ustreznih gospodarskih dejavnikov in kazalnikov, ki imajo vpliv na razmere v industriji, v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe, in uporabo metodologije vzorčenja, opisane v členu 17 osnovne uredbe. Vzorčenje, ki je popolnoma skladno z zahtevami člena 3(5) osnovne uredbe, je bilo potrebno zaradi številnih pritožnikov/podpornih proizvajalcev Skupnosti in potrebe po omejitvi preiskave na primerno število strank, ki bi se lahko primerno preiskale v razpoložljivem času (vzorec petih podjetij). Treba je navesti, da nobena zainteresirana stranka ni ugovarjala izbiri vzorca ali njegovi reprezentativnosti.

(99) Zaradi zgoraj navedenega se potrdi metodologija iz uvodnih izjav 123 do 125 začasne uredbe.

2. Resnična poraba Skupnosti

(100) Ena zainteresirana stranka je ugovarjala trditvi iz uvodne izjave 128, da se zmanjšanje resnične porabe v letu 1999 lahko obrazloži s prodajo zalog, ki so jih leta 1998 ustvarili uvozniki/trgovci. Dokazovala je, da je zmanjšanje resnične porabe posledica odločitev, ki sta jih sprejela sektor pomorskih prevoznikov in ribiški sektor Skupnosti za nakup jeklenih žičnatih vrvi v tretjih državah, ne da bi jih ocarinili v Skupnosti, in določeno število uvoznikov, da bi povečali prodajo jeklenih žičnatih vrvi vrtalnim ploščadim na morju, ki so zunaj Skupnosti, da bi se izognili učinkom uvedbe protidampinških ukrepov.

(101) Prvič, treba je opozoriti, da ni bil predložen noben dokaz za utemeljitev te domneve.

(102) Drugič, resnična poraba, to je obseg prodaje, ki so ga ustvarili proizvajalci Skupnosti, in obseg uvoza v Skupnost s poreklom iz tretjih držav, ne odraža vedno dejanske porabe zadevnih uporabnikov.

(103) Končno, zaradi nizkega odstotka stroškov jeklenih žičnatih vrvi v celotnih stroških uporabnikov, ugotovljenih v okviru predhodne preiskave, ni verjetno, da sta se sektor pomorskih prevoznikov in ribiški sektor za nabavo jeklenih žičnatih vrvi odločila na podlagi smeri svojih ladij.

(104) Zaradi zgoraj navedenega se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 126 do 128 začasne uredbe.

3. Skupna ocena učinkov zadevnega uvoza

(105) Ker niso na voljo nobene nove informacije o skupni oceni učinkov zadevnega uvoza, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 129 do 132 začasne uredbe.

4. Uvoz iz zadevnih držav

(a) Obseg in tržni delež dampinškega uvoza

(106) Tajski proizvajalec-izvoznik je dokazoval, da je bil v obravnavanem obdobju njegov izvoz v Skupnost zanemarljiv.

(107) Uvoz jeklenih žičnatih vrvi s poreklom iz Tajske je znašal 1,5 % leta 1999 in 2 % v obdobju preiskave, in zato v skladu s členom 9(3) osnovne uredbe ni bil zanemarljiv. Poleg tega je pomenil 4,6 % obsega uvoza Skupnosti zadevnega izdelka s poreklom iz tretjih držav v letu 1999 in 6,5 % v OP, in je tako bil tudi nad 3-odstotnim pragom, določenim v Protidampinškem sporazumu WTO.

(108) Zaradi zgoraj navedenega se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 133 in 134 začasne uredbe.

(b) Cene dampinškega uvoza

(i) Gibanje cen

(109) Ker niso na voljo nobene nove informacije o gibanju cen, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodni izjavi 135 začasne uredbe.

(ii) Nelojalno nižanje cen

(110) Ena zainteresirana stranka je navajala, da je dvojna pretvorba, ki jo je opravila Komisija – iz valute na računu v nacionalno valuto države izvoznice in nato v EUR – v nasprotju s členom 2.4.1 Protidampinškega sporazuma WTO.

(111) V zvezi s tem je treba opozoriti, da se člen 2.4.1 Protidampinškega sporazuma WO ne nanaša na izračun nelojalno nižanih cen, temveč samo na določanje dampinga. Vendar so se za odpravo morebitnih netočnosti, ki izhajajo iz dveh valutnih pretvorb, revidirali izračuni vseh proizvajalcev-izvoznikov, kot je bilo zahtevano. Vrednosti CIF v valuti, ki so jo navedli proizvajalci-izvozniki, so bile neposredno pretvorjene v EUR z uporabo ustreznih menjalnih tečajev.

(112) En turški proizvajalec-izvoznik je dokazoval, da je prilagoditev za način trgovanja temeljila na neustrezni izbiri uvoznika, ker slednji ni bil stranka proizvajalca-izvoznika ali uvoznik jeklenih žičnatih vrvi iz Turčije. Poleg tega je trdil, da je bila raven prilagoditve prenizka. V podporo tej trditvi je proizvajalec-izvoznik predložil vzorec svojih prodajnih računov za določene tipe jeklenih žičnatih vrvi, ki so bile izdane nepovezanemu uvozniku v Skupnost, in prodajne račune slednjega, izdane strankam v Skupnosti. Pozneje so bili v podporo tej trditvi predloženi tudi računovodski izkazi nepovezanega uvoznika. Tako dobljena stopnja, ki je odražala skupno razliko med nabavo in nadaljnjo prodajo, je bila višja od stopnje, ki jo je uporabila Komisija v predhodni fazi.

(113) Najprej je treba navesti, da so bile, ker edini sodelujoči nepovezani uvoznik o tem ni predložil utemeljenih informacij, cene proizvajalcev-izvoznikov prilagojene za razlike v obsegu trgovine na podlagi razpoložljivih informacij, to je podatkov, ki jih je predložilo združenje uvoznikov Skupnosti, podprtih z dokazi, ki jih je predložil eden od članov združenja. V zvezi s tem je treba omeniti, da je Komisija na začetku preiskave stopila v stik z nepovezanim uvoznikom, ki ga je predlagal turški proizvajalec-izvoznik, vendar zadevni uvoznik ni odgovoril na vprašalnik ali predložil informacije. Združenje uvoznikov je bilo obveščeno o prilagoditvi in ji ni ugovarjalo. Poleg tega je prilagoditev upoštevala vse ustrezne stroške nepovezanih uvoznikov, ki so nastali med uvozom in prodajo franko tovarna, in tako ni odražala skupne stopnje med nabavo in nadaljnjo prodajo, kot je trdil turški proizvajalec-izvoznik. Zaradi zgoraj navedenega se šteje, da prilagoditev iz predhodne faze preiskave ustrezno odraža razlike v obsegu trgovine. Zahteva je bila zato zavrnjena.

(114) Nekatere zainteresirane stranke so dokazovale, da je bila v nasprotju s trditvijo Komisije iz uvodne izjave 137 začasne uredbe natezna trdnost glavni dejavnik, ki je vplival na ceno, in zahtevale uporabo tega kriterija, da bi se izognili napihovanju stopenj nelojalnega nižanja cen.

(115) Čeprav analiza natezne trdnosti glede na tipe izdelka na ravni podjetja ni pokazala razločnega vzorca cen, je primerjava cen proizvajalcev-izvoznikov s cenami industrije Skupnosti pokazala, da je bila natezna trdnost dejansko dejavnik, ki je vplival na ceno. Nelojalno nižanje cen se je tako ponovno izračunalo z vključitvijo natezne trdnosti kot kriterija za razvrščanje izdelkov.

(116) Na podlagi metodologije, obrazložene v uvodnih izjavah 136 do 139 začasne uredbe, in ob upoštevanju zgoraj navedenih sprememb in popravka stvarnih napak, je razlika med cenami, izraženimi v odstotku tehtane povprečne cene (franko tovarna) industrije Skupnosti, to je stopnje nelojalnega nižanja cen, prikazana v spodnji preglednici.

Država | Podjetje | Stopnja nelojalnega nižanja cen (%) |

Češka republika | ŽDB a.s. | 24,1 |

Rusija | Cherepovetsky Staleprokatny Zavod | 41,8 |

Tajska | Usha Siam Steel Industries Pic. | 14,2 |

Turčija | Celik Halat ve Tel.: Sanayii A.§. | 16,4 |

Has Celik ve Halat San Tic A.S. | 27,0 |

5. Položaj industrije Skupnosti

(a) Naložbe in sposobnost pridobivanja kapitala

(117) Nekatere zainteresirane stranke so dokazovale, da se vpliva naložb ne more obravnavati samo na ravni amortizacije in izplačanih obresti za financiranje naložb, temveč da bi morala analiza zajeti tudi kreditno sposobnost, dobro ime podjetja in stroške/koristi rabe finančnih sredstev.

(118) Treba je navesti, da je analiza kreditne sposobnosti vključena v uvodni izjavi 153 začasne uredbe.

(119) Dobro ime je mogoče opredeliti kot presežni znesek, ki se mora plačati za pridobitev dela ali celote uspešnega podjetja, ki presega vrednost čistega premoženja v lasti podjetja (kupljeno dobro ime se knjiži kot aktivna postavka). Kot tako bi se analiziralo samo, če bi amortizacija dobrega imena vplivala na donosnost, kar pa se ni zgodilo.

(120) Kot zadnje je analiza stroškov/koristi naložb industrije Skupnosti, ki presega analizo o vplivu naložb na dobičkonosnost, izven obsega tega postopka.

(121) Iste zainteresirane stranke so trdile, da je Komisija med preiskavo v zvezi s predhodnim protidampinškim postopkom ugotovila, da so se naložbe industrije Skupnosti med letoma 1994 in 1998 bistveno povečale, in da je treba analizirati tudi njihov vpliv na ravni amortizacije in izplačanih obresti v obravnavanem obdobju.

(122) Čeprav se je amortizacija v obravnavanem obdobju povečala za 9 %, se je amortizacija obrata in strojev dejansko zmanjšala za 3 %, kar kaže, da naložbe niso bile čezmerne, temveč so bile potrebne za zamenjavo starih strojev, ki so že bili v celoti amortizirani. Podatki o amortizaciji odražajo tudi stroške amortizacije, ki so nastali zaradi opravljenih naložb pred obravnavanim obdobjem. Kot je navedeno v uvodni izjavi 152 začasne uredbe, je vpliv povečanja amortizacije na dobičkonosnost neznaten.

(123) Zaradi zgoraj navedenega se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 151 do 153 začasne uredbe.

(b) Drugi dejavniki

(124) Ker niso na voljo nobene nove informacije o drugih pomembnih dejavnikih škode, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 141 do 150 in 154 do 157 začasne uredbe.

(c) Ugotovitve o škodi

(125) Na podlagi zgoraj navedenega se potrdi, da se je po uvedbi protidampinških ukrepov leta 1999 položaj industrije Skupnosti v OP stabiliziral, vendar je bil še vedno šibek: proizvodnja je v glavnem ostala stabilna, izkoriščenost zmogljivosti je stagnirala in zaloge so v glavnem ostale na isti ravni. Čeprav se je prodaja zmerno povečala od 66331 v letu 1999 na 67671 ton v OP, se tržni delež industrije Skupnosti ni povečal kljub ponovno vzpostavljeni učinkoviti konkurenčnosti z državami, za katere veljajo protidampinški ukrepi. Prodajne cene industrije Skupnosti so v osnovi ostale na isti ravni kljub uvedbi protidampinških ukrepov leta 1999.

(126) Kljub temu, da se je dobičkonosnost industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju rahlo izboljšala in bila na meji rentabilnosti v primerjavi z izgubo -1,4 %, je še vedno ostala na tako nizki ravni, da dolgoročna ekonomska rentabilnost ni zagotovljena.

(127) Industrija Skupnosti zaradi povečanja obsega uvoza iz zadevnih držav po cenah, ki so bistveno zbijale cene industrije Skupnosti zato ni mogla imeti koristi od uvedbe protidampinških ukrepov v letu 1999.

(128) Zaradi zgoraj navedenega se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 158 do 161 začasne uredbe, to je, da je industrija Skupnosti utrpela materialno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

F. VZROK ŠKODE

(129) Po obvestilu o začasnih ugotovitvah so nekatere zainteresirane stranke dokazovale, da ne obstaja nobena vzročna povezava med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in da je treba morebitno škodo pripisati kombinaciji naslednjih dejavnikov: padcu resnične porabe; samozadani škodi, ki je posledica zmotnih odločitev industrije Skupnosti v zvezi z naložbami in proizvodnimi zmogljivostmi; in uvozu iz drugih tretjih držav, vključno z uvozom s poreklom iz Koreje in Malezije, za katerega ni bil ugotovljen damping.

(130) Ker niso na voljo nobene nove informacije o položaju drugih proizvajalcev Skupnosti in razvoju cen surovin, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 172, 173 in 180 do 182 začasne uredbe.

1. Razvoj resnične porabe

(131) Nekatere zainteresirane stranke so dokazovale, da sta padajoča prodaja in proizvodnja industrije Skupnosti sledili trendu resnične porabe, kar je pokazalo, da je resnična poraba in ne dampinški uvoz iz zadevnih držav vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(132) V zvezi z razvojem resnične porabe je koristno opomniti na ugotovitve iz uvodnih izjav 126 do 128 in 169 do 171 začasne uredbe.

(133) Medtem ko je resnična poraba bistveno narasla v letu 1998 (9 %), industrija Skupnosti zaradi tega skorajda ni imela koristi (2 % povečanje prodaje nepovezanim strankam v Skupnosti), čeprav se je istega leta izvoz iz zadevnih držav v Skupnost povečal za 42 %, v obdobju, ko niso veljali nobeni protidampinški ukrepi. Občutno zmanjšanje resnične porabe v letu 1999 (-14 %), ki je sovpadalo z uvedbo protidampinških ukrepov, ni vplivalo na zadevne države, ki so zabeležile nadaljnje 89 % povečanje izvoza v Skupnost. To jasno kaže, da škodo industrije Skupnosti ne povzroča upadanje porabe, temveč drugi dejavniki, kot je trajna visoka rast dampinškega uvoza s poreklom iz zadevnih držav.

(134) Zaradi zgoraj navedenega se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 169 do 171 začasne uredbe.

2. Samozadana škoda kot posledica zmotnih odločitev o naložbah

(135) Nekatere zainteresirane stranke so dokazovale, da je bila nizka stopnja dobičkonosnosti industrije Skupnosti v OP (0 %) posledica zmotnih odločitev, ki jih je za povečanje naložb sprejela industrija Skupnosti.

(136) Kot je že razloženo v uvodni izjavi 122 zgoraj, se je amortizacija opreme in strojev zmanjšala za 3 %, kar kaže, da naložbe niso bile čezmerne, temveč potrebne za zamenjavo starih strojev, ki so že bili popolnoma amortizirani. Ta naložba je očitno povečala zmogljivost, vendar je bila potrebna za ohranitev konkurenčnosti industrije Skupnosti. Nizka donosnost industrije Skupnosti je pretežno posledica manjšega obsega prodaje in dejstva, da je morala prilagoditi svoje cene s cenami cenenega dampinškega uvoza s poreklom iz zadevnih držav.

(137) Iste zainteresirane stranke so tudi trdile, da se nekateri proizvajalci Skupnosti niso uspeli ponovno uveljaviti pred konkurenco, ker niso vlagali v nove proizvodne tehnologije, prenovili svojih blagovnih skupin na ravni raziskav in razvoja ter racionalizirali svojega celotnega poslovanja.

(138) Ugotovljeno je bilo, da je industrija Skupnosti dejansko vlagala v nove proizvodne tehnologije in uspela prenoviti ter racionalizirati svoje delovanje. V zvezi z zadnjo točko je ustrezno omeniti reorganizacijo dejavnosti proizvodnje in prodaje številnih proizvajalcev Skupnosti.

(139) Zato se sklepa, da položaja industrije Skupnosti v OP ni mogoče pripisati nikakršnim zmotnim odločitvam, ki jih je sprejela industrija Skupnosti glede svojih naložb.

3. Uvoz iz ostalih tretjih držav

(140) Glede uvoza iz ostalih tretjih držav so nekatere zainteresirane stranke zahtevale posebno pozornost, da se vpliva uvoza iz ostalih tretjih držav ne bi pripisalo uvozu iz zadevnih držav. Ruski proizvajalci-izvozniki so trdili, da uvoz s poreklom iz Romunije ni nelojalno nižal samo cen industrije Skupnosti, marveč tudi njihove cene.

(a) Koreja in Malezija

(141) Uvoz iz Koreje in Malezije je zabeležil bistveno povečanje med obravnavanim obdobjem (288 %) in povečal njihov tržni delež z 2,4 % v letu 1997 na 10 % v OP. Tudi za njihove cene je bilo ugotovljeno, z izjemo enega korejskega proizvajalca-izvoznika, da nelojalno nižajo prodajne cene industrije Skupnosti v OP.

(142) Čeprav je bila rast uvoza s poreklom iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju nižja (215 %), je bil njihov tržni delež v OP (10,8 %) še vedno višji od tržnega deleža Koreje in Malezije. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bila splošna stopnja nelojalnega nižanja cen, v OP za Korejo in Malezijo bistveno nižja od tiste, ki je bila ugotovljena za zadevne države.

(143) Tako bi industrija Skupnosti po vsej verjetnosti lahko povečala svoj obseg prodaje, če ne bi bilo dampinškega uvoza iz zadevnih držav, kljub konkurenci uvoza s poreklom iz Koreje in Malezije. Vpliv uvoza iz slednjih držav zato ni bil tak, da bi prekinil vzročno povezavo med dampinškim uvozom in položajem industrije Skupnosti.

(b) Ostale tretje države razen Koreje in Malezije

(144) Obseg prodaje tretjih držav razen tistih, ki so vključene v sedanjo preiskavo, se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 63 %, pretežno zaradi zmanjšanja uvoza iz držav, za katere veljajo protidampinški ukrepi. V tej zvezi se je tržni delež drugih tretjih držav (razen zadevnih držav, Koreje in Malezije) zmanjšal od 24,6 % v letu 1997 na 9,7 % v OP. Med omenjenimi državami, ki so po mnenju zainteresiranih strank povzročile škodo industriji Skupnosti, so v OP samo Poljska in Romunija imele najmanj 1 % tržni delež.

(145) V obravnavanem obdobju se je tržni delež Poljske zmanjšal s 3,3 % na 2,9 %, njene prodajne cene za kilogram pa so se zvišale za 23 %. V tej zvezi se ne more trditi, da je Poljska prispevala k materialni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(146) Tržni delež Romunije je v obravnavanem obdobju ostal stabilen (0,9 % v letu 1997, 1,1 % v letu 1998, 0,9 % v letu 1999 in 1 % v obdobju preiskave), uvoz s poreklom iz te države pa se je povečal za 8 %, od 1398 ton v letu 1997 na 1510 ton v OP. Med obravnavanim obdobjem so bile cene na kilogram romunskih jeklenih žičnatih vrvi, razen v letu 1998, dosledno višje od cen ruskih proizvajalcev-izvoznikov in dosledno nižje od cen industrije Skupnosti. Ob upoštevanju stabilnega tržnega deleža Romunije (ki je bil zanemarljiv v letih 1997 in 1999) se lahko domneva, da vpliv njenega izvoza na gospodarsko panogo Skupnosti ni bil tak, da bi prekinil vzročno povezavo med zadevnim uvozom in položajem industrije Skupnosti.

(147) Zaradi zgoraj navedenega se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 174 do 179 začasne uredbe.

4. Zaključek

(148) Čeprav so lahko imeli drugi dejavniki, in sicer uvoz iz Koreje, Malezije in Romunije, negativen vpliv na položaj industrije Skupnosti v OP, se potrdi, da vpliv ni bil tak, da bi prekinil vzročno povezavo med dampinškim uvozom in položajem industrije Skupnosti. Tako je bilo ugotovljeno, da je uvoz iz zadevnih držav, obravnavanih posamično, povzročil materialno škodo industrije Skupnosti, kot je opisano v uvodnih izjavah 164 do 168 začasne uredbe.

G. INTERES SKUPNOSTI

1. Zbiranje informacij in interes industrije Skupnosti

(149) Ker niso na voljo nobene nove informacije o zbiranju informacij in interesu industrije Skupnosti, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 186 do 196 začasne uredbe.

2. Interes dobaviteljske industrije

(150) Ena zainteresirana stranka je dokazovala, da bi uvedba ukrepov negativno vplivala na dobavitelje surovin, saj Komisija ni upoštevala škodljivih posledic veljavnih protidampinških ukrepov za položaj dobaviteljev jekla za žice, ki ob upoštevanju ukrepov izvažajo proizvajalcem v tretjih državah.

(151) Edini sodelujoči dobavitelj surovin (proizvajalec jeklene žice) je izjavil, da bi bila uvedba ukrepov koristna za njegovo dejavnost. To podjetje je izvažalo tudi v tretje države, vključno z državami, ki so bile predmet predhodne in sedanje preiskave. Poleg tega ugotovitvam iz začasne uredbe o interesu dobaviteljske industrije ni ugovarjal noben dobavitelj surovin.

(152) Zaradi zgoraj navedenega se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 197 do 201 začasne uredbe.

3. Interes uvoznikov/trgovcev

(153) Eno združenje uvoznikov je dokazovalo, da je glede na to, da jeklene žičnate vrvi pomenijo glavno dejavnost večine uvoznikov, zanje bistvenega pomena ohraniti zadosten obseg prodaje, da ostanejo sposobni preživeti. Nadalje je trdilo, da imajo proizvajalci Skupnosti lastne integrirane distribucijske poti in nočejo prodajati prek neodvisnih trgovcev. Položaj uvoznikov bo tako postajal vedno bolj negotov, če se upošteva število držav, za katere veljajo protidampinški ukrepi.

(154) Prvič, zainteresirane stranke niso predložile nobenih novih elementov v zvezi s temi točkami, ki bi lahko spremenili ugotovitve iz predhodne faze.

(155) Poleg tega je bil ugotovljen obstoj alternativnih virov dobave, za katere niso veljali ukrepi, vključno z industrijo Skupnosti. Čeprav je res, da imajo številni proizvajalci Skupnosti lastne integrirane distribucijske poti, pa informacije, ki jih je predložila industrija Skupnosti kažejo, da prodajajo tudi nepovezanim uvoznikom/trgovcem v Skupnosti. Ta argument je zato treba zavrniti.

(156) Neka druga zainteresirana stranka je trdila, da bi ukrepi izločili konkurenco uvoza v korist korejskih in malezijskih jeklenih žičnatih vrvi, ki bodo preplavile trg Skupnosti. To bo povzročilo nadaljnjo škodo industriji Skupnosti, omejilo vire dobave in delovalo diskriminatorno v razmerju do strank, ki kupujejo jeklene žičnate vrvi s poreklom iz zadevnih držav.

(157) Čeprav je verjetno, da bodo korejski in malezijski proizvajalci-izvozniki povečali svoje tržne deleže, pa ni verjetno, da bodo preplavili trg Skupnosti zaradi njihove trenutno visoke stopnje izkoriščanja zmogljivosti in dejstva, da je raven nelojalnega nižanja cen, ugotovljena za te države, manjša (ali celo ničelna v primeru korejskega proizvajalca-izvoznika) od ravni, ki so bile ugotovljene za zadevne države. Glede diskriminacije je treba opozoriti, da v zvezi s tem ne prihaja do diskriminacije, saj za uvoz iz Koreje in Malezije, v nasprotju z drugimi zadevnimi državami, ni bilo ugotovljeno, da je dampinški. Ta argument je zato treba zavrniti.

(158) Zaradi zgoraj navedenega se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 202 do 207 začasne uredbe.

4. Interes uporabnikov

(159) Ker niso na voljo nobene nove informacije o interesu uporabnikov, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 208 do 211 začasne uredbe.

5. Zaključek o interesu Skupnosti

(160) Zaradi zgoraj navedenega se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 212 do 215 začasne uredbe, to je, da ne obstajajo nobeni nujni razlogi na podlagi interesa Skupnosti za neuvedbo protidampinških ukrepov.

H. DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1. Raven odprave škode

(161) Na podlagi metodologije, obrazložene v uvodnih izjavah 216 do 219 začasne uredbe, in ob upoštevanju navedenih sprememb v uvodnih izjavah 111 in 115 zgoraj in popravka stvarnih napak, so se tehtane povprečne izvozne cene jeklenih žičnatih vrvi primerjale s prodajnimi cenami, ki jih je industrija Skupnosti zaračunavala na trgu Skupnosti - prilagojenimi za odražanje 5 % profitne stopnje. Razlika je bila nato izražena v odstotku izvoznih cen proizvajalcev-izvoznikov CIF na mejah Skupnosti.

2. Dokončni protidampinški ukrepi

(162) Z vidika zgoraj naštetega se zagovarja stališče, da je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na ravni ugotovljenih dampinških stopenj, razen za dve podjetji – eno na Tajskem in drugo v Turčiji – za kateri je treba uvesti dajatev na ravni stopnje škode, ki je nižja, skladno s členom 9(4) osnovne uredbe.

Država | Podjetje | Dokončna dajatev (%) |

Češka republika | ZDB a.s. | 30,7 |

Vsa druga podjetja | 47,1 |

Rusija | Cherepovetsky Staleprokatny Zavod | 36,1 |

Vsa druga podjetja | 50,7 |

Tajska | Usha Siam Steel Industries Pic. | 24,8 |

Vsa druga podjetja | 42,8 |

Turčija | Celik Halat ve Tel.: Sanayii A.Ş. | 31,0 |

Has Celik ve Halat San Tic A.S. | 17,8 |

Vsa druga podjetja | 31,0 |

3. Ustavitev postopka v zvezi s Korejo in Malezijo brez uvedbe ukrepov

(163) Glede na rezultate preiskave v zvezi s Korejo in Malezijo in ob upoštevanju dejstva, da je bila ugotovljena dampinška stopnja za zadevni državi pod pragom 2 %, določenim v členu 9(3) osnovne uredbe, je treba ustaviti postopek brez uvedbe protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom zadevnega izdelka s poreklom iz Koreje in Malezije. Postopki v zvezi z uvozom s poreklom iz Koreje in Malezije so bili ustavljeni s Sklepom Komisije 2001/602/ES z dne 26. julija 2001 o sprejetju zavez, ponujenih v zvezi s protidampinškim postopkom glede uvoza določenih železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Češke republike, Republike Koreje, Malezije, Rusije, Tajske in Turčije, ter o ustavitvi postopka v zvezi z uvozom s poreklom iz Republike Koreje in Malezije [3].

4. Zaveze

(164) Zaveze proizvajalcev-izvoznikov iz Češke republike in Turčije so bile sprejete v predhodni fazi. Določene minimalne cene so bile spremenjene tako, da odražajo dokončne ugotovitve preiskave.

(165) Po obvestilu o začasnih ugotovitvah so proizvajalci-izvozniki iz Rusije in Tajske ponudili cenovne zaveze v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. S tem so se zavezali, da bodo zadevni izdelek prodajali na ravni ali nad ravnjo cen, ki odpravljajo škodljive učinke dampinga. Poleg tega bodo podjetja Komisiji predložila redne in podrobne informacije o svojem izvozu v Skupnost, kar pomeni, da lahko Komisija učinkovito spremlja izvajanje zavez. Poleg tega so narava izdelka, struktura podjetij in njihova prodajna struktura taki, da je nevarnost neuresničevanja dogovorjenih zavez omejena.

(166) Zaradi tega se zaveze štejejo za sprejemljive in zadevna podjetja so bila obveščena o pomembnih dejstvih, razmislekih in obveznostih, na katerih temelji to sprejetje.

(167) Da se Komisiji omogoči nadaljnje učinkovito spremljanje izvajanja zavez podjetij, se takrat, ko se ustreznemu carinskemu organu predloži zahteva za sprostitev v prosti promet, je oprostitev dajatve pogojena z predložitve trgovskega računa, ki vsebuje vsaj elemente, navedene v Prilogi. Te informacije carinskim organom omogočajo, da z zadostno natančnostjo ugotavljajo skladnost pošiljk in komercialnih dokumentov. Če se ne predloži takega računa ali če račun ne ustreza izdelku, ki se prijavi na carini, se namesto tega plača ustrezna stopnja protidampinške dajatve.

(168) Treba je navesti, da se v primeru kršitve, umika obveznosti ali suma kršitve v skladu s členom 8(9) in (10) osnovne uredbe lahko uvede protidampinška carina.

(169) Poleg tega je bila v skladu s členom 8(6) osnovne uredbe končana preiskava dampinga, škode in interesa Skupnosti v zvezi z zadevnimi državami, ne glede na sprejetje zavez med preiskavo. Zavezi dveh proizvajalcev-izvoznikov iz Tajske in Rusije sta bili sprejeti s Sklepom 2001/602/ES –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz železnih ali jeklenih vrvi in kablov, vključno z zaprtimi svitki vrvi, razen vrvi in kablov iz nerjavnega jekla, maksimalnega prereza več kot 3 mm, s pritrjenimi dodatki ali brez njih, ki spadajo pod oznake KN 73121082, 73121084 , 73121086, 73121088 in 73121099 in so po poreklu iz Češke republike, Rusije, Tajske in Turčije.

2. Dokončne protidampinške stopnje dajatve na neto ceno franko meja Skupnosti, necarinjeno, so za izdelke s poreklom iz spodaj naštetih držav naslednje:

Država | Stopnja dajatve (%) | Dodatna koda TARIC |

Češka republika | 47,1 | A999 |

Rusija | 50,7 | A999 |

Tajska | 42,8 | A999 |

Turčija | 31,0 | A999 |

3. Zgoraj navedene stopnje se ne uporabljajo za izdelke, ki jih izdelujejo spodaj našteta podjetja, za katera veljajo naslednje stopnje protidampinških dajatev:

Država | Podjetje | Dampinška stopnja (%) | Dodatna koda TARIC |

Češka republika | ŽDB a.s. Bezrucova 300, 735 93 Bohumín,Češka republika | 30,7 | A216 |

Rusija | Open Joint Stock Company CherepovetskyStaleprokatny Zavod,Rusija, 162600 ,Cherepovets | 36,1 | A217 |

Tajska | Usha Siam Steel Ind. Public Company Limited 888/116 Mahatun Plaza Building,Ploenchit Road, Bangkok 10330,Tajska | 24,8 | A218 |

Turčija | Celik Halat ve Tel.: Sanayii A.Ş. Fahrettin Kenm Gokai Cad. No 14 Demzciler iş, Merkezi A. Blok Kat. 1 | 31,0 | A219 |

Has Çelik ve Halat Sanayi Ticaret A.S. Hacilar Yolu 8. Km Kayseri Turkiye | 17,8 | A220 |

4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

1. Uvoz izdelkov, ki spadajo pod eno od naslednjih dodatnih kod TARIC in jih proizvaja in neposredno izvaža (to je odpremlja in zaračuna) spodaj navedeno podjetje kakemu podjetju v Skupnosti, ki deluje kot uvoznik, je oproščen protidampinških dajatev, uvedenih skladno s členom 1, če uvoz poteka skladno z določbami odstavka 2.

Država | Podjetje | Dodatna koda TARIC |

Češka republika | ŽDB a.s. Bezrucova 300, 735 93 Bohumín Češka republika | A216 |

Rusija | Open Joint Stock Company CherepovetskyStaleprokatny Zavod,Rusija,162600 ,Cherepovets | A217 |

Tajska | Usha Siam Steel Ind. Public Company Limited 888/116 Mahatun Plaza Building,Ploenchit Road, Bangkok 10330 ,Tajska | A218 |

Turčija | Celik Halat ve Tel.: Sanayii A.Ş. Fahrettin Kerim Gokai Cad. No 1 4 Demzciler iş, Merkezi A. Blok Kat. 1 | A219 |

Has Çelik ve Halat Sanayi Ticaret A.S. Hacilar Yolu 8. Km Kayseri Turkiye | A220 |

2. Uvoz iz odstavka 1 je oproščen dajatve, če:

(a) se carinskim organom držav članic skupaj z deklaracijo za sprostitev v prosti promet predloži trgovski račun, ki vsebuje vsaj elemente iz Priloge; in

(b) prijavljeno blago, ki se predloži carini, natančno ustreza opisu na trgovskem računu.

Člen 3

1. Glede uvoza izdelka, opisanega v členu 1(1) in s poreklom iz Češke republike, Tajske in Turčije, se varščine, položene za začasno protidampinško dajatev, ki je bila uvedena z Uredbo Komisije (ES) št. 230/2001 z dne 2. februarja 2001, poberejo v višini dokončno uvedene dajatve. Varščine, ki presegajo dokončne protidampinške dajatve, se sprostijo.

2. Glede uvoza proizvoda, opisanega v členu 1(1) in s poreklom iz Rusije, se varščine, položene za začasno protidampinško dajatev, ki je bila uvedena z Uredbo Komisije (ES) št. 230/2001 z dne 2. februarja 2001, poberejo v višini začasno uvedene dajatve.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. avgusta 2001

Za Svet

Predsednik

L. Michel

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2238/2000 (UL L 257, 11.10.2000, str. 2).

[2] UL L 34, 3.2.2001, str. 4.

[3] UL L 211, 4.8.2001, str. 47.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Potrebne informacije za trgovske račune, ki spremljajo prodajo, izvedeno v skladu z zavezo

1. Naslov "TRGOVSKI RAČUN, KI SPREMLJA BLAGO, KI JE PREDMET ZAVEZE".

2. Ime podjetja, navedenega v členu 2(1), ki izdaja trgovski račun.

3. Številka trgovskega računa.

4. Datum izdaje trgovskega računa.

5. Dodatna koda TARIC, pod katero se blago na računu carini na meji Skupnosti.

6. Natančen opis blaga, vključno z:

- kodno oznako izdelka (kot je določena v zavezi zadevnega proizvajalca-izvoznika);

- številom pramenov; številom žic na pramen; razvrstitvijo žic na pramen (npr. standardna, seal, warrington itd.); značilnostmi vrvi (odporne na rotacijo, kompaktirane itd.);

- številko kode, ki jo izdelku pripiše podjetje (če je primerno);

- oznako KN;

- količino (podano v kg in po dolžini).

7. Opis prodajnih pogojev, vključno z:

- ceno na kg;

- veljavnimi plačilnimi pogoji;

- veljavnimi dobavnimi pogoji;

- skupnimi diskonti in rabati.

8. Ime podjetja, ki deluje kot uvoznik, kateremu podjetje neposredno izda račun.

9. Ime uradnika podjetja, ki je izdal račun in naslednjo podpisano izjavo:

"Spodaj podpisani potrjujem, da prodaja blaga za neposreden izvoz v Evropsko skupnost, ki ga zajema ta račun, poteka v okviru in pod pogoji zaveze [podjetja], ki jo je Evropska komisija sprejela s Sklepom 2001/602/ES. Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in pravilne."

--------------------------------------------------