32000R2852

Uredba Sveta (ES) št. 2852/2000

z dne 22. decembra 2000

o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev in o dokončnem pobiranju začasnih dajatev pri uvozu rezanih vlaken iz poliestra s poreklom iz Indije in Republike Koreje

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je dala po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Začasni ukrepi

(1) Z Uredbo Komisije (ES) št. 1427/2000 [2] (v nadaljnjem besedilu "začasna uredba") so bile uvedene začasne protidampinške dajatve pri uvozu rezanih vlaken iz poliestra (v nadaljnjem besedilu "RVP"), ki spadajo pod oznako KN 55032000 ter so po poreklu iz Indije in Republike Koreje, v Skupnost.

2. Nadaljnji postopek

(2) Po uvedbi začasnih protidampinških dajatev so številne stranke predložile pisne pripombe. V skladu z določbami člena 6(5) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 (v nadaljnjem besedilu "osnovna uredba") je bila strankam na zahtevo dana možnost za ustno zaslišanje. Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve in dokončno pobiranje varščin, položenih za začasne dajatve, v višini dokončnih dajatev. Po tem obvestilu jim je bil odobren tudi rok za predložitev stališč.

(3) Ustne in pisne pripombe, ki so jih zainteresirane stranke predložile v roku, določenem za ta namen, so se proučile in ustrezno upoštevale v dokončnih ugotovitvah, kjer se je to štelo za primero.

(4) Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je Komisija pri začetku postopka uporabila neprimerna in enostranska merila. Nadalje so ugovarjale, da je začetek novega postopka proti Republiki Koreji dva meseca po zaključku prejšnjega postopka (glej uvodno izjavo 7 začasne uredbe) v nasprotju s sklepom v okviru takratne preiskave, da ni verjetnosti ponovitve dampinga. V zvezi s tem je treba odgovoriti, da je sklep, da ni verjetnosti ponovitve dampinga, temeljil na ugotovitvah za dvanajstmesečno obdobje preiskave, ki se je končalo septembra 1997, to je dve leti pred začetkom tega postopka. Poleg tega je Komisija preučila nove dokaze, ki so bili predloženi v pritožbi iz avgusta 1999, in ocenila, da so ti dokazi zadostni za začetek te preiskave.

(5) Komisija je nadaljevala iskanje in preverjanje vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve.

B. ZADEVNI IZDELEK

(6) Združenje uporabnikov je ugovarjalo, da obvestilo o začetku tega postopka ne zajema tipov RVP, ki se uporabljajo za druge namene kot predenje, in da bi bilo zato te tipe RVP treba izključiti iz postopka.

(7) V zvezi s tem je treba opozoriti, da je tako v obvestilu o začetku kot tudi v pritožbi natančno podan opis zadevne oznake KN, ki zajema vse tipe RVP, ki jih izvažajo proizvajalci izvozniki iz zadevnih držav oziroma ki jih proizvaja industrija Skupnosti, ne glede na njihovo uporabo. Besedilo opisa zadevne oznake KN so pravilno razumele vse zainteresirane stranke v tem postopku razen navedenega združenja uporabnikov, ki je ponovilo argument, ki je že bil zavrnjen v Uredbi (ES) št. 1522/2000 [3] na podlagi prejšnje preiskave v zvezi z uvozom RVP iz Avstralije, Indonezije in Tajske.

(8) Nekatere zainteresirane stranke so nadalje dokazovale, da bi bilo zaradi razlik v osnovnih fizikalnih lastnostih, ki pogojujejo končno uporabo izdelka, v vsakem primeru treba razločevati med tipi RVP za predenje (imenovanimi tudi tkani, v nadaljnjem besedilu "RVP-Pr") in RVP za druge namene kot predenje (imenovanimi tudi netkani ali "fibrefill", v nadaljnjem besedilu "RVP-NPr"). Zato bi bilo po njihovem mnenju treba uvožena vlakna preiskati v neodvisnih laboratorijih, ki bi potrdili te lastnosti. Poleg tega naj bi bili RVP-Pr in RVP-NPr med seboj zamenljivi v zelo omejenem obsegu, če sploh, in ta zamenljivost naj bi bila omejena samo na določene tipe vlaken, prvotno predvidene za RVP-Pr, ki se lahko uporabijo tudi kot RVP-NPr. Zato bi bilo treba RVP-NPr, če že ne izključiti iz te preiskave, vsaj preučiti v ločenem postopku.

(9) Glede uporabe zadevnega izdelka je bilo med različnimi tipi RVP ugotovljeno precejšnje prekrivanje, substitucija in konkurenca. Preiskava je pokazala, da med različnimi tipi ni jasne ločnice, ki bi omogočila vzpostavitev enoumne povezave med fizikalnimi lastnostmi in uporabo izdelka, ter da zato na podlagi razpoložljivih dokazov ni mogoče diferenciranje izdelkov na tej osnovi. V zvezi s tem je treba tudi poudariti, da na podlagi rezultatov analize neodvisnega laboratorija ni mogoče z gotovostjo določiti končne uporabe izdelka.Zato je različne zadevne tipe RVP za namene tega postopka treba šteti kot en sam izdelek.

(10) Na podlagi zgoraj navedenega se zagovarja stališče, da prejete pripombe v zvezi z opredelitvijo zadevnega izdelka ne ovržejo sklepov iz uvodne izjave 18 začasne uredbe. Ti sklepi, ki so skladni s sklepi v zvezi z istim izdelkom iz prejšnjih preiskav, se zato potrdijo.

C. DAMPING

1. Indija

(11) Glede sklepa, da se indijski proizvajalci izvozniki ne vzorčijo, ni bilo prejeto nobeno stališče, tako da se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 20 do 25 začasne uredbe.

1.1 Normalna vrednost

(12) Po sprejetju začasnih ukrepov je en proizvajalec izvoznik zahteval, da se proizvodni stroški določenih tipov izdelka druge kvalitete, prodajanih na domačem trgu, pri preverjanju vprašanja, ali so bili posli opravljeni v rednem trgovanju, popravijo navzdol. Te zahteve ni mogoče odobriti, ker je podjetje v svojem odgovoru na vprašalnik za različne kvalitete posameznih tipov izdelka navedlo enake proizvodne stroške.

(13) V zvezi z določitvijo normalne vrednosti ni bil predložen noben drug argument. Potrdijo se sklepi iz uvodne izjave 46 začasne uredbe.

1.2 Izvozna cena

(14) V zvezi z izračunom izvozne cene ni bil predložen noben argument. Potrdijo se sklepi iz uvodne izjave 47 začasne uredbe.

1.3 Primerjava

(15) Po sprejetju začasnih ukrepov je en proizvajalec izvoznik dokazoval, da so imeli tipi izdelka, prodajani na notranjem trgu, ki so se primerjali s tipi, izvoženimi v Skupnost, različne fizikalne in tehnične lastnosti ter različno končno uporabo. Podjetje je zato zahtevalo popravek za razlike v fizikalnih lastnostih in predložilo nove informacije v podporo svoji zahtevi. Ugotovljeno je bilo, da so se novi podatki, predloženi po sprejetju začasnih ukrepov, nanašali na dodatne lastnosti izdelka, za katere Komisija ni nikoli zahtevala informacij in ki jih podjetje ni navedlo v svojem odgovoru na vprašalnik. V tej fazi preiskave ni bilo mogoče spremeniti podlage za primerjavo izdelkov, ki je obrazložena v ustrezni preglednici v vprašalniku Komisije in velja za vse sodelujoče proizvajalce izvoznike. Poleg tega so bile nove informacije v nasprotju s prej prejetimi podatki, tako da se je zahteva za popravek za razlike v fizikalnih lastnostih zavrnila.

(16) Drug proizvajalec izvoznik je zahteval, da se razlike, ki izhajajo iz debeline vlaken (izraženi v denier ali deciteks), ne bi smele upoštevati, in da bi se vsi tipi izdelka morali obravnavati kot en sam izdelek. K temu je treba pripomniti, da se za zagotovitev poštene in tehtne primerjave izdelkov, prodajanih na domačem trgu in na izvoznih trgih, izdelki, ki jih izdelujejo vsi proizvajalci izvozniki, primerjajo za vsak tip posebej, kot je to opredeljeno v vprašalniku Komisije. Zato argumenta, da se primerjava omeji na en tip izdelka, ni mogoče sprejeti.

(17) En proizvajalec izvoznik je predložil nove informacije v podporo svojemu zahtevku v zvezi s povračilom dajatev, ki ga je Komisija zavrnila v začasni fazi postopka. Te zahteve ni mogoče odobriti, ker ustrezne informacije, čeprav zahtevane v vprašalniku, niso bile predložene pravočasno in jih zato ni bilo mogoče preveriti.

(18) Isti proizvajalec izvoznik je nadalje dokazoval, da je bil zahtevek v zvezi s popravkom za povračilo dajatev že preverjen v okviru postopka, začetem pred približno desetimi leti (Uredba Sveta (EGS) št. 54/93 [4], tako da se ta zahtevek ne bi smel ponovno preverjati. V zvezi s tem je treba upoštevati, da se vsak protidampinški postopek ocenjuje sam zase, ker preučevanje poteka na podlagi dejanskih in pravnih okoliščin med postopkom, ki so lahko v posameznih protidampinških postopkih različne. Kot je navedeno v prejšnji uvodni izjavi, zadevni proizvajalec izvoznik v okviru te preiskave ni predložil dokazov, ki bi podprli njegov zahtevek. Še zlasti ni bilo dokazano, da so se v obdobju preiskave dajatve plačevale za podoben izdelek, namenjen za domačo porabo. Zahtevek se je zato zavrnil.

(19) Glede povračila dajatev sta dva proizvajalca izvoznika trdila, da bi se ustrezen popravek moral odobriti avtomatično, takoj ko se dajatve ob izvozu povrnejo, in da vprašanje, ali se te dajatve plačajo v primeru porabe doma, ni bistveno. V skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe se popravek za dajatve odobri samo, če sta hkrati izpolnjena dva pogoja: prvič, dokazati je treba, da se plačajo uvozne dajatve na podoben izdelek ali na materiale, fizično vgrajene vanj, ko so namenjeni za porabo v državi izvoznici, in drugič, te uvozne dajatve se povrnejo ali se ne poberejo, ko se izdelek izvozi v Skupnost. Če ena od zahtev ni izpolnjena, se popravek za povračilo dajatev ne more odobriti.

(20) En proizvajalec izvoznik je ugovarjal, da so bile uvozne dajatve na nekatere materiale, vgrajene v izdelek, prodajan na domačem trgu, višje kot znesek, ki ga je Komisija priznala v začasnih ugotovitvah. Ta dodatni zahtevek se je preučil in ugotovljeno je bilo, da so bile uvozne dajatve na nekatere materiale, vgrajene v izdelek, prodajan na notranjem trgu, dejansko višje od prej ugotovljenega zneska. Začasni izračuni so se zato ustrezno popravili.

(21) Nadalje je ta proizvajalec izvoznik zahteval dodaten popravek za uvozne dajatve na material, ki ga je uvozilo in plačalo povezano podjetje; vendar tega zahtevka ni mogoče odobriti, ker ni bil predložen v roku in ker ni bil dokazan vpliv na cenovno primerljivost, poleg tega pa zadevnih novih informacij v tej fazi preiskave ni bilo mogoče več preveriti.

(22) En proizvajalec izvoznik je trdil, da so bila zaradi politike indijske vlade za spodbujanje ustanavljanja novih obratov v slabše razvitih območjih podjetja oproščena plačila državnega prometnega davka, ter zahteval odobritev popravka za ta namen. Na podlagi predloženih informacij je mogoče razbrati, da je na vseh prodajnih računih za izdelke teh podjetij, oproščenih davka, navedeno, da država ne pobira nobenih prometnih davkov in da kupec ni upravičen do zahtevka za povračilo, kompenzacijo ali nadomestilo prometnih davkov. Ker se prometni davek ne plačuje, se tudi popravek ne more odobriti. Vendar pa se je v primerih, v katerih so prodajni računi za izdelke, ki so jih izdelala druga podjetja, vsebovali državne prometne davke, zagovarjalo stališče, da je popravek utemeljen, in izračuni so se ustrezno popravili.

(23) En proizvajalec izvoznik je ugovarjal, da je plačilo davka od dobička pravnih oseb povezano samo z dobičkom, ustvarjenim na domačem trgu, ne pa tudi na izvoznih trgih, kar vpliva na primerljivost cen. V zvezi s tem je treba odgovoriti, da je davek od dobička pravnih oseb dajatev, ki se zaračuna od dobička podjetja, če ta obstaja, in se kot tak izračunava za nazaj ob koncu poslovnega leta. Zato ga ni mogoče upoštevati pri določanju cen. Poleg tega podjetje ni dokazalo, da je bil davek vključen v domačih računih. Ta zahtevek se je zato zavrnil.

1.4 Stopnja dampinga

(24) Primerjava po potrebi popravljene tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno po tipu izdelka na osnovi franko tovarna je pri vseh proizvajalcih izvoznikih v preiskavi odkrila prisotnost dampinga. Ker je bila raven sodelovanja visoka, se stopnja dampinga za vsa preostala podjetja določi v višini najvišje stopnje dampinga, ugotovljene za sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(25) Dokončne stopnje dampinga, izražene v odstotku uvozne cene na podlagi klavzule CIF, dejatev ne plačana, znašajo:

Indian Organic Chemicals Limited, Mumbai | 23,3 % |

JCT Limited, New Delhi | 32,6 % |

Reliance Industries Ltd, Mumbai | 35,4 % |

Vsa preostala podjetja | 35,4 % |

2. Republika Koreja

2.1 Normalna vrednost

(26) Po sprejetju začasnih ukrepov so trije proizvajalci izvozniki ugovarjali, da je napačno oziroma neprimerno, da se lokalna izvozna prodaja izključi iz seznama domače prodaje, uporabljene za ugotavljanje normalne vrednosti.

(27) Dokazovali so, da je izključitev v nasprotju z določbami člena 2 osnovne uredbe in z običajno prakso Komisije ter da je v neskladju s pristopom drugih držav članic STO. Dva od teh proizvajalcev izvoznikov sta dokazovala tudi, da Komisija ni obrazložila pravne podlage za izključitev te prodaje.

(28) Proizvajalci izvozniki so nadalje navajali, da v prejšnjih postopkih v zvezi s Republiko Korejo (npr. revizija zaradi bližnjega prenehanja veljavnosti ukrepov v zvezi z RVP iz Uredbe Sveta (ES) št. 1728/1999 [5] ter postopek v zvezi z žico iz nerjavnega jekla iz Uredbe Sveta (ES) št. 1600/1999 [6] in Sklepa Komisije št. 1999/483/ES [7] Komisija ni nasprotovala, ko so proizvajalci izvozniki lokalno izvozno prodajo uvrstili na seznam domače prodaje; v enem primeru naj bi celo zahtevala, da se vključi v seznam domače prodaje.

(29) Zagovarja se stališče, da posebne upravne ureditve za lokalno izvozno prodajo, po katerih ta prodaja ni bila predmet domačega prometnega davka, se je običajno fakturirala v USD in plačevala z akreditivi ter je zanjo veljal režim povračila dajatev, dokazujejo, da je ta prodaja potekala po posebnem izvozno usmerjenem prodajnem kanalu pod posebnimi tržnimi pogoji. Zadevni proizvajalci izvozniki so to prodajo v svojih računovodskih evidencah izrecno izkazali kot prodajo, namenjeno za vgraditev v izdelke za izvoz. Zaradi teh posebnih tržnih pogojev je bil sprejet sklep, da taka lokalna izvozna prodaja ni bila opravljena v rednem trgovanju in da zato njena vključitev v izračune normalne vrednosti ne bi omogočila primerne in poštene primerjave z izvozno ceno v skladu s členom 2 osnovne uredbe. Komisija ne sprejema trditve, da je v preteklosti tako prodajo namerno vključila v izračune normalne vrednosti. Vključitev te prodaje v prejšnjih postopkih je morebiti posledica dejstva, da ni bila posebej izkazana ali ker se je zdelo, da njena vključitev ne bo imela pomembnejšega vpliva na rezultate preiskave. V tem primeru pa se je lokalna izvozna prodaja iz zgoraj navedenih razlogov izključila s seznama domače prodaje, uporabljene za določitev normalne vrednosti.

(30) En proizvajalec izvoznik je ugovarjal, da je nekatere surovine nabavljal pri povezanem dobavitelju po tržni ceni med nepovezanimi strankami in da zato ni bilo utemeljeno, da je Komisija določila višjo tržno ceno za te uvožene surovine in skladno s tem zvišala proizvodne stroške. Nadalje je ugovarjal, da je bil popravek v vsakem primeru previsok, saj ni upošteval tehničnih in cenovnih razlik med surovinami, ki jih je podjetje nabavljalo predvsem pri povezanem dobavitelju, in podobnimi surovinami, nabavljenimi pri drugih dobaviteljih.

(31) Ugotovljeno je bilo, da bi proizvajalec izvoznik zaradi narave svoje povezave z dobaviteljem lahko bistveno vplival na nabavno ceno. Ker je bila poleg tega povprečna cena za surovine, nabavljene pri povezanem dobavitelju, bistveno nižja kot povprečna cena enakih surovin, nabavljenih pri neodvisnih dobaviteljih, in ker je povezan dobavitelj z njo očitno ustvarjal izgubo, so se cene surovin štele za nezanesljive transferne cene. V teh okoliščinah se je obdržala metodologija za izračun tržne cene za nabavo surovin, po kateri se je cena surovin, nabavljenih pri povezanem dobavitelju, povišala za tehtano povprečno razliko, ki je nastala med to ceno in cenami surovin, nabavljenih pri neodvisnih dobaviteljih.

(32) En proizvajalec izvoznik je ugovarjal, da bi se morala normalna vrednost za en tip izdelka določiti na podlagi domače cene in ne konstruirane vrednosti. Ta argument je bil sprejet, saj je bilo ugotovljeno, da se je ta tip izdelka prodajal v reprezentativnih količinah in skoraj izključno dobičkonosno. Izračuni so se zato ustrezno prilagodili.

(33) En proizvajalec izvoznik je ugovarjal, da je Komisija nepravilno izključila čiste devizne dobičke iz prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov, ki jih je uporabila pri določitvi proizvodnih stroškov za ugotavljanje konstruirane normalne vrednosti in pri preverjanju vprašanja, ali so bili posli opravljeni v rednem trgovanju. Trdil je, da bi se to moralo ponovno proučiti, saj se je del deviznih dobičkov iz pretvorbe realiziral; pri tem naj bi bilo najprimerneje, da se čisti devizni dobički različnim trgom pripišejo na podlagi prihodkov od dobička.

(34) Ugotovljeno je bilo, da so bili devizni dobički predvsem posledica dobičkov iz pretvorbe ob prevrednotenju dolgoročnih deviznih obveznosti ter niso bili povezani s proizvodnjo in prodajo v rednem trgovanju na domačem trgu v obdobju preiskave (od 1. oktobra 1998 do 30. septembra 1999). Ker se taki devizni dobički ali izgube, realizirani ali ne, v protidampinških preiskavah ne upoštevajo, se je ta argument zavrnil.

2.2 Izvozna cena

(35) En proizvajalec izvoznik je ugovarjal, da je imelo njegovo povezano podjetje iz Skupnosti pri prodaji zadevnega izdelka neodvisnim strankam iz Skupnosti samo nepomembno vlogo, tako da ni utemeljeno, da se pri sestavljanju izvozne cene dobiček odbije. Dokazoval je tudi, da ni bilo podlage za izračun višine stopnje dampinga. V skladu s členom 2(9) osnovne uredbe je med postavkami, za katere se pri sestavljanju izvozne cene izvede popravek, tudi primerna stopnja dobička. Na podlagi podatkov sodelujočih neodvisnih uvoznikov se zagovarja stališče, da je bil odbitek dobička pri sestavljanju normalne vrednosti ustrezen. Zahtevek se zato zavrne.

(36) V zvezi z določitvijo izvozne cene ni bil predložen noben drug argument. Zato se potrdijo sklepi iz uvodne izjave 54 začasne uredbe.

2.3 Primerjava

(37) En proizvajalec izvoznik je ugovarjal, da je iste popravke stroškov kreditov po pomoti izvedel v različnih stolpcih seznama izvozne prodaje, tako da je Komisija pri ugotavljanju izvozne cene za pošteno primerjavo z normalno vrednostjo zadevne odbitke upoštevala dvakrat. Stroški kreditov, ki jih je podjetje v odgovoru na vprašalnik navedlo v zvezi s plačilnimi pogoji, dogovorjenimi za posamezne posle, so se preučili in zahtevek se je upošteval, kjer je bilo to utemeljeno.

(38) En proizvajalec izvoznik je ugovarjal, da je Komisija pri izračun podcenila znesek povračila dajatev, saj je izhajala iz dajatev, plačanih pri uvozu surovin, fizično vgrajenih v podoben izdelek, in ne iz povračila dajatev za izvoz zadevnega izdelka v Skupnost v obdobju preiskave. Nadalje naj bi bilo neprimerno, da je Komisija v svojem izračunu dajatve, plačane v prvih osmih mesecih obdobja preiskave, delila s skupnim obsegom uvoza v celotnem obdobju preiskave. Na podlagi člena 2(10)(b) osnovne uredbe se je prvi argument zavrnil, ker je bil znesek, plačan v obdobju preiskave, nižji od povrnjenega zneska. Se pa je, kot je zahtevalo podjetje, povračilo dajatev na kilogram ponovno izračunalo na podlagi obsega uvoza v prvih osmih mesecih.

(39) Drug proizvajalec izvoznik je ugovarjal, da bi morala Komisija pri izračunu višine popravka za povračilo dajatev na kilogram skupni znesek uvoznih dajatev, plačanih za nabavo določenih uvoženih surovin, deliti samo s količino uvoženih surovin, ne pa s skupno količino lokalno nabavljenih in uvoženih surovin. Zagovarja se stališče, daje treba znesek za povračilo dajatev, ki se odbije od normalne vrednosti, določiti na podlagi povprečnega zneska dajatev, vključenega v stroške domače prodaje, saj se doma prodajan izdelek proizvaja tako iz lokalno nabavljenih kot iz uvoženih surovin. Ta argument se zato zavrne.

(40) Dva proizvajalca izvoznika sta ugovarjala, da ni pravne podlage za sklep Komisije, da se zavrnejo zahtevani popravki za stroške kreditov v okviru sistema odprtega računa, ker ni mogoče vzpostaviti jasne povezave med plačili in računi. V zvezi s tem je treba pripomniti, da ni bilo mogoče preveriti, ali so bila ta plačila v okviru sistema odprtega računa izvedena v skladu z dogovorjenimi plačilnimi pogoji. V teh okoliščinah ni bilo razloga za domnevo, da so bili pogodbeni plačilni pogoji dejavnik, ki se je upošteval pri določitvi zaračunanih cen, zato so se navedeni argumenti zavrnili.

2.4 Stopnja dampinga

(41) Primerjava po potrebi popravljene tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno po tipu izdelka na osnovi franko tovarna je pri vseh proizvajalcih izvoznikih v preiskavi odkrila prisotnost dampinga. Ker je bila raven sodelovanja visoka, se stopnja dampinga za vsa preostala podjetja določi v višini najvišje stopnje dampinga, ugotovljene za sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(42) Po razkritju začasnih ugotovitev sta dva proizvajalca izvoznika, Samyang Corporation in SK Chemicals Co. Ltd., Komisijo obvestila, da nameravata združiti svoje posle na področju poliestra v okviru podjetja v skupni lasti Huvis Corporation. Ta proizvajalca izvoznika sta na zahtevo Komisije predložila dodatne informacije o tej spremembi okoliščin, na podlagi katerih se je sprejel sklep, da se v okviru dokončne ugotovitve določi ena sama stopnja dampinga za Huvis Corporation. Ta stopnja dampinga je enaka tehtanemu povprečju popravljenih stopenj dampinga obeh zadevnih proizvajalcev izvoznikov. Stopnja dampinga za povezano trgovsko podjetje iz Koreje se je določila v isti višini kot za Huvis Corporation.

(43) Dokončne stopnje dampinga, izražene v odstotku uvozne cene na podlagi klavzule CIF, brez dajatev, znašajo:

Daehan Synthetic Fibre Co. Ltd, Seul | 0,9 % (de minimis) |

Huvis Corporation, Seul | 4,8 % |

Saehan Industries Inc, Seul | 20,2 % |

SK Global Co. Ltd, Seul | 4,8 % |

Sung Lim Co. Ltd, Seul | 0,05 % (de minimis) |

Vsa preostala podjetja | 20,2 % |

D. ŠKODA

1. Postopkovna vprašanja

(44) Ugovarjalo se je, da je z združitvijo protidampinških postopkov v zvezi z Republiko Korejo in Indijo nepošteno, da se je določilo isto obdobje preiskave za preučevanje vprašanja, ali je bil pri uvozu iz teh dveh držav prisoten škodljivi damping. To je pomenilo, da se v primeru Indije niso upoštevali zadnji trije meseci leta 1999, kar naj bi zaradi zvišanja cen nafte vplivalo na rezultate preučevanja prodajnih cen, proizvodnih stroškov in donosnosti v okviru preiskave škode.

(45) Treba je opomniti, da se je združitev postopkov v zvezi z Indijo in Republiko Korejo izvedla iz administrativnih razlogov, kot je to pojasnjeno v uvodni izjavi 8 osnovne uredbe. Obdobje preiskave se določa v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe, ki med drugim predpisuje, da obdobje preiskave običajno zajema obdobje vsaj šestih mesecev neposredno pred začetkom postopka. V primeru Indije je bila preiskava začeta decembra 1999. Torej bi se lahko obdobje preiskave prestavilo za največ dva meseca. Treba je tudi opomniti, da se lahko uvoz iz obeh držav ocenjuje združeno, saj so bila izpolnjena merila iz člena 3(4) osnovne uredbe (glej uvodno izjavo 65 začasne uredbe). Da pa bi se upoštevali tozadevni pomisleki, se je analiziral vpliv povišanja stroškov surovin v letu 1999 in se primerjal z obdobjem preiskave.

(46) Preiskava je pokazala, da so se cene glavnih surovin, uporabljenih pri proizvodnji RVP, namreč tereftalne kisline in monoetilenglikola, zvišale tako v letu 1999 kot v obdobju preiskave. Preiskava je pokazala tudi, da so bile leta 1999 prodajne cene RVP v Skupnosti za 2,6 % višje kot v obdobju preiskave. Ne glede na te ugotovitve je industrija Skupnosti dosegala višje dobičke v obdobju preiskave kot leta 1999.

(47) Nekateri proizvajalci izvozniki so trdili, da Komisija ni preverila podatkov, ki jih je predložila industrija Skupnosti. V zvezi s tem se potrdi, da je bil večji del podatkov, ki jih je predložila industrija Skupnosti, preverjen že med sorodnim protidampinškim postopkom. Vsi ostali podatki, ki jih je predložila industrija Skupnosti, so se v skladu s členom 6(8) osnovne uredbe preučili glede njihove točnosti.

2. Opredelitev industrije Skupnosti

(48) Glede dveh proizvajalcev Skupnosti, povezanih z indijskima proizvajalcema izvoznikoma, je bilo v uvodni izjavi 63 ugotovljeno, da nista bila zaščitena pred učinki dampinga, nista imela nedopustnih koristi od izvajanja dampinga in tudi nista sodelovala pri izvajanju dampinga. V zvezi s tem so nekateri proizvajalci izvozniki ugovarjali, da se ti dve podjetji ne bi smeli upoštevati pri ocenjevanju položaja industrije Skupnosti, pri čemer so se sklicevali na protidampinške postopke v zvezi z magnetnimi diski iz Uredb Komisije (ES) št. 534/94 in (ES) št. 2426/95 [8] ter v zvezi z mikrovalovnimi pečicami iz Uredbe Komisije (ES) št. 1645/95 [9].

(49) Treba je opozoriti, da je kakršna koli izključitev proizvajalcev Skupnosti iz opredelitve industrije Skupnosti dopustna samo na podlagi dejstev v vsakem posameznem postopku. V tem postopku niso bili predloženi nobeni argumenti glede dejstev primera niti nobeni dokazi, ki bi utemeljili zahtevek za izključitev obeh proizvajalcev. Na podlagi tega zgornja zahteva ni utemeljena in se zato zavrne.

(50) Nekateri proizvajalci izvozniki so poleg tega zahtevali, da se iz opredelitve industrije Skupnosti izključi še en proizvajalec Skupnosti, saj naj bi bil povezan z uvoznikom s sedežem zunaj Skupnosti, čeprav ne v eni od zadevnih držav. Trdili so, da je proizvajalec Skupnosti z uvažanjem RVP od svojega povezanega dobavitelja industriji Skupnosti povzročil škodo.

(51) Prvič, Komisija ni našla nobenega dokaza, da se je v zadevnem obdobju, namreč od leta 1996 do obdobja preiskave, uvažal RVP tega dobavitelja. Poleg tega dejstvo, da je proizvajalec Skupnosti povezan z uvoznikom s sedežem zunaj Skupnosti samo po sebi ne more biti razlog za izključitev tega proizvajalca iz opredelitve industrije Skupnosti. Ker ni bil predložen noben drug argument, se potrdi opredelitev industrije Skupnosti iz uvodne izjave 60 osnovne uredbe.

3. Uvoz RVP iz zadevnih držav v Skupnost

3.1 Komulativna ocena uvoza

(52) Dva indijska proizvajalca izvoznika sta ugovarjala, da je kumulativna ocena uvoza neutemeljena, ker sta bila rast in absolutni obseg indijskega uvoza nepomembna v primerjavi s korejskim uvozom in obsegom prodaje industrije Skupnosti. Zahtevali so tudi, da se indijski proizvajalci izvozniki obravnavajo kot subjekti, ki so cenam na trgu sledili, ne pa jih diktirali. Poleg tega naj bi bil po podatkih Statističnega urada Evropskih skupnosti indijski uvoz nižji, kot je navedeno v začasni uredbi.

(53) Ti argumenti so se analizirali na podlagi določb člena 3(4) osnovne uredbe. V zvezi s tem je treba opomniti, da je stopnja dampinga, ugotovljena za Indijo, nad pragom de minimis. Poleg tega obseg uvoza s poreklom iz Indije ni zanemarljiv in je bil v obdobju preiskave nad pragom de minimis.

(54) Rast uvoza v obdobju med letom 1996 in obdobjem preiskave je bila v primeru uvoza iz Indije (povečanje za okrog 600 %) dejansko še bolj izrazita kot v primeru uvoza iz Koreje (povečanje za okrog 300 %). Poleg tega je bila povprečna cena indijskega uvoza v obdobju med letom 1996 in obdobjem preiskave ves čas pod ravnijo cen korejskih proizvajalcev izvoznikov in je bolj strmo padala. To pa ne kaže na trditev, da so indijski proizvajalci izvozniki gibanju cen na trgu samo sledili. V zvezi z razlikami med podatki Statističnega urada Evropskih skupnosti in ugotovitvami Komisije je treba opozoriti, da so se institucije Skupnosti pri svojih ugotovitvah opirale na preverjene odgovore iz vprašalnikov, saj je bil v njih naveden višji uvoz kot v statistikah Statističnega urada Evropskih skupnosti. Zahtevki indijskih proizvajalcev izvoznikov se zato zavrnejo.

3.2 Uvoz iz Republike Koreje

(55) En proizvajalec izvoznik je zahteval, da se določen nedampinški uvoz s poreklom iz Republike Koreje ne upošteva pri analizi škode.

(56) Kadar se ugotovi, da je stopnja dampinga na ravni države (ki je enaka tehtani povprečni stopnji vseh podjetij, vključenih v preiskavo) v skladu s členom 9(3) osnovne uredbe nad pragom de minimis, Komisija običajno oceni učinke dampinškega uvoza na ravni države.

3.3 Nelojalno nižanje cen in nelojalno nižanje ciljnih cen

(57) En proizvajalec izvoznik je dokazoval, da je izračun stopenj škode na podlagi družin izdelka, ki obsegajo različne tipe RVP, neutemeljeno, saj so se v vprašalniku zahtevali dodatni podatki o lastnostih posameznih tipov RVP. Ugovarjal je tudi, da se podrobnosti posameznih poslov niso upoštevale in da je napačno, da se negativno nelojano nižanje cen oziroma ciljnih cen ne upošteva v skupnem rezultatu izračunov.

(58) Pri ponovni preučitvi razlik, ki izhajajo iz lastnosti, kot so dolžina, debelina, raztezek, odpornost, kodravost, krčenje, lesk in priprava za predenje se sprejme sklep, da so tipi izdelka znotraj posameznih družin izdelka zadosti primerljivi. Na podlagi tega se potrdi, da so izračuni za ugotavljanje stopenj ki nelojalno nižajo cene in ciljne cene, na ravni družin izdelka tehtni. Poleg tega dajejo reprezentativen rezultat glede števila poslov, kot je to določeno v členu 3(3) osnovne uredbe. Nadalje se zagovarja stališče, da so se podatki o posameznih poslih upoštevali pri primerjavah cen. Vendar pa se potrdi, da se pri končni primerjavi na ravni družin izdelka ni izvršilo nadomestilo za zneske, ki niso bili pod cenami/ciljnimi cenami industrije Skupnost. Ker ni bil predložen noben drug argument, so se zgornji zahtevki zavrnili.

(59) En proizvajalec izvoznik je zahteval popravek svojih cen na podlagi klavzul CIF pri izračunu stopenj nelojalnega nižanja cen in ciljnih cen, ker je bil tak popravek naveden v pritožbi.

(60) V zvezi s tem je treba opomniti, da je Komisija potrebne informacije zbirala prek vprašalnikov in jih preverila med kontrolnimi obiski v podjetjih, tako da se ni oprla na podatke iz pritožbe.

Vendar pa je bilo ugotovljeno, da se pri izračunu stopenj nelojalnega zniževanja cen in ciljnih cen, dveh indijskih proizvajalcev izvoznikov po pomoti niso upoštevale plačane dajatve. V zvezi s tem sta se odobrili tudi zahteva za spremembo metode tehtanja in zahteva za popravek za razlike v ravni trgovanja. Zato so se stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen, za ta dva indijska proizvajalca izvoznika ustrezno popravile.

(61) Ob upoštevanju nižje stopnje nelojalnega nižanja cen, ki je bila ugotovljena za nekega drugega indijskega proizvajalca izvoznika, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 75, se rezultati izračunov stopenj nelojalnega nižanja cen gibajo med 0 % in 27,7 % v primeru Indije in ostajajo nespremenjeni med 14,8 % in 56, 7 % v primeru Republiko Koreje. Tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen, znaša za Indijo 19,9 % in za Republiko Korejo 23,3 %.

4. Gospodarski položaj industrije Skupnosti

4.1 Splošno

(62) Nekateri proizvajalci izvozniki so dokazovali, da se morajo v skladu z določbami člena 3.4 Protidampinškega sporazuma STO pri preučevanju gospodarskega položaja industrije Skupnosti oceniti vsi zadevni gospodarski dejavniki in kazalci, ki vplivajo na položaj te gospodarske panoge.

(63) To preučevanje pa vključuje dejavnike, ki v začasni uredbi niso bili obrazloženi, kot so vplivi višine dampinške marže, produktivnost, donosnost naložb, denarni tok, plače, rast in zmožnost zbiranja kapitala. Ugotovitve v zvezi s tem so predstavljene v nadaljevanju.

4.1.1 Vplivi višine dampinške marže

(64) Vplivi višine dejanske dampinške marže na industrijo Skupnosti se zaradi obsega in cen uvoza iz zadevnih držav ne morejo šteti za zanemarljive.

4.1.2 Produktivnost

(65) Produktivnost industrije Skupnosti, izračunana kot proizvodnja zadevnega izdelka na zaposlenega, se je povečala z 92,1 tone v letu 1996 na 127,1 tono v obdobju preiskave (+ 38 %). To izboljšanje je predvsem posledica padca števila zaposlenih, opisanega v uvodni izjavi 85 začasne uredbe.

4.1.3 Donosnost naložb

(66) Donosnost naložb se je izračunala kot razmerje med neto dobičkom pred davki in izrednimi postavkami v neto knjižni vrednosti naložb, povezanih z zadevnim izdelkom. Donosnost naložb pri zadevnem izdelku se je povišala s 4,6 % v letu 1996 na 16,7 % v letu 1997 in 25,7 % v letu 1998. V obdobju preiskave se je znižala na 5,5 %. Gibanje tega kazalca je podobno kot gibanje donosnosti, opisano v uvodnih izjavah 81 do 83 začasne uredbe.

4.1.4 Denarni tok

(67) Denarni tok industrije Skupnosti na področju zadevnega izdelka se je bistveno povečeval med letoma 1996 in 1997 (+ 84 %) ter letoma 1997 in 1998 (+ 28 %), saj so bili v teh dveh letih doseženi dobri poslovni rezultati. Med letom 1998 in obdobjem preiskave se je denarni tok zmanjšal za 60 % na raven, ki je bila za 6 % nižja kot v letu 1996. Izboljšanje denarnega toka v letih 1997 in 1998 je manj izrazito kot izboljšanje donosnosti. Poleg tega je bil v obdobju preiskave denarni tok nižji kot leta 1996, medtem ko sta bila neto dobiček in donosnost višja.

4.1.5 Plače

(68) Preučevanje gibanja plač je del analize proizvodnih stroškov, kot je opisano v uvodnih izjavah 79 in 80 začasne uredbe. Plače industrije Skupnosti so se med letoma 1996 in 1997 zvišale za 10 %, a so se potem med letoma 1997 in 1998 ter obdobjem preiskave bistveno znižale, pri čemer so bile v primerjavi z letom 1996 v absolutnih številkah nižje za 24 % oziroma 23 %.

4.1.6 Rast

(69) Rast trga za zadevni izdelek je bila obrazložena v uvodni izjavi 64 začasne uredbe. (Negativna) rast tržnega deleža industrije Skupnosti je bila obrazložena v uvodni izjavi 76 začasne uredbe.

4.1.7 Zmožnost zbiranja kapitala

(70) Glede zmožnosti zbiranja sredstev je treba navesti, da se sedanji denarni tok v povprečju še naprej šteje kot zadovoljiv za izvedbo potrebnih nadomestnih naložb. Slabe razmere na trgu pa so negativno vplivale na zmožnost industrije Skupnosti, da si pridobi dodatna zunanja sredstva financiranja v obliki bančnih kreditov ali večje udeležbe družbenikov pri začetku novih projektov. Posebej v podjetjih, ki poleg RVP proizvajajo tudi druge izdelke, je donosnost naložb pri RVP nižja kot pri drugih izdelkov, kar otežuje dodelitev sredstev zadevnemu izdelku.

4.1.8 Sklep

(71) Zagovarja se stališče, da so bili v začasni uredbi analizirani vsi dejavniki in kazalci, ki so bili odločujoči za tehtno analizo položaja industrije Skupnosti. Ugotovitve iz uvodnih izjav 65 do 70 zgoraj o kazalcih, ki niso bili obrazloženi v začasni uredbi, dejansko potrjujejo sklepe iz začasne uredbe.

4.1.9 Zaloge

(72) En proizvajalec izvoznik je ugovarjal, da je Komisija pri svoji primerjavi zalog konec leta 1998 in konec leta 1999, ki je opisana v uvodni izjavi 77 začasne uredbe, ravnala nepravilno in v nasprotju s osnovno uredbo. Trdil je, da je edina pravilna in objektivna metoda za analizo gibanja zalog RVP primerjava stanja zalog ob koncu meseca septembra (1999) s stanjem zalog ob koncu leta (1998).

(73) V zvezi s tem je treba opozoriti na sezonsko naravo kopičenja zalog v industriji RVP. Zaloge v koledarskem letu nihajo, zato je primerjava zalog med letom 1998 in obdobjem preiskave smiselna samo, če se za osnovo vsakokrat upoštevajo iste časovne točke. Zato se zaloge ob koncu leta 1998 (31. december) ne morejo primerjati z zalogami ob koncu obdobja preiskave (30. september).

4.2 Proizvodni stroški

(74) En proizvajalec izvoznik je dokazoval, da so proizvodni stroški enega proizvajalca industrije Skupnosti v primerjavi z ostalimi proizvajalci previsoki, da bi se smeli uporabiti pri izračunu stopenj nelojalnega nižanja cen.

(75) Stroške, ki so jih posamezna podjetja pripisala zadevnemu izdelku, je preverila Komisija. Preverjanje ni dalo razlogov, da se zaradi absolutne višine svojih proizvodnih stroškov katero koli podjetje izključi iz izračuna stopenj nelojalnega nižanja cen.

(76) Drug proizvajalec izvoznik je zahteval, da se proizvajalec, ki proizvaja RVP iz dimetiltereftalata in monoetilenglikola namesto iz tereftalne kisline in monoetilenglikola, ne upošteva, ker ne uporablja najcenejše proizvodne metode.

(77) Iz razlogov, predstavljenih v uvodni izjavi 75, podjetja iz preiskave ne morejo biti izključena niti na podlagi proizvodnega postopka kot takega niti na podlagi z njim povezanih proizvodnih stroškov.

4.3 Sklep

(78) Na podlagi zgoraj navedenega se zagovarja stališče, da zgornji argumenti in zahtevki ne spremenijo ugotovitev iz začasne uredbe. Zato se potrdita vsebina uvodnih izjav 86 do 90 začasne uredbe in sklep, da je bila industriji Skupnosti v obdobju preiskave povzročena bistvena škoda.

E. VZROČNA ZVEZA

1. Učinki dampinškega uvoza

(79) En proizvajalec izvoznik je ugovarjal, da nizka donosnost industrije Skupnosti v obdobju preiskave ni posledica učinkov dampinškega uvoza, temveč izključno posledica cen surovin. Ker se je poleg tega donosnost industrije Skupnosti med letom 1996 in obdobjem preiskave izboljšala z 2,30 % na 3,38 %, naj bi bilo po njegovem mnenju izključeno, da je dampinški uvoz v tem obdobju povzročil škodo.

(80) Treba je navesti, da je dampinški uvoz izvajal pritisk na prodajne cene na trgu Skupnosti, tako da te prodajne cene niso mogle pravilno odražati zvišanj cen surovin.

(81) Glede manjšega zvišanja donosnosti med letom 1996 in obdobjem preiskave je preiskava pokazala, da je to izboljšanje donosnosti predvsem posledica procesa prestrukturiranja, ki ga je izvedla industrija Skupnosti. To prestrukturiranje je omogočilo tudi znižanje prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov.

(82) Kot je navedeno v sklepih o gospodarskem položaju industrije Skupnosti iz uvodne izjave 87 začasne uredbe, se nizka donosnost te gospodarske panoge ni mogla šteti za zadostno. Pravzaprav je treba ugotoviti, da je bila tako izredno nizka zaradi pritiska na cene, ki ga je izvajal dampinški uvoz. Dodatni negativni kazalci so bili zmanjšanje obsega prodaje, izguba tržnega deleža, zmanjšanje proizvodnih zmogljivosti in zaposlenosti ter povečanje zalog.

(83) Na podlagi zgoraj navedenega se potrdi sklep iz uvodne izjave 87 začasne uredbe.

(84) En proizvajalec izvoznik je nadalje ugovarjal, da morebitne škode, povzročene industriji Skupnosti, ni mogel povzročiti uvoz iz Republike Koreje, saj so za ta uvoz večino obdobja med januarjem 1996 in koncem obdobja preiskave že veljali protidampinški ukrepi. Dokončni protidampinški ukrepi, uvedeni v zvezi z uvozom RVP s poreklom iz Republike Koreje, so bili razveljavljeni avgusta 1999 z Uredbo (ES) št. 1728/99 [10].

(85) Treba je opomniti, da so bili ukrepi v zvezi z uvozom RVP s poreklom iz Republike Koreje razveljavljeni, ker se je na podlagi ugotovitev v okviru revizije zaradi bližnjega prenehanja veljavnosti ukrepov, ki je zajela obdobje od 1. januarja 1996 do 30. septembra 1997, zagovarjalo stališče, da ponovitev dampinga ni verjetna. Vendar pa je bila v obdobju preiskave tega postopka ugotovljena prisotnost dampinga, tako da zgornji argument ni utemeljen.

2. Drug uvoz

(86) En proizvajalec izvoznik je ugovarjal, da bi morala Komisija preučiti tudi morebitne učinke uvoza iz Poljske, Turčije in Češke republike.

(87) Na podlagi podatkov Statističnega urada Evropskih skupnosti je bilo ugotovljeno, da so bile cene tega uvoza v Skupnosti bistveno višje kot cene uvoza iz držav v preiskavi (in sicer od 12,3 % do 30,5 % v obdobju preiskave). Zato ni bilo razloga, da se navedeni uvoz uvrsti v isti cenovni razred kot uvoz iz držav v preiskavi, niti za domnevo, da bi morebitna škoda, ki bi jo povzročil, prekinila vzročno zvezo med ugotovljeno škodo in dampingom proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav.

3. Sklep

(88) Na podlagi zgoraj navedenega se potrdi sklep iz uvodne izjave 102 začasne uredbe, da je dampinški uvoz vzrok bistvene škode, povzročene industriji Skupnosti.

F. INTERES SKUPNOSTI

1. Interes industrije Skupnosti

(89) Ker v zvezi s tem ni bila predložena nobena pripomba, se potrdijo ugotovitve o interesu industrije Skupnosti iz uvodnih izjav 104 do 106 začasne uredbe.

2. Vpliv na uvoznike in uporabnike

(90) Združenje uporabnikov in en uporabnik, ki je član tega združenja, sta ločeno dokazovala, da proizvajalci Skupnosti ne ponujajo nekaterih tipov RVP, tako da so uporabniki prisiljeni te tipe nabavljati zunaj Skupnosti. Drug proizvajalec izvoznik je trdil, da proizvajalci Skupnosti ne morejo pokriti povpraševanja Skupnosti.

(91) Preiskava je pokazala, da industrija Skupnosti v določenih obdobjih res ni proizvajala nekaterih tipov RVP, vendar pa to ne pomeni, da industrija Skupnosti teh tipov ni mogla proizvajati. Kajti za to bi bile potrebne samo majhne spremembe, kot sta zamenjava predilne šobe in izpustitev ali vključitev kakega dodatka, kar bi zahtevalo le manjše naložbe. Če nekateri tipi RVP v določenih obdobjih niso bili na voljo, je bilo to zato, ker proizvajalci Skupnosti zadevnih količin niso mogli dobaviti po tako nizkih cenah, kot so jih uporabniki bili pripravljeni plačati.

(92) Glede porabe Skupnosti je treba navesti, da se bo lahko izdelek iz zadevnih držav zaradi višine predlaganih dajatev še naprej uvažal na trg Skupnosti, vendar ne po dampinških cenah. Cene industrije Skupnosti se bodo verjetno zvišale, vendar bo to zvišanje omejeno, saj se RVP uvaža tudi iz drugih tretjih držav. Zaradi zgoraj navedenega protidampinški ukrepi ne bodo ogrozili možnosti zadostne izbire in oskrbe, ki jih imajo uporabniki Skupnosti.

(93) Zahtevalo se je pojasnilo uvodne izjave 109 začasne uredbe, ki navaja, da lahko predlagani ukrepi povzročijo povišanje proizvodnih stroškov uporabnikov za 0,6 % do 1,2 %.

(94) Na podlagi podatkov, ki so jih predložili maloštevilni sodelujoči uporabniki Skupnosti, je bilo ugotovljeno, da bi uvedba protidampinških ukrepov v zvezi z RVP s poreklom iz Indije in Republike Koreje lahko povzročila povišanje proizvodnih stroškov teh uporabnikov za 0,6 % do 1,2 %. Pri tej ugotovitvi so se upoštevali naslednji dejavniki: delež stroškov RVP v proizvodnih stroških končnih izdelkov teh uporabnikov, povprečne začasne protidampinške dajatve pri uvozu iz Republike Koreje in Indije ter tržni delež uvoza iz Koreje in Indije v primerjavi s porabo Skupnosti v obdobju preiskave.

(95) Položaj posameznih uporabnikov je seveda odvisen od tega, v kolikšni meri uvažajo iz zadevnih držav in od zadevnih proizvajalcev izvoznikov, ter od njihove strukture stroškov. Navedeno povprečno povišanje stroškov tako velja za podjetje z reprezentativno povprečno paleto alternativnih virov oskrbe, v kateri ima uvoz iz Republike Koreje in Indije 14,7 % delež.

(96) Po objavi začasne uredbe so številni uporabniki Skupnosti trdili, da bo uvedba protidampinških dajatev negativno vplivala na njihovo konkurenčnost pri izdelkih v nadaljnjem proizvodnem procesu in bo v končni fazi ogrozila njihovo preživetje. Po njihovem mnenju bi uvedba protidampinških dajatev povzročila zvišanja cen, ki bi jih uporabniki morali prenesti v cene svojih izdelkov v nadaljnjem proizvodnem procesu. Spet to pa bi povzročilo povečanje uvoza poceni izdelkov v nadaljnjem proizvodnem procesu iz drugih tretjih držav ter iz držav, ki so predmet te preiskave, ter bi nekatere proizvajalce Skupnosti, ki iz RVP proizvajajo končne izdelke v nadaljnem proizvodnem procesu, prisililo, da preselijo svojo proizvodnjo iz Skupnosti.

(97) Vendar pa je analiza maksimalnega povprečnega vpliva predlaganih ukrepov na uporabnike pokazala, da uvedba protidampinških ukrepov ne bi smela povzročiti omembe vrednega povečanja uvoza poceni izdelkov v nadaljnjem proizvodnem procesu v Skupnost. Ta sklep je bil sprejet tudi na podlagi dejstva, da zadevni uporabniki niso predložili nobenih dokazov, ki bi utemeljili njihovo trditev, in da taki učinki niso bili ugotovljeni niti v času veljavnosti preteklih ukrepov v zvezi z RVP. Poleg tega je treba opozoriti, da za gotove tkanine (kot se uporabljajo v industriji oblačil in pohištva) veljajo količinske omejitve v okviru sistema kvot za tekstil.

(98) Ker preučitev zgoraj navedenih argumentov, ki so jih predložila podjetja porabe, ni privedla do novih sklepov, se potrdijo premisleki o verjetnem vplivu predlaganih ukrepov na uporabnike iz uvodnih izjav 109 do 111 začasne uredbe.

3. Sklep

(99) Zagovarja se stališče, da na novo predloženi argumenti o interesu Skupnosti ne spremenijo sklepa, da ni prepričljivih razlogov proti uvedbi protidampinških ukrepov. Začasne ugotovitve se zato potrdijo.

G. DOKONČNE DAJATVE

(100) Na podlagi sklepov o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Skupnosti se zagovarja stališče, da je treba sprejeti dokončne protidampinške ukrepe, da se prepreči nadaljnja škoda, ki jo dampinški uvoz iz Indije in Republike Koreje povzroča industriji Skupnosti.

1. Prag odprave škode

(101) Kot je razloženo v uvodni izjavi 116 začasne uredbe, se je določila neškodljiva raven cen, pri kateri bi industrija Skupnosti lahko pokrila vse svoje proizvodne stroške in imela primeren dobiček, ki bi ga dosegla brez dampinškega uvoza iz zadevnih držav.

(102) Nekateri proizvajalci izvozniki so ugovarjali, da bi se kot primeren dobiček moral uporabiti dobiček v višini 6 %, pri čemer so se sklicevali na postopke v zvezi z RVP in teksturirano prejo iz poliestrskih filamentov (TPP), ki so bili pred preiskavo proti Avstraliji in drugim državam. Vendar pa je bil v nazadnje omenjenem postopku kot primeren določen dobiček v višini 10 %, kar je enako, kot v tej preiskavi. Drugi proizvajalci izvozniki so ugovarjali, da bi moral biti primeren dobiček še celo nižji, in sicer na primer 4 %, saj je skupna donosnost industrije Skupnosti sedaj boljša kot v prejšnjih postopkih v zvezi z Belorusijo iz Uredbe (ES) št. 1490/96 [11] in v zvezi z Indonezijo iz Uredbe (ES) št. 2160/96 [12].

(103) Treba je navesti, da je Komisija v uvodni izjavi 116 začasne uredbe predložila svoje stališče, da bi se brez dampinškega uvoza lahko dosegla stopnja dobička 10 %.

(104) Dobiček, ki se šteje kot primeren, se določi na podlagi rezultatov, ki bi jih industrija Skupnosti lahko dosegla brez škodljivega dampinga. Ker so bila v prejšnjih preiskavah določena drugačna obdobja preiskave in ker ugotovljeno padanje cen, ki ga je povzročil damping, v navedenih primerih ni bilo enako, ni razloga za domnevo, da bi industrija Skupnosti dosegla enak dobiček. Zato v preteklosti določeni dobički niso nujno ustrezni v tem primeru. V zvezi s tem se nadalje sklicuje na ugotovitve iz uvodne izjav 117 začasne uredbe.

(105) Zato se na podlagi zgoraj navedenega potrdijo sklepi iz uvodne izjave 117 začasne uredbe.

2. Oblika in višina dajatev

(106) V skladu s členom 9(4) osnovne uredbe so v nadaljevanju navedene protidampinške carinske stopnje enake dampinškim maržam, če so te nižje od stopenj škode. V tem primeru to velja za vsa podjetja, razen enega.

Država | Podjetje | Stopnja dajatev |

Indija | Indian Organic Chemicals Limited | 14,7 % |

JCT Limited | 32,6 % |

Vsa preostala podjetja | 35,4 % |

Republika Koreja | Daehan Synthetic Fibre Co. Ltd | 0 % |

Huvis Corporation | 4,8 % |

SK Global Co. Ltd | 4,8 % |

Sung Lim Co. Ltd | 0 % |

Vsa preostala podjetja | 20,2 % |

(107) Protidampinške stopnje dajatev za specifična podjetja so bile določene na podlagi ugotovitev v okviru te preiskave. S tem odražajo položaj zadevnih podjetij med to preiskavo. V nasprotju s dajatvami na ravni države za "vsa preostala podjetja" veljajo te dajatvene stopnje izključno za uvoz izdelkov, ki so po poreklu iz zadevnih držav in ki so jih proizvedle poimensko navedene pravne osebe/podjetja. Te stopnje dajatev ne veljajo za uvožene izdelke, ki so jih proizvedla podjetja, ki v izvedbenem delu uredbe niso navedena s svojim imenom in naslovom, vključno s podjetji, povezanimi s poimensko navedenimi podjetji; za te uvožene izdelke velja stopnja dajatev za "vsa preostala podjetja".

(108) Zahtevke za uporabo teh za podjetje specifičnih stopenj dajatev (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji [13], in sicer skupaj s potrebnimi informacijami, zlasti o spremembi dejavnosti podjetja na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezanimi s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih ali prodajnih obratov. Komisija bo po posvetovanju s svetovalnim odborom to uredbo po potrebi ustrezno spremenila, tako da bo dopolnila seznam podjetij, za katera veljajo individualne stopnje dajatev.

H. POBIRANJE ZAČASNIH DAJATEV

(109) Zaradi višine stopenj dampinga, ugotovljenih za proizvajalce izvoznike, in zaradi obsega škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje za potrebno, da se varščine, položene za začasne protidampinške dajatve v okviru Uredbe Komisije (ES) št. 124/2000 [14], dokončno poberejo v višini dokončnih dajatev, če so slednje enake začasnim dajatvam ali nižji od njih. V nasprotnem primeru se dokončno pobere samo znesek začasnih dajatev. Varščine, ki presegajo dokončno protidampinške dajatve, se sprostijo.

(110) Potem ko sta Samyang Corporation in SK Chemicals Co. Ltd. združila svoje posle na področju poliestra v okviru podjetja v skupni lasti Huvis Corporation, je treba pri dokončnem pobiranju začasnih dajatev v primeru teh podjetij izhajati iz dokončne dajatve, uvedene za Huvis Corporation.

I. OBVEZA ZAVEZA

(111) Po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov je en proizvajalec izvoznik iz Indije ponudil cenovno obvezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(112) Po mnenju Komisije se lahko obveza, ki jo je ponudilo podjetje Reliance Industries Limited, sprejme, saj zagotavlja odpravo škodljivih učinkov dampinga. Podjetje se je tudi zavezalo, da bo Komisiji redno predlagalo podrobna poročila, ki bodo omogočala učinkovit nadzor; poleg tega pa je nevarnost izogibanja zavezi po mnenju Komisije minimalna zaradi strukture podjetja.

Da bi se zagotovilo dejansko upoštevanje in učinkovit nadzor zaveze, mora biti ob prijavi za sprostitev v prost promet v okviru zaveze oprostitev dajatev pogojena s tem, da se carinskim organom predloži trgovinski račun, ki vsebuje podatke, navedene v Prilogi, ki so potrebni, da lahko carinski organi v potrebnem obsegu preverijo ujemanje pošiljk s komercialnimi dokumenti. Če se tak račun ne predloži ali če se ne ujema s izdelkom, ki se predloži carinskim organom, mora biti predvideno, da se plača ustrezne protidampinške dajatve.

(113) V primeru domnevne kršitve, kršitve ali odstopa od zaveze se lahko v skladu s členoma 8(9) in (10) osnovne uredbe uvedejo protidampinške dajatve –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončne protidampinške dajatve pri uvozu sintetičnih rezanih vlaken iz poliestra, nemikanih, nečesanih in ne drugače pripravljenih za predenje, ki spadajo pod oznako KN 55032000 in so po poreklu iz Indije in Republike Koreje.

2. Za izdelke, ki jih proizvajajo v nadaljevanju navedena podjetja, veljajo naslednje dokončne stopnje dajatev na neto ceno franko meja Skupnosti, brez dajatev:

Država | Podjetje | Stopnja dajatev | Dodatna oznaka TARIC |

Indija | Indian Organic Chemicals Limited,Bhupati Chambers3rd floor, 13 Mathew Road,Mumbai - 400 004 | 14,7 % | A148 |

JCT Limited,Thapar House, 124 Janpath,New Delhi - 110001 | 32,6 % | A149 |

Vsa preostala podjetja | 35,4 % | A999 |

Republika Koreja | Daehan Synthetic Fibre Co. Ltd,162-1 Changchoong-dongChung-gu,Seoul, Korea | 0 % | A150 |

Huvis Corporation,77-1 Garak-dong,Songpaku,Seoul, Korea | 4,8 % | A151 |

SK Global Co. Ltd,36-1, 2Ga, Ulchiro,Chung-Gu Seoul, Korea | 4,8 % | A153 |

Sung Lim Co. Ltd,Rum 502, Shinhan BuildingYouido-Dong,Youngdungpo-Ku Seoul, Korea | 0 % | A154 |

Vsa preostala podjetja | 20,2 % | A999 |

3. Ne glede na člen 1(1) dokončna protidampinška dajatev ne velja za uvoz, ki se sprosti v prost promet v skladu z določbami člena 2.

4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

1. Blago, ki ga proizvede naslednje podjetje in ki se uvozi v skladu z odstavkom 2, je oproščeno dajatev iz člena 1:

Podjetje | Država | Dodatna oznaka TARIC |

Reliance Industries Limited,Marker Chamber IV, 3rd Floor222, Nariman Point,Mumbai 400021 | Indija | A212 |

2. Izdelki, deklarirani za uvoz pod dodatno kodo TARIC A212, so oproščeni protidampinških dajatev, uvedenih s členom 1, če jih podjetje iz odstavka 1 proizvede in neposredno izvozi (to je fakturira in odpošlje) podjetju, ki deluje kot uvoznik v Skupnosti, pod pogojem, da trgovinski račun, predložen zadevnim carinskim organom ob prijavi za sprostitev v prost promet, vsebuje podatke iz Priloge.

3. Oprostitev dajatev je nadalje odvisna od tega, ali blago, deklarirano in predloženo carinskim organom, natančno ustreza opisu na trgovinskem računu.

Člen 3

1. Varščine, položene za začasne protidampinške dajatve pri uvozu s poreklom iz Indije in Republike Koreje v okviru Uredbe (ES) št. 1472/2000, se poberejo v višini dokončnih dajatev, uvedene s to uredbo. Varščine, ki presegajo dokončne protidampinške dajatve, se sprostijo. Če je uvedena dokončna stopnja dajatev višja od začasne stopnje dajatev, se varščine dokončno poberejo samo v višini začasnih dajatev.

2. V primeru podjetij Samyang Corporation in SK Chemicals Co. Ltd se varščine, položene za začasne protidampinške dajatve, poberejo v višini dokončnih dajatev, ki je bila s to uredbo uvedena za Huvis Corporation. Varščine, ki presegajo dokončne dajatve za Huvis Corporation, se sprostijo.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2000

Za Svet

Predsednik

C. Pierret

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2238/2000 (UL L 257, 11.10.2000, str. 2).

[2] UL L 166, 6.7.2000, str. 1. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES) št. 1899/2000 (UL L 228, 8.9.2000, str. 24).

[3] UL L 175, 14.7.2000, str. 10.

[4] UL L 9, 15.1.1993, str. 2. Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 907/97 (UL L 131, 23.5.1997, str. 1).

[5] UL L 204, 4.8.1999, str. 3.

[6] UL L 189, 22.7.1999, str. 19.

[7] UL L 189, 22.7.1999, str. 50.

[8] UL L 68, 11.3.1994, str. 5 in UL L 249, 17.10.1995, str. 3.

[9] UL 156, 7.7.1995, str. 5.

[10] UL L 204, 4.8.1999, str. 3.

[11] UL L 189, 30.7.1996, str. 13.

[12] UL L 289, 12.11.1996, str. 14. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES) št. 1822/98 (UL L 236, 22.8.1998, str. 3).

[13] European Commission, Directorate-General Trade, Directorate B, TERV - 0/13, Rue de la Loi/Wetstraat 200, B-1049 Brussels/Belgium.

[14] UL L 16, 21.1.2000, str. 30.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Potrebni podatki na trgovinskih računih za prodajo v okviru zaveze

Elementi, ki jih je treba navesti na trgovinskem računu iz člena 2(2):

1. Številka računa.

2. Dodatna oznaka TARIC, pod katero se blago, navedeno na računu, lahko ocarini na mejah Skupnosti (kot je navedeno v Uredbi).

3. Natančen opis blaga, vključno s:

- številčno oznako izdelka (product reporting code number/PRC)(kot je določeno v okviru zaveze zadevnega proizvajalca izvoznika);

- oznako KN,

- količino (v kg).

4. Opis prodajnih pogojev, vključno s:

- ceno za kg,

- plačilnimi pogoji,

- dobavnimi pogoji,

- skupnimi popusti in količinskimi rabati.

5. Ime podjetja, ki deluje kot uvoznik, kateremu podjetje neposredno fakturira blago.

6. Ime predstavnika podjetja, ki je izdal račun v okviru zaveze in podpisal naslednjo izjavo:

"Jaz, spodaj podpisani, potrjujem, da prodaja blaga za neposredni izvoz v Evropsko skupnost, zajeta v tem računu, poteka v okviru in pod pogoji iz zaveze, ki jo je ponudilo… [podjetje] in sprejela Evropska komisija s Sklepom 2000/818/ES. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in pravilni."

--------------------------------------------------