31999R0609

Uredba Komisije (ES) št. 609/1999

z dne 19. marca 1999

o podrobnih pravilih za dodeljevanje pomoči pridelovalcem hmelja

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1696/71 z dne 26. julija 1971 o skupni ureditvi trga za hmelj [1], kakor je bila nazadnje spremenjene z Uredbo (ES) št. 1554/97 [2], in zlasti člena 13(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1098/98 z dne 25. maja 1998 o uvedbi posebnih začasnih ukrepov za hmelj [3], in zlasti člena 3 Uredbe,

ker je bila Uredba Komisije (EGS) št. 1350/72 z dne 28. junija 1972 o pravilih za dodeljevanje pomoči pridelovalcem hmelja [4], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1136/98 [5], večkrat bistveno spremenjena; ker bo deležna novih sprememb, mora biti zaradi jasnosti prenovljena;

ker člen 3 Uredbe Sveta (EGS) št. 1037/72 z dne 18. maja 1972 o splošnih pravilih za dodeljevanje in financiranje pomoči pridelovalcem hmelja [6], kakor je bila spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1604/91 [7], določa, da države članice uvedejo sistem prijavljanja in registriranja zasajenih površin; ker morajo biti podatki, ki so podani v deklaracijah pridelovalcev, natančno navedeni, da bi zagotovili skladnost sistemov v različnih državah članicah;

ker so v Uredbi (ES) št. 1098/98 predvidena nadomestila za obdobje med leti 1998 in 2002 v zvezi s površinami, kjer se izvajajo začasni ukrepi mirovanja in/ali krčitve; ker morajo biti takšne površine zato prijavljene na isti način kot zasajene površine;

ker morajo biti zasajene površine prijavljene najkasneje do 31. maja v letu obiranja; ker to za Veliko Britanijo predstavlja težave zaradi razvoja pridelovalnih metod, pri katerih so lahko rastline, vzgojene iz potaknjencev, obrane isto leto, v katerem so bile posajene; ker se sajenje konča junija in ne maja; ker obiranje hmelja, ki se razmnožuje na ta način, predstavlja le majhen delež vseh površin zasajenih s hmeljem v Veliki Britaniji; ker mora biti kljub temu poskrbljeno, da se prepreči diskriminacija pridelovalcev, ki uporabljajo to metodo in zaradi tega ne bi bili upravičeni do pomoči; ker je za Veliko Britanijo potrebno predvideti izjemo, ki kot rok za prijavo s hmeljem zasejanih površin določa 30. junij v letu obiranja;

ker se lahko načini določanja s hmeljem površin zasajenih s hmeljem glede na posamezne regije razlikujejo; ker mora biti pojem "zasajena površina" opredeljen na ravni Skupnosti, zato da bi se zagotovilo, da so površine, za katere izplačuje pomoč za pridelavo, izračunane na isti način;

ker je potrebna čedalje večja previdnost pri uporabi pesticidov in mora biti torej pridelovalcem skladno s tem omogočeno, da zunanje vrste hmeljišč škropijo proti notranjosti nasada, da ne bi ogrožali drugih pridelkov; ker se mora skladno s tem zagotoviti dodaten pas zemljišča na obeh straneh hmeljišča; ker je pridelava hmelja lažja, če znaša dolžina neobdelane zemlje na obeh koncih hmeljnih vrst, ki je potrebna za obračanje kmetijskih strojev, osem metrov, saj so stroji, ki se uporabljajo danes, daljši in zahtevajo več manevrskega prostora;

ker je treba pomoč izplačati le za rastline, ki razvijejo storžke in ne za vse mlade rastline, ki se pridelujejo v vzgajališčih sadik;

ker je treba pri izplačevanju pomoči prav tako upoštevati pogoje, ki zagotavljajo, da so do pomoči upravičeni samo pridelovalci, ki so poskrbeli za ustrezno nego in obiranje hmelja;

ker je treba poleg sistema, ki je predviden z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92 z dne 27. novembra 1992 o vzpostavitvi integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti [8], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 820/97 [9], ter Uredba Komisije (EGS) št. 3887/92 z dne 23. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje integriranega upravnega in kontrolnega sistema za posamezne programe pomoči Skupnosti [10], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1678/98 [11], uvesti učinkovit sistem, ki bo zagotavljal, da je pomoč upravičena in da ni podvajanja izplačil; ker je treba opravljati preglede na kraju samem značilnega vzorca vlog;

ker mora Komisija poznati imena in naslove organov, ki so odgovorni za registracijo površin, ter ukrepe, ki so jih sprejele države članice za izvajanje sistema pomoči pridelovalcem hmelja;

ker se lahko v posameznih primerih pomoč dodeli neposredno priznanim organizacijam proizvajalcev in njihovim združenjem; ker je treba za takšne primere predpisati, da je Komisija obveščena bodisi o načinu izvajanja pomoči bodisi o načinu, kako je ta uporabljena za doseganje različnih ciljev priznanih organizacij proizvajalcev;

ker je v skladu z novo skupno tržno ureditvijo za hmelj 31. december najprimernejši rok, do katerega morajo države članice predložiti podatke o upravljanju pomoči po organizacijah proizvajalcev;

ker je treba zagotoviti, da so površine prijavljene pravilno; ker je treba sprejeti določbe, ki preprečujejo nepravilnosti in prevare in zanje nalagajo učinkovite kazni, razvrščene glede na stopnjo nepravilnosti;

ker so ukrepi, predvideni s to uredbo, v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za hmelj,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Pridelovalci hmelja morajo v letu obiranja do 31. maja oziroma v Veliki Britaniji do 30. junija podati deklaracije o zasajenih površinah in površinah, kjer se izvajajo posebni začasni ukrepi mirovanja in/ali krčitve, predvideni z Uredbo (ES) št. 1098/98.

2. Deklaracije morajo vsebovati vsaj naslednje podatke:

(a) ime in naslov deklaranta;

(b) za vsako sorto ali poskusno sorto:

(i) o zasajeni površini ali površini, kjer se izvajajo posebni začasni ukrepi mirovanja in/ali krčitve,

(ii) referenčno površino iz zemljiške knjige ali referenčno površino iz integriranega upravnega in kontrolnega sistema, ki ga predpisuje Uredba (ES) št. 3887/92; kjer takšna referenčna površina ne obstaja, pa ustrezno uradno identifikacijo ter, po potrebi, dodatne podrobnosti, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kje se sorta ali poskusna sorta nahaja;

(c) ime priznane organizacije proizvajalcev, če je deklarant član takšne organizacije zaradi pridelave hmelja.

3. "Zasajena površina" pomeni:

(a) ne glede na določbe točke (b), zemljišče, ki ga omejuje linija, ki povezuje zunanje napenjalno ogrodje; če so v tej liniji zasajene hmeljne rastline, je treba na vsaki strani omenjene površine na tem zemljišču pustiti dodaten pas v povprečni širini poti; dodatni pas ne sme biti del ceste v javni uporabi;

(b) oba pasova neobdelane zemlje na koncu hmeljnih vrst, ki se uporabljata za obračanje kmetijskih strojev, pod pogojem da ne presegata dolžine osmih metrov in nista del ceste v javni uporabi.

Člen 2

1. Zahtevke za pomoč ter v državah članicah, ki se odločijo za izvajanje začasnih ukrepov mirovanja, zahtevke za nadomestilo v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 1098/98, morajo posamezni pridelovalci ali, v njihovem imenu, njihove organizacije proizvajalcev, predložiti v roku, ki ga določi država članica, a najkasneje do 31. oktobra v letu obiranja. V primeru trajne krčitve površine morajo biti zahtevki za nadomestilo predloženi najkasneje do 31. oktobra v prvem letu izvajanja programa.

2. Pomoč se dodeli samo za registrirane površine iz člena 1(3)(a), ki so bile za zadevno letino:

(a) enakomerno gosto zasajene z najmanj 1500 rastlinami na hektar v primeru dvojne napeljave vodil, ali z 2000 rastlinami na hektar v primeru enojne napeljave vodil;

(b) deklarirane v skladu s členom 1;

(c) negovane in obrane na običajen način; mlade rastline hmelja iz vzgajališč sadik, so izključene.

Nadomestila se dodelijo samo za registrirane površine, ki:

(a) so bile deklarirane za zadevno letino v skladu s členom 1;

(b) so bile obdelovane leta 1997 in kjer so se izvajali posebni začasni ukrepi mirovanja in/ali krčitve.

Člen 3

1. Zahtevki za pomoč ali nadomestilo morajo za površine, navedene v zahtevku, vsebovati vsaj podatke iz člena 1(2), ter za površine iz prvega odstavka člena 2(2), deklaracijo, ki potrjuje, da je bil pridelek na teh površinah obran.

2. Države članice lahko določijo, da zahtevki za pomoč ali nadomestilo lahko vsebujejo kopijo deklaracije v skladu s členom 1, skupaj z deklaracijo, ki potrjuje, da je bil pridelek na površinah, ki so navedene v vlogi, obran.

Člen 4

Upravni nadzor in pregledi na kraju samem se izvajajo zaradi preverjanja upoštevanja pogojev za dodeljevanje pomoči in nadomestil.

Upravni nadzor prav tako predvideva navzkrižno preverjanje zemljišč, ki so prijavljena kot hmeljišča glede na bazo podatkov, predpisano s členom 2 Uredbe (EGS) št. 3508/92.

Preglede na kraju samem se izvede po analizi tveganja, zajemati pa morajo značilen vzorec deklaracij in zahtevkov, ki skupaj predstavljajo vsaj 5 % deklaracij o površinah in 5 % zahtevkov za pomoč ali nadomestilo.

Člen 5

1. Vsaka država članica mora Komisiji sporočiti imena in naslove organov, določenih v skladu z drugim pododstavkom člena 13(1) Uredbe (EGS) št. 1696/71, ter ukrepe, ki jih je sprejela za izvajanje sistema pomoči in nadomestil za pridelovalce hmelja.

2. Vsako leto morajo države članice poslati Komisiji vse relevantne podatke o priznanih organizacijah pridelovalcev, ustanovljenih na njihovem ozemlju, ki vsebujejo način, kako te organizacije upravljajo pomoč in nadomestila, ki so jim bila izplačana, in če je primerno, podrobnosti o ukrepih, ki so jih države članice sprejele v skladu s členom 7(1)(e) Uredbe (EGS) št. 1696/71. Te podatki je treba predložiti do 31. decembra v letu, ki sledi zadevni letini

Člen 6

1. Če se izkaže, da je ugotovljena površina večja od deklarirane, se pomoč ali nadomestilo izračuna na podlagi deklarirane površine.

2. Če se izkaže, da je deklarirana površina večja od ugotovljene, se pomoč ali nadomestilo izračuna na podlagi površine, ugotovljene med pregledom. Vendar je treba, razen v primerih višje sile, ugotovljeno površino zmanjšati za dvakratno razliko med deklarirano in ugotovljeno površino, kjer je ta razlika večja od 3 % ali dveh hektarov in manjša od 20 % ugotovljene površine.

Če se ugotovljena površina za več kakor 20 % razlikuje od deklarirane, se pomoč ali nadomestilo, povezano s površino, ne dodeli.

Velikost površine se ne zmanjša, če lahko pridelovalci dokažejo, da so v svojih deklaracijah pravilno uporabili podatke, ki jih je sprejel pristojni organ.

3. V primeru nepravilne deklaracije, ki je posledica hude malomarnosti, za zadevno letino pridelovalec ne izpolnjuje pogojev za sistem pomoči in nadomestil.

V primeru namerne nepravilne deklaracije za zadevno letino in naslednjo letino pridelovalec ne izpolnjuje pogojev za sistem pomoči in nadomestil.

Člen 7

Naslednje določbe Uredbe (EGS) št. 3887/92 se smiselno uporabljajo:

(a) drugi pododstavek člena 6(3), če so v regiji ali v delu regije odkrite pomembne nepravilnosti;

(b) prvi pododstavek člena 8(1), če so deklaracije o površinah in/ali zahtevki za pomoč ali nadomestilo predloženi prepozno;

(c) člen 11, glede primerov višje sile:

(d) člen 12, glede poročil o pregledih;

(e) člen 13, glede primerov, pri katerih ni mogoče opraviti pregledov na kraju samem;

(f) člen 14, glede nepravilnih izplačil.

Člen 8

Uredba (EGS) št. 1350/72 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 9

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. marca 1999

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 175, 4.8.1971, str. 1.

[2] UL L 208, 2.8.1997, str. 1.

[3] UL L 157, 30.5.1998, str. 7.

[4] UL L 148, 30.6.1972, str. 11.

[5] UL L 157, 30.5.1998, str. 104.

[6] UL L 118, 20.5.1972, str. 19.

[7] UL L 149, 14.6.1991, str. 13.

[8] UL L 355, 5.12.1992, str. 1.

[9] UL L 117, 7.5.1997, str. 1.

[10] UL L 391, 31.12.1992, str. 36.

[11] UL L 212, 30.7.1998, str. 23.

--------------------------------------------------