31979R0357

UREDBA SVETA (EGS) št. 357/79

z dne 5. februarja 1979

o statističnih raziskovanjih vinogradov

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije 1,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 2,

ker Komisija za izpolnitev svojih nalog iz Pogodbe in določb Skupnosti o skupni tržni ureditvi za vino zahteva točne in sprotno ažurirane podatke o potencialu proizvodnje v vinogradih Skupnosti in o srednjeročnih trendih proizvodnje in ponudbe;

ker je bilo v členu 1 Uredbe št. 24 o postopni vzpostavitvi skupne tržne ureditve za vina 3 predpisano, da morajo države članice najkasneje do 31. decembra 1964 pripraviti register vinogradov in ga potem redno ažurirati;

ker Uredba Komisije (EGS) št. 26/64 z dne 28. februarja 1964, ki določa dodatne predpise za pripravo registra vinogradov in za njegovo vodenje in sprotno ažuriranje4, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1456/76 5, določa, da je treba vsakih 10 let, s pričetkom leta 1979, opraviti popolno revizijo registra vinogradov Skupnosti iz člena 3(1);

ker register v ožjem smislu vključuje obsežno administrativno delo v zvezi z ustanovitvijo, obdelavo in stalnim ažuriranjem seznama ali registra, ki vsebuje podatke o lastnikih in o vseh vinogradniških zemljiških parcelah, z zadovoljivim številom podrobnosti za njihovo opredelitev; ker so register vinogradov v tem smislu vpeljale le nekatere države članice, ki so jih poleg tega uspele samo delno in v nerednih intervalih sprotno ažurirati; ker so nekatere države članice opravile raziskovanja vinogradov v različnih letih; ker zaradi tega nacionalni registri in raziskovanja ne omogočajo natančnega, enotnega in sinhroniziranega opazovanja potenciala proizvodnje in ponudbe na trgih vina Skupnosti;

ker morajo biti za ocenitev stanja in razvoja dogodkov na trgu vina Skupnosti vsakih deset let opravljena osnovna statistična raziskovanja s polnim pokritjem vinogradniških kmetij, pri čemer bi med osnovnimi raziskovanji morali izvesti manjša statistična raziskovanja samo za vinograde z različnimi sortami grozdja za proizvodnjo vina;

ker je v državah članicah treba, iz ekonomskih in tehničnih razlogov in glede na njihov omejeni pomen za trg Skupnosti, iz raziskovanj izključiti vse vinograde, ki obsegajo manj kot 500 ha in so zasajeni z na prostem gojeno trto, trto v rastlinjaku in trto, ki jo pridelovalci gojijo na zelo majhnih površinah izključno za lastne potrebe;

ker so potrebni podrobni podatki o izrabi vinogradov za pridelavo grozdja za vino, namiznega grozdja in sadilnega materiala za trte, kot tudi podatki o sortah in starosti trt; ker lahko zlasti zaradi prevelike proizvodnje namiznega vina nastanejo v določenih državah proizvajalkah resne težave v vinskem gospodarstvu; ker je zaradi tega treba ločeno voditi podatke za vinograde, ki so namenjeni proizvodnji kakovostnih vin z zaščitenim geografskim poreklom in vinograde za proizvodnjo namiznih vin;

ker je treba stalno opazovati razvoj potenciala proizvodnje vina, bi morali izvajati letna vmesna raziskovanja o vseh spremembah v vinogradih z zasajenimi različnimi sortami grozdja za proizvodnjo vina, nastalih zaradi izkrčenja, nove zasaditve ali obnove;

ker je treba rezultate osnovnih in vmesnih raziskovanj čimprej poslati Komisiji;

ker je prav tako treba upoštevati statistične podatke, ki izhajajo iz izvajanja drugih določb Skupnosti, ki prepisujejo ukrepe za reorganizacijo proizvodnje vina v Skupnosti;

ker se z metodami vzorčnih raziskovanj na velikih vinogradniških površinah lahko dobijo natančni podatki ob zmernih stroških, bi morali državam članicam dovoliti izvedbo izčrpnih raziskovanj ali pa vzorčnih raziskovanj, pod pogojem, da se določijo standardi statistične zanesljivosti;

ker so vsako leto potrebni podatki o pridelku na hektar in o povprečni naravni moči alkohola v svežem grozdju, moštu in vinu, da bi na osnovi teh lahko ocenili proizvodnjo vina v Skupnosti; ker je glede na obstoj površin z zelo različnimi ki treba vinograde z različnimi sortami grozdja za proizvodnjo vina razdeliti v razrede pridelka;

ker mora Komisija s predložitvijo poročil omogočiti Svetu, da preveri, do katere mere lahko izvedena raziskovanja in posredovani podatki prispevajo k doseganju ciljev te uredbe; ker mora tam, kjer je to ustrezno, predlagati uslajevanje uporabljenih metod;

ker morajo države članice in Komisija pri uporabi te uredbe čimbolj sodelovati; ker je treba po posvetovanju s Stalnim odborom za statistiko kmetijstva, ustanovljenim s Sklepom (EGS)72/279/1, določiti izvedbene predpise;

ker je treba določiti postopek, ki ga bo uporabljal Stalni odbor za statistiko kmetijstva;

ker statistična raziskovanja omogočajo pravočasno prilagajanje zmožnosti proizvodnje glede na povpraševanje na trgu; ker tako prilagajanje lahko precej zmanjša nenehno povečevanje stroškov, potrebnih za ukrepe na trgu vina; ker mora biti Skupnost finančno odgovorna za stroške, nastale v zadevnih državah članicah v zvezi s prvim osnovnim raziskovanjem, opravljenim na podlagi te uredbe;

ker je zaradi vzpostavitev sistema raziskovanj po tej uredbi posledično treba spremeniti nekatere določbe Skupnosti na področju vinarstva,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Države članice, na katerih ozemlju skupno področje gojenih vinogradov na prostem obsega več kot 500 ha, izvedejo:

- vsakih 10 let osnovna raziskovanja o vinogradih; prvo osnovno raziskovanje se izvede v letu 1979 ali pa najkasneje pred 1. aprilom 1980, in velja za stanje po izkrčitvi in zasaditvi v vinorodni sezoni 1978/79,

- od drugega leta naprej po opravljenem osnovnem raziskovanju, izvedejo vsako leto vmesna raziskovanja o spremembah v vinogradih z vinskimi sortami; prvo vmesno raziskovanje se izvede v letu 1981 in velja za spremembe med vinorodnima sezonama 1979/80 in 1980/81.

2. Vinorodna sezona je tisto leto/obdobje, ki se določi na podlagi člena 5(4) Uredbe (EGS) št. 337/79.

Člen 2

1. Osnovna raziskovanja pokrivajo vsa gospodarstva, ki imajo gojene vinograde običajno namenjene pridelavi grozdja, grozdnega mošta, vina ali sadilnega materiala za trte za prodajo.

2. Med osnovnimi raziskovanji se za vsako gospodarstvo iz odstavka 1 zabeležijo naslednje podrobnosti:

A. Kmetijska zemljišča v uporabi:

B. Površina gojenih vinogradov

Površina z gojenimi vinogradi se po namembnosti pridelave razčleni v:

(a) površine, zasajene z vinskimi sortami grozdja, ki se naprej razčlenijo v:

- kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom (ZGP),

- druge vrste vina:

- vključno z vinom, ki je obvezno namenjeno proizvodnji določenih pitnih iz vina pridobljenih žganih pijač z zaščito porekla;

(b) površine z različnimi sortami namiznega grozdja;

(c) površine, zasajene s podlago za prihodnje cepljenje;

(d) površine, ki se obdelajo izključno za pridelavo sadilnega materiala za trte, ki se nadalje razdeli v:

- trsnice,

- matične nasade podlag.

Različne sorte, ki so istočasno uvrščene med vinske sorte in namizno grozdje, se zabeležijo glede na njihovo pretežno uporabo na zadevnih geografskih enotah.

3. Med osnovnimi raziskovanji se pri površinah z vinskimi sortami zabeležijo naslednje podrobnosti:

A. Različne sorte trte

V zadevnih državah članicah se za vsako geografsko enoto iz člena 4(3), ločeno zabeleži tiste sorte trte, ki skupaj tvorijo vsaj 70 % skupne površine zasajene z različnimi vinskimi sortami, v vsakem primeru pa so vštete tudi tiste sorte, ki se pridelajo na 3 % ali več omenjene površine. Druge sorte grozdja se lahko združi v skupine, glede na njegovo barvo.

B. Starost trte

Starost trte se računa od vinorodne sezone, ko je bila trta zasajena ali cepljena. Starostne skupine se za vsako zadevno državo članico določijo po postopku iz člena 8.

4. Ta uredba ne vpliva na določbe držav članic, ki predvidevajo raziskovanja vinogradov, ki zajemajo, skupaj s podatki iz odstavkov 2 in 3, še dodatne informacije, dobljene npr. kot rezultat raziskovanja obširnejšega področja od tistega iz odstavka 1, ali pa podatke iz bolj podrobnih seznamov posebnosti zadevnih vinogradov in gospodarstev. Take dodatne rezultate je tudi treba posredovati Komisiji.

Člen 3

1. Zadevne države članice pred 30. septembrom predhodnega leta predložijo Komisiji podroben opis metod, ki jih je treba uporabiti za osnovna raziskovanja in, kjer je to primerno, podroben opis načrta za vzorčenje.

2. Zadevne države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da omejijo in, kjer je potrebno, ocenijo napake pri opazovanju skupnih površin z gojenimi vinogradi, za vsako namembnost pridelave, navedene v točki B člena 2(2).

3. Osnovna raziskovanja so lahko izčrpne ali pa temeljijo na naključnem vzorčenju. Glede rezultatov osnovnih raziskovanjih, izvedenih z naključnim vzorčenjem, sprejmejo države članice potrebne ukrepe, da zagotovijo, da pri 68 % stopnji zaupnosti napaka ne bo presegla več kot 1 % za posebnosti raziskovanja iz točke B člena 2(2), v okviru zadevnih geografskih enot. V vzorcih morajo biti vključena gospodarstva vseh velikosti.

Člen 4

1. Zadevne države članice čimprej obvestijo Komisijo o rezultatih osnovnih raziskovanj, vendar ne kasneje kot v 15 mesecih po dokončanju terenskega dela.

2. Rezultati osnovnih raziskovanj se predložijo po geografski enoti, v obliki sheme tabel, ki mora biti sprejeta po postopku iz člena 8.

3. Geografske enote iz odstavka 2 člena 2(2)(B) in (3)(A) in člena 3(3) so naslednje:

- v Zvezni Republiki Nemčiji: vinorodne regije, opredeljene v skladu s členom 3 Uredbe Sveta (EGS) št. 338/79 z dne 5. februarja 1979, ki določa posebne določbe v zvezi s kakovostnimi vini z zaščitenim geografskim poreklom1,

- v Franciji: departmaji ali skupine departmajev, navedeni v Prilogi k tej uredbi,

- v Italiji: pokrajine,

- v drugih zadevnih državah članicah: njihovo celotno nacionalno ozemlje.

4. Države članice, ki elektronsko obdelujejo podatke svojih osnovnih raziskovanj, te podatke predložijo v strojno čitljivi obliki, ki se določi po postopku iz člena 8.

Člen 5

1. Vmesna raziskovanja pokrivajo vinograde z vinskimi sortami na gospodarstvih iz člena 2(1) in veljajo za spremembe, ki so bile narejene v prejšnji vinorodni sezoni; vendar pa so prva vmesna raziskovanja, ki sledijo osnovnim raziskovanjem, povezana s spremembami, ki so nastale v prejšnjih dveh vinorodnih sezonah.

2. Med vmesnimi raziskovanji se vinogradi, ki:

- so izkrčeni ali niso več obdelovani,

- so zasajeni ali obnovljeni,

evidentirajo kot površine za pridelavo:

- kakovostnih vin z zaščitenim geografskim poreklom (ZGP),

- drugih vin:

- vključno z vini, ki so obvezno namenjena za izdelavo določenega, iz vina pridobljenega žganja z zaščitenim poreklom,

po vrsti vina in vsaj po razredu pridelka, kot je navedeno v členu 6(2). Upoštevajo se vsi podatki v zvezi z izkrčenjem in zasaditvijo trt, ki so rezultat izvajanja drugih določil Skupnosti.

3. Vmesna raziskovanja so lahko izčrpna ali pa temeljijo na naključnem vzorčenju. Glede rezultatov vmesnih/začasnih raziskovanjih, ki so izvedena z naključnim vzorčenjem, zadevne države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da pri 68 % stopnji zaupnosti napaka vzorčenja ne bo presegla več kot 3 % za celotno površino gojenih vinogradov, ki so v zadevnih geografskih enotah običajno namenjeni pridelavi grozdja za vino.

4. Zadevne države članice predložijo Komisiji pred 30. junijem 1980 podroben opis metod, ki se bodo uporabile pri vmesnih raziskovanjih; pri teh metodah se za vsako spremembo izda predhodno obvestilo.

5. Zadevne države članice predložijo Komisiji rezultate vmesnih raziskovanj pred 1. majem tistega leta, ki sledi zadevnim vinorodnim sezonam. Razdeljeni bodo po geografskih enotah, določenih v členu 4(3) v obliki sheme tabel, ki jih je treba sprejeti po postopku iz člena 8.

6. Države članice, ki elektronsko obdelajo svoje vmesne rezultate raziskovanj predložijo rezultate iz petega odstavka v strojno čitljivi obliki, ki jo je treba določiti v skladu s postopkom, določenim v členu 8.

Člen 6

1. Zadevne države članice predložijo Komisiji za vsako vinorodno sezono podatek o povprečnem pridelku na hektar v hektolitrih grozdnega mošta ali vina na hektar, ali pa v decitonah na hektar (100kg/ha) pridelanega grozdja, z veljavnostjo od vinorodne sezone 1979/80, na vinogradih z različnimi vinskimi sortami, ki so razčlenjene v razrede pridelave, omenjene v drugem odstavku.

2. Zadevne države članice naprej razčlenijo vinograde z vinskimi sortami grozdja, kot je to zabeleženo v osnovnih raziskovanjih, v razrede pridelave, ki temeljijo na povprečni pridelavi na hektar, kot je omenjeno v prvem odstavku in določeno v skladu s postopkom iz člena 8.

3. Z upoštevanjem kmetijskega in gospodarskega razvoja, zadevne države članice ocenijo prihodnja gibanja/trende, za obdobje, ki presega pet vinorodnih sezon, pri povprečni pridelavi na hektar za vsak razred pridelave, omenjen v drugem odstavku.

4. Podatki iz prvega, drugega in tretjega odstavka se razčlenijo po geografskih enotah iz člena 4(3), pri čemer razlikujemo med vinogradi z različnimi sortami grozdja za pridelavo:

- kakovostnih vin z zaščitenim geografskim poreklom,

- drugih vin:

- vključno z vini, ki so obvezno namenjena izdelavi določenega, iz vina pridobljenega, žganja z zaščitenim poreklom.

5. Zadevne države članice sporočijo Komisiji, za vsako vinorodno sezono posebej in z razčlenitvijo po geografskih enotah, ocene o povprečni naravni moči alkohola po volumnu, izraženem v volumenskih odstotkih ali v °Oechsle, za sveže grozdje, grozdni mošt ali vina, ki so bila proizvedena v vinorodnih sezonah od 1979/80 naprej v vinogradih z različnimi sortami grozdja, ki je običajno namenjeno proizvodnji:

- kakovostnih vin z zaščitenim geografskim poreklom,

- drugih vin:

- pri čemer so vključena vina, ki so obvezno namenjena izdelavi določenega, iz vina pridobljenega žganja z zaščitenim poreklom.

6. Letni podatki iz prvega in petega odstavka se sporočijo pred 1. aprilom po vsaki zaključeni vinorodni sezoni. Podatke iz drugega odstavka o razredih pridelave se predloži v roku, določenem v členu 4(1). Ocene prihodnjih gibanj/trendov pri povprečni pridelavi na hektar, navedene v odstavku 3, se predložijo:

- prvič pred 1. oktobrom 1981,

- v nadaljevanju pa vsakih pet let pred 1. aprilom.

7. Podatke, navedene v tem členu se pošlje Komisiji v obliki sheme tabel, ki jih je treba sprejeti po postopku iz člena 8.

Člen 7

1. Komisija v posvetovanju in stalnem sodelovanju z državami članicami prouči:

(a) posredovane rezultate;

(b) tehnične probleme, ki so nastali pri raziskovanjih in zbiranju zahtevanih podatkov, s posebnim sklicevanjem na opredelitve Skupnosti glede zasaditev/obnov (ponovnih zasaditev) in opredelitve v zvezi s prenehanjem dejavnosti vinogradništva;

(c) pomen ugotovitev iz opravljenih raziskovanj in sporočenih podatkov.

2. V roku enega leta odkar so ji zadevne države članice sporočile rezultate, Komisija te rezultate predloži Svetu, skupaj s poročilom o izkušnjah, pridobljenih z osnovnimi raziskovanji.

3. Komisija objavi rezultate vmesnih raziskovanj in letnih podatkov iz člena 6 kot del letnih poročil, predvidenih v členu 31(4) Uredbe Sveta (EGS) št. 337/79.

Člen 8

1. Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali pa na zahtevo predstavnika države članice prenese zadevo Stalnemu odboru za statistiko kmetijstva, v nadaljevanju Odbor.

2. Predstavnik Komisije predloži Odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi predsednik. Mnenje se sprejme z večino 41 glasov, pri čemer se glasovi držav članic ponderirajo na način, ki je določen v členu 148(2) Pogodbe. Predsednik ne glasuje.

3. (a) Komisija sprejme predlagane ukrepe, kadar so v skladu z mnenjem Odbora.

(b) Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem Odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

(c) Če Svet ne sprejme odločitve v treh mesecih po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija.

Člen 9

Potrebni izdatki za osnovno raziskovanje stanja po vinorodni sezoni 1978/79 se pokrijejo do pavšalne vsote, ki se določi v proračunu Evropskih skupnosti.

Člen 10

1. Uredba Sveta (EGS) št. 978/78 z dne 10. maja 1978 o statističnih raziskovanjih vinogradov1 se razveljavi.

2. Sklicevanje na razveljavljeno uredbo po odstavku 1 se šteje kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 11

Ta uredba začne veljati 2. aprila 1979.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Bruselj, 5. februarja 1979

Za Svet

Predsednik

P.MEHAIGNERIE

PRILOGA

Seznam departmajev ali skupin departmajev iz člena 4(3)

FRANCIJA

1.Aude

2. Gard

3. Herault

4 Lozere

5. Pyrenees-Orientales

6. Var

7. Vaucluse

8. Bouches-du-Rhone

9. Gironde

10. Gers

11. Charente

12. Charente-Maritime

13. Ardeche

14. Aisne

15. Seine in Marne

16. Ardennes, Aube, Marne, Haute-Marne

17. Cher, Eure in Loir, Indre, Indre in Loire, Loire in Cher, Loiret

18. Cote d'Or, Nievre, Saone in Loire, Yonne

19. Meurthe in Moselle, Meuse, Moselle, Vosges

20. Bas-Rhin, Haut-Rhin

21. Doubs, Jura, Haute-Saone, Territoire de Belfort

22. Loire-Atlantique, Maine in Loire, Sarthe, Vendee

23. Deux-Sevres, Vienne

24. Dordogne, Landes, Lot in Garonne, Pyrenee-Atlantiques

25. Arieges, Aveyron, Haute-Garonne, Lot, Haute-Pyrenees, Tarn, Tarn in Garonne

26. Correze, Haute-Vienne

27. Ain, Drome, Isere, Loire, Rhone, Savoie, Haute-Savoie

28. Cantal, Allier, Haute-Loire, Puy -de- Dome

29. Alpes-de-Haute Provence, Hautes-Alpes, Alpes Maritimes

30. Corse-du-Sud, Haute Corse

1 UL št. C 276, 20. 11. 1978, str. 1.

2 UL št. C 296, 11. 12. 1978, str. 58.

3 UL št. 30, 20. 4. 1962, str. 989/62.

4 UL št. 48, 19. 3. 1964, str. 753/64.

5 UL št. L 163, 24. 6. 1976, str. 13.

1UL št. L 179, 7. 8. 1972, str. 1.

1) Glej stran 48 tega Uradnega Lista.

1) UL št. L 128, 17. 5. 1978, str. 1.