31971L0318

Direktiva Sveta

z dne 26. julija 1971

o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na plinomere

(71/318/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ker so v različnih državah članicah zgradba in tudi načini kontrole plinomerov predmet prisilnih predpisov, ki se med državami članicami razlikujejo in tako ovirajo trgovino s takšnimi instrumenti; ker je zato treba takšne predpise približati;

ker so bili z Direktivo Sveta z dne 26. julija 1971 [3] o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na skupne določbe za merilne instrumente in metode meroslovne kontrole, določeni postopki EGS-homologacije in prve overitve EGS; ker je v skladu s to direktivo treba določiti tehnične zahteve za načrtovanje in delovanje plinomerov,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva velja za naslednje plinomere:

1. Volumetrični plinomeri:

- plinomeri z deformativnimi stenami,

- plinomeri z vrtljivimi bati.

2. Nevolumetrični plinomeri:

- turbinski plinomeri.

Člen 2

V Prilogi k tej direktivi so opisani tisti plinomeri, ki lahko nosijo oznake in znake EGS. Biti morajo predmet EGS-homologacije in predloženi v prvo overitev EGS.

Člen 3

Nobena država članica ne sme zavrniti, prepovedati ali omejiti dajanja na trg ali začetka uporabe plinomerov, ki nosijo oznako EGS-homologacije in označbo prve overitve EGS.

Člen 4

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, v osemnajstih mesecih od notifikacije te direktive. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 26. julija 1971

Za Svet

Predsednik

A. Moro

[1] UL C 65, 5.6.1970, str. 30.

[2] UL C 131, 29.10.1970, str. 7.

[3] UL L 202, 6.9.1971, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

POGLAVJE I

A. OPREDELITVE NEKATERIH IZRAZOV, UPORABLJENIH V PRILOGI

1. Območje obratovanja

Območje obratovanja plinomera je omejeno z največjim pretokom Qmax in najmanjšim pretokom Qmin.

2. Ciklična prostornina volumetričnega plinomera

"Ciklična prostornina V volumetričnega plinomera" je prostornina plina, ki ustreza enemu obratovalnemu ciklu plinomera, se pravi celokupnemu gibanju gibljivih delov plinomera, ob koncu katerega se vsi sestavni deli razen kazalca in vmesnih prenosov prvič povrnejo v prvotni položaj.

Izračuna se tako, da se vrednost prostornine, ki jo pomeni cel vrtljaj preskusnega elementa, pomnoži s prestavnim razmerjem med merilno napravo in kazalnim števcem.

3. Obratovalni tlak in referenčni tlak

3.1 Obratovalni tlak

Obratovalni tlak plinomera je razlika med tlakom plina pri vstopu v plinomer in atmosferskim tlakom.

3.2 Referenčni tlak

Referenčni tlak pr plinomera je tlak plina, s katerim je povezana prikazana prostornina plina.

Odprtine za merjenje referenčnega tlaka so določene v poglavju III.

4. Padec tlaka

Padec tlaka plinomera je razlika med tlakoma, izmerjenima pri vstopu v plinomer in pri izstopu iz plinomera, v času pretoka plina.

5. Konstanta izstopnega gonila

Konstanta izstopnega gonila je vrednost prostornine celega vrtljaja osi tega gonila; ta vrednost se izračuna tako, da vrednost prostornine celega vrtljaja preskušanca pomnožimo s prestavnim razmerjem med kazalnim števcem in to osjo.

B. SPLOŠNE DOLOČBE ZA PLINOMERE

1. Splošno

1.1 V poglavju I te Priloge so navedene splošne določbe, ki jih morajo zadovoljevati vsi plinomeri, zajeti v členu 1 te direktive.

1.2 V poglavjih II in III te Priloge so navedene posebne določbe, ki se nanašajo na obravnavane plinomere.

2. Zgradba

2.1 Materiali

Plinomeri morajo biti izdelani iz trdnih materialov z nizkimi notranjimi napetostmi, ki se s starostjo ne spreminjajo dosti in ki so dovolj odporni proti koroziji in različnim plinom, kakršni se navadno distribuirajo, pa tudi proti kondenzatom teh plinov.

2.2 Trdnost plinomerov

Okrovi plinomerov morajo biti tudi pri največjem obratovalnem tlaku neprepustni za pline.

2.3 Zaščita pred nedovoljenimi posegi

Plinomeri morajo biti zgrajeni tako, da vanje niso možni posegi, ki bi vplivali na točnost meritev, ne da bi pri tem poškodovali overitvene ali zaščitne oznake.

2.4 Smer pretoka plina

Pri plinomerih, katerih kazalne naprave delujejo pozitivno samo za eno smer pretoka, mora biti ta smer nakazana s puščico.

Puščica ni potrebna, če je smer pretoka plina opredeljena z zgradbo.

2.5 Meroslovne lastnosti

Pri pretoku Qmax mora biti plinomer zmožen neprekinjeno obratovati toliko časa, kakor je to določeno v poglavju II ali III, ne da bi prišlo do takšnih sprememb njegovih meroslovnih lastnosti, ki bi presegle meje, določene v teh poglavjih.

3. Dodatne naprave

3.1 Plinomeri so lahko opremljeni z dodatnimi napravami (za korekcijo, zapisovanje, dodatno kazanje itd.); dodajanje takšnih naprav je predmet postopka EGS-homologacije.

3.2 Plinomeri so lahko opremljeni z izstopnimi gonili za poganjanje ločljivega kazalnika, z napravo za predplačilo ali s katero koli dopolnilno ali dodatno napravo.

3.2.1 Če se takšne naprave ne uporabljajo, mora biti prosti konec gonila zavarovan z vtikačem ali podobno napravo, ki jo je mogoče zaščititi z oznako.

3.2.2 Če ima takšno izstopno gonilo os, mora biti na njej označena vrednost konstante te osi, in to v obliki: "1 vrt ≅… m3" (ali dm3).

3.3 V plinomere so lahko vgrajeni dajalniki impulzov.

Na izstopih iz teh dajalnikov mora biti označena ustrezna vrednost za en impulz, in to v obliki: "1 imp ≅… m3" (ali dm3).

4. Napisi

4.1 Vsak plinomer mora ali na ploščici številčnika kazalne naprave ali na posebni napisni ploščici imeti naslednje napise:

(a) številko homologacije plinomera,

(b) identifikacijsko oznako ali ime proizvajalca,

(c) številko in leto izdelave plinomera,

(d) oznako velikosti plinomera: ta je v obliki velike črke G, ki ji sledi številka, določena v. poglavjih II in III,

(e) največji pretok, izražen kot: Qmax =… m3/h,

(f) najmanjši pretok, izražen kot: Qmin =… m3/h (ali dm3/h),

(g) največji obratovalni tlak, izražen kot:

Pmax… MN/m2 (ali N/m2) ali Pmax… bar (ali… mbar),

(h) pri volumetričnih plinomerih nazivno vrednost ciklične prostornine, izraženo kot:

V =… m3 (ali dm3).

Pod normalnimi pogoji uporabe plinomera morajo biti ti napisi jasno vidni, lahko čitljivi in neizbrisni.

4.2 Meroslovna služba, ki podeli homologacijo, lahko odloči, v katerih primerih se na napisni ploščici navede tudi narava plina.

4.3 Plinomer ima lahko tudi trgovsko oznako, posebno serijsko številko, ime distributerja plina, oznako skladnosti z evropskim standardom in oznako katerega koli opravljenega popravila. Vsaka druga oznaka ali napis je prepovedan, če ni posebej dovoljen.

5. Števec in preskusni element

5.1 Števec

5.1.1 Števci morajo imeti obliko kolutov, s tem da je lahko zadnji element izvzet iz tega pravila. Koluti morajo biti umerjeni v kubičnih metrih ali desetiških večkratnikih ali manjkratnikih kubičnega metra. Na kazalni ploščici mora biti označen znak m3.

5.1.1.1 Koluti, ki kažejo manjkratnike kubičnega metra, se morajo, če ta možnost obstaja, jasno razločevati od drugih kolutov in morajo biti od njih ločeni z jasno označeno decimalno vejico.

5.1.1.2 Če je zadnji kolut oštevilčen z desetiškimi večkratniki kubičnega metra, mora biti kazalna ploščica označena z ali:

(a) eno ali po potrebi več fiksnimi ničlami za zadnjim kolutom ali

(b) oznako "× 10, × 100, × 1000 itd.", tako da je razbiranje vedno v kubičnih metrih.

5.1.2 Števec mora imeti dovolj oštevilčenih kolutov, da lahko znotraj ene enote na zadnjem kolutu pokaže prostornino plina, ki je pri največjem pretoku pretekel v tisočih urah obratovanja.

5.2 Preskusni element

5.2.1 Plinomeri morajo biti načrtovani tako, da jih je mogoče dovolj točno preveriti. V ta namen morajo vsebovati preskuševalno enoto ali ureditve, ki omogočajo priključitev prenosne preskusne enote.

5.2.2 Vgrajeni preskusni element je lahko zadnji element števca v eni od naslednjih dveh oblik:

(a) zvezno vrteči se kolut z graduirano skalo;

(b) kazalec, ki gre prek fiksne številčnice z graduirano skalo, ali disk z graduirano skalo, ki se premika mimo fiksne referenčne oznake.

5.2.3 Na graduiranih skalah teh preskusnih elementih mora biti jasno in nedvoumno v m3 ali v desetiških manjkratnikih m3 nakazana graduacijska enota, začetek skale pa mora biti nakazan s številom nič.

5.2.3.1 Presledek med razdelki skale mora biti konstanten skozi vso skalo in ne sme biti manjši od 1 milimetra.

5.2.3.2 Vrednost razdelkov mora biti v obliki 1 × 10n, 2 × 10n ali 5 × 10n in mora biti celo pozitivno ali negativno število ali nič.

5.2.3.3 Graduacijske črte morajo biti fine in enotne. Če je razdelek v obliki 1 × 10n ali 2 × 10n m3, se morajo vse črte, ki so večkratniki števila 5, in če je razdelek v obliki 5 × 10n m3, vse črte, ki so večkratniki števila 2, razločevati po tem, da so daljše.

5.2.4 Kazalec ali referenčna oznaka mora biti dovolj tanka, da omogoča zanesljivo in lahko razbiranje.

5.3. Premer kolutov in številčnic

Premer kolutov mora biti najmanj 16 milimetrov.

Premer graduiranih skal, omenjenih v poglavju I B 5.2.2(b), mora biti najmanj 32 milimetrov.

5.4 Razbiranje števca

Števec mora biti načrtovan tako, da ga je mogoče razbirati s preprosto primerjavo številk.

5.5 Premikanje številk naprej

Premikanje za eno številko naprej na katerem koli delu kazala se mora izvršiti, medtem ko številka na neposredno nižjem območju opiše zadnjo desetino svoje poti.

5.6 Odstranitev števca

Plinomeri morajo biti oblikovani tako, da je števec med pregledom možno zlahka odstraniti.

6. Največji dopustni pogreški

6.1 Merilni pogrešek je kot relativna vrednost izražen z razmerjem razlike med navedeno prostornino in prostornino plina, ki je v resnici stekel mimo števca, kot odstotek te prostornine plina.

6.2 Ti pogreški so povezani z merjenjem prostornine zraka z referenčno gostoto 1,2 kg/m3. V normalnih atmosferskih razmerah se lahko šteje, da zrak v preskusnem laboratoriju ta pogoj izpolnjuje.

6.3 Največji dopustni pogreški so navedeni v poglavjih II in III; veljajo za dovoljeno smer pretoka.

7. Padec tlaka

7.1 Največje dopustne vrednosti

Največje dopustne vrednosti padcev tlaka so navedene v poglavjih II in III.

8. Uporaba overitvenih oznak in zaščitnih oznak

8.1 Namen

Uporaba overitvenih in zaščitnih oznak na plinomeru samo potrjuje, da plinomer izpolnjuje zahteve te direktive.

8.2 Mesto namestitve

8.2.1 Mesta za namestitev oznak morajo biti izbrana tako, da bi za odstranitev zaščitenega dela morali uničiti oznake.

8.2.2 Če so napisi, omenjeni v točki 4.1 poglavja I B, na posebni napisni ploščici, mora biti ena od oznak pritrjena tako, da se poškoduje, če se posebna ploščica odstrani.

8.2.3 Za overitvene ali zaščitne oznake morajo biti predvidena mesta:

(a) na vseh ploščicah, ki nosijo napis, kakor se zahteva v tej Prilogi;

(b) na vseh delih okrova, ki ne morejo biti kako drugače zaščiteni pred posegi, s katerimi bi lahko vplivali na točnost merjenja.

9. Homologacija in prva overitev EGS

9.1 EGS-homologacija

9.1.1 Zahtevi za homologacijo plinomera morajo biti skupaj s predloženim tipom priloženi naslednji dokumenti:

- opis plinomera, za katerega se zahteva odobritev;

- perspektivna risba ali fotografija tega plinomera;

- načrt sestavitve celotnega plinomera, po potrebi z dodatnimi podrobnimi risbami;

- seznam sestavnih delov in vsi drugi podatki, ki jih pristojne meroslovne službe štejejo za potrebne;

- načrt, ki kaže mesta namestitve overitvenih in zaščitnih oznak;

- izjava, da plinomeri, izdelani v skladu s tipom, izpolnjujejo varnostne zahteve, zlasti tiste, ki se nanašajo na največji obratovalni tlak, kakor je navedeno na napisni ploščici.

9.2 Prva overitev EGS

9.2.1 Plinomeri, ki so predloženi v prvo overitev EGS, morajo biti v delujočem stanju. Če se bodo plinomeri uporabljali skupaj z dodatnimi napravami, ki jih poganjajo izstopna gonila, mora biti takšna dodatna oprema med pregledom priključena, razen če je izrecno dovoljena poznejša priključitev.

10. Overitvene in zaščitne oznake

Plinomeri, ki so uspešno prestali overitvene preskuse:

- morajo dobiti overitveno oznako;

- morajo biti na določenih mestih opremljeni z zaščitnimi oznakami za zaščito nekaterih sestavnih delov pred posegi, s katerimi bi lahko vplivali na značilnosti plinomera.

POGLAVJE II

DOLOČBE, KI SE NANAŠAJO NA PLINOMERE Z DEFORMATIVNIMI STENAMI

1. Področje uporabe

To poglavje se skupaj z določbami iz poglavja I nanaša na plinomere, pri katerih se merjenje pretoka plina izvaja z merilnimi komorami z deformativnimi stenami.

2. Območje zmogljivosti in označitev

2.1 V spodnji tabeli so prikazane dovoljene vrednosti za največji pretok, zgornje meje ustreznih najmanjših pretokov in najmanjše vrednosti cikličnih prostornin, ki ustrezajo plinomerom z oznako (G):

G | Qmax m3/h | Qmin m3/h (največja vrednost) | V dm3 (najmanjša vrednost) |

1,6 | 2,5 | 0,016 | 0,7 |

2,5 | 4 | 0,025 | 1,2 |

4 | 6 | 0,040 | 2,0 |

6 | 10 | 0,060 | 3,5 |

10 | 16 | 0,100 | 6,0 |

16 | 25 | 0,160 | 10 |

25 | 40 | 0,250 | 18 |

40 | 65 | 0,400 | 30 |

65 | 100 | 0,650 | 55 |

100 | 160 | 1,000 | 100 |

160 | 250 | 1,600 | 200 |

250 | 400 | 2,500 | 400 |

400 | 650 | 4,000 | 900 |

650 | 1000 | 6,500 | 2000 |

2.2 Če je za neki tip plinomera vrednost Qmin nižja od števila, navedenega v tabeli pod točko 2.1 tega poglavja, mora biti številčna vrednost tega Qmin izražena s številom v stolpcu 3 te tabele ali z desetiškim manjkratnikom tega števila.

2.3 Plinomeri, katerih ciklična prostornina je manjša od vrednosti, prikazane v tabeli pod točko 2.1 tega poglavja, se lahko odobrijo, če model ustreza zahtevam preskusa vzdržljivosti, s tem v zvezi omenjenega pod točko 7.2.5 tega poglavja.

3. Podrobnosti v zvezi z zgradbo

3.1 Pri nobenem plinomeru ne sme razlika med izračunano vrednostjo ciklične prostornine V in vrednostjo ciklične prostornine, navedene na plinomeru, presegati 5 % navedene prostornine.

3.2 Števci G 1,6 do vključno G 6 so lahko opremljeni z napravo, ki prepreči delovanje števca, če teče plin v nedovoljeni smeri.

4. Preskusni element

4.1 Za plinomere G 1,6 do vključno G 6 se izdela preskusni element, kakor je navedeno v točki 5.2.2 poglavja I. Za plinomere G 10 do vključno G 650 je preskusni element:

- bodisi izdelan tako kakor v točki 5.2.2 poglavja I

- bodisi ločljiv.

4.2 Če je preskusni element izdelan tako kakor v točki 5.2.2 poglavja I B, morata biti vrednost razdelka elementa in njegova graduacija v skladu z zahtevami tipa, kakor kaže naslednja tabela:

Oznaka plinomera | Največja vrednost skale | Oštevilčena z |

| | | | |

G | 1,6 | do vklj. | G | 6 | 0,2 dm3 | 1 dm3 |

G | 10 | do vklj. | G | 65 | 2 dm3 | 10 dm3 |

G | 100 | do vklj. | G | 650 | 20 dm3 | 100 dm3 |

4.3 Za plinomere, katerih preskusni element je izdelan kakor v točki 5.2.2 poglavja I B, mora tipični odmik spodaj navedene prostornine zraka za serijo najmanj tridesetih zaporednih meritev, izvedenih pri pretoku reda velikosti 0,1 Qmax in pod enakimi pogoji, presegati vrednosti v naslednji tabeli:

Oznaka plinomera | Prostornina merjenega zraka | Največji dopustni tipični odmik |

| | | | |

G | 1,6 | do vklj. | G | 4 | 20 V | 0,2 dm3 |

G | 6 | | | | 10 V | 0,2 dm3 |

G | 10 | do vklj. | G | 65 | 10 V | 2 dm3 |

G | 100 | do vklj. | G | 650 | 5 V | 20 dm3 |

5. Največji dopustni pogreški

5.1 Splošne določbe

5.1.1 Največji dopustni pozitivni ali negativni pogreški so podani v naslednji tabeli:

Pretok Q | Največji dopustni pogrešek pri prvi overitvi EGS |

| | | |

| Qmin ≤ Q < | 2 | Qmin | 3 % |

2 | Qmin ≤ Q ≤ | | Qmax | 2 % |

5.1.2 Pri prvi overitvi EGS pogreški plinomera pri pretokih Q med 2 Qmin in Qmax ne smejo preseči 1 %, če imajo vsi isti predznak.

6. Padec tlaka

6.1 Skupni padec tlaka

Skupni padec tlaka pri pretoku zraka z gostoto 1,2 kg/m3 in pri hitrosti pretoka Qmax v povprečju ne sme preseči:

Oznaka plinomera | Največja dopustna vrednost povprečnega skupnega padca tlaka pri prvi overitvi EGS |

| | | | | N/m2 | mbar |

G | 1,6 | do vklj. | G | 10 | 200 | 2 |

G | 16 | do vklj. | G | 40 | 300 | 3 |

G | 65 | do vklj. | G | 650 | 400 | 4 |

6.2 Mehanski padec tlaka

Mehanski padec tlaka, to je padec tlaka s pretokom zraka gostote 1,2 kg/m3 pri pretoku med Qmin in 2 Qmin, ne sme preseči:

Oznaka plinomera | Največja dopustna vrednost mehanskega padca tlaka pri prvi overitvi EGS |

| | | | | N/m2 | mbar |

G | 1,6 | do vklj. | G | 40 | 60 | 0,6 |

G | 65 | do vklj. | G | 650 | 100 | 1,0 |

Gornje vrednosti se nanašajo na največji mehanski padec tlaka.

6.3 Posebna določba

Za plinomere, pri katerih obratovalni tlak presega 0,1 MN/m2 (1 bar), veljajo glede mehanskega padca tlaka določbe iz točke 6.2 tega poglavja, ne upošteva pa se skupni padec tlaka teh plinomerov, omenjen v točki 6.1 tega poglavja.

7. EGS-homologacija

7.1 Poleg vzorca tipa mora vložnik pristojnemu organu prvič dati na voljo dva do šest nadaljnjih vzorčnih plinomerov, izdelanih v skladu z vzorcem tipa.

V tem številu mora biti na zahtevo pristojnega organa zajetih več velikosti G, če zahteva za odobritev vključuje plinomere različnih velikosti.

Če rezultati preskusov niso popolnoma zadovoljivi, se lahko zahtevajo nadaljnji vzorčni plinomeri.

7.1.1 Od te določbe se sme odstopati le toliko, da se dovoli poznejše dajanje teh vzorčnih plinomerov na voljo pristojnemu organu. Vendar pa odločitev o homologaciji ne bo sprejeta, dokler niso v celoti pregledani vsi vzorci.

7.1.2 Vzorčni plinomeri ostanejo v lasti vložnika in mu bodo po podelitvi homologacije vrnjeni.

7.2 Pregled

7.2.1 Vzorec tipa in vzorčni plinomeri morajo izpolnjevati zahteve poglavja I in točke 2, 3, 4, 5 in 6 tega poglavja.

7.2.2 Poleg tega razlika med največjim in najmanjšim pogreškom kot funkcija hitrosti pretoka Q za vsak posamezen plinomer čez celo območje ne sme preseči 3 %.

7.2.3 Na vzorcu tipa in vzorčnih plinomerih se izvede preskus vzdržljivosti. Ta preskus se izvaja:

7.2.3.1 Za plinomere G 1,6 do vključno G 10: pri največji zmogljivosti plinomera in z zrakom; le pri plinomerih, ki imajo na napisni ploščici podrobno označen plin, katerega bodo merili, se lahko ta preskus izvede v celoti ali delno s tem plinom.

7.2.3.2 Za plinomere G 16 do vključno G 650: kolikor je le mogoče, pri največji zmogljivosti plinomera z zrakom ali s plinom.

7.2.4 Preskus vzdržljivosti mora za plinomere, katerih ciklična prostornina je enaka ali večja od vrednosti, navedenih v tabeli pod točko 2.1 tega poglavja, trajati:

7.2.4.1 Za plinomere G 1,6 do vključno G 10: 1000 ur. Preskus se lahko prekine, vendar mora biti končan v šestdesetih dneh.

7.2.4.2 Za plinomere G 16 do vključno G 650: toliko časa, da bo vsak plinomer izmeril takšno prostornino zraka ali plina, ki bo ustrezala 1000 uram obratovanja pri največji zmogljivosti plinomera; preskus se mora končati v šestih mesecih.

7.2.5 Pri plinomerih, katerih ciklična prostornina je manjša od vrednosti, prikazanih v tabeli pod točko 2.1 tega poglavja, mora preskus vzdržljivosti trajati 2000 ur in se mora izvesti na večjem številu plinomerov, kakor je navedeno v točki 7.1 tega poglavja, v skladu z opisom plinomera in njegovimi splošnimi lastnostmi.

7.2.6 Po opravljenem preskusu vzdržljivosti morajo plinomeri izpolnjevati naslednje zahteve:

(a) razlika med največjim in najmanjšim pogreškom kot funkcija pretoka Q pri posameznem plinomeru čez celotno območje ne sme preseči vrednosti 4 %;

(b) na nobeni točki ne sme biti pogrešek več kakor 1,5 % večji od največjega ali manjši od najmanjšega prvotnega pogreška;

(c) mehanski padec tlaka se ne sme povečati za več kakor 20 N/m2 (0,2 mbar);

(d) pri plinomerih, pri katerih je obratovalni tlak večji od 0,1 MN/m2 (1 bar), se razlika med pogreškom pri pretoku 0,5 Qmax in pogreškom pri pretoku Qmax ne sme povečati za več kakor 1 %.

7.3 Sprememba že odobrenega modela

Če se zahteva za odobritev nanaša na spremembo že odobrenega modela, meroslovna služba, ki je odobrila osnovni model, v skladu z naravo spremembe odloči, ali in v kolikšni meri veljajo določbe iz točk 7.1, 7.2.3, 7.2.4 in 7.2.5 tega poglavja.

8. Prva overitev EGS

8.1 Preskusi točnosti

Šteje se, da plinomer izpolnjuje zahteve glede največjih dopustnih pogreškov, če so te zahteve izpolnjene pri naslednjih pretokih:

(a) pri pretoku med Qmin in 2 Qmin;

(b) pri pretoku 1/5 Qmax;

(c) pri pretoku Qmax;

(d) pri pretoku 0,50 Qmax za plinomere, pri katerih je obratovalni tlak večji od 0,1 MN/m2 (1 bar).

Če se pregled izvaja pod drugačnimi pogoji, morajo biti jamstva najmanj enaka tistim, ki jih dobimo z zgoraj omenjenimi preskusi.

POGLAVJE III

DOLOČBE, KI SE NANAŠAJO NA PLINOMERE Z VRTLJIVIM BATOM ALI NA TURBINSKE PLINOMERE

1. Področje uporabe

To poglavje skupaj z določbami poglavja I velja za:

1.1 Plinomeri z vrtljivim batom

- pri katerih se merjenje plina, ki teče skoznje, izvaja z merilnimi komorami z vrtljivimi stenami.

1.2 Turbinski plinomeri

- pri katerih osni pretok plina vrti turbinsko kolo, število vrtljajev kolesa pa daje prostornino plina, ki teče skoznje.

2. Območje zmogljivosti

2.1 Plinomeri morajo imeti samo takšna območja, prikazana v naslednji tabeli, ki ustrezajo njihovi oznaki G:

Oznaka G | Qmax m3/h | Območje |

Majhno | Srednje | Veliko |

Qmin m3/h | Qmin m3/h | Qmin m3/h |

40 | 65 | 13 | 6 | 3 |

65 | 100 | 20 | 10 | 5 |

100 | 160 | 32 | 16 | 8 |

160 | 250 | 50 | 25 | 13 |

250 | 400 | 80 | 40 | 20 |

400 | 650 | 130 | 65 | 32 |

650 | 1000 | 200 | 100 | 50 |

1000 | 1600 | 320 | 160 | 80 |

in desetiški večkratniki zadnjih petih vrstic.

3. Podrobnosti v zvezi z zgradbo

3.1 Plinomeri z vrtljivim batom

3.1.1 Plinomeri morajo navzgor in navzdol po toku imeti tlačne izpustne odprtine s premerom od 3 do 5 milimetrov, ki omogočajo merjenje padca tlaka: tlak, izmerjen po toku navzgor, je referenčni tlak.

3.1.2 Plinomeri lahko vključujejo tudi napravo za ročno vrtenje bata, če te ni možno uporabiti tako, da bi posegala v pravilno obratovanje plinomera.

3.1.3 Ležaji gredi vrtljivih batov plinomerov velikosti G160 in več so lahko zgrajeni tako, da je dostop do njih možen, ne da bi bilo pri tem treba poškodovati zaščitne oznake.

3.2 Turbinski plinomeri

3.2.1 Plinomeri morajo imeti tlačno izpustno odprtino, ki po potrebi omogoča posredno ugotavljanje referenčnega tlaka takoj nad turbinskim kolesom.

3.2.1.1 Če obstaja zasun za pretok plina od rotorja navzgor, ima lahko plinomer poleg tlačne izpustne odprtine, ki se zahteva v točki 3.2.1 tega poglavja, takoj pred zasunom še drugo tlačno izpustno odprtino, ki omogoča ugotavljanje padca tlaka čez zasun.

3.3 Tlačne izpustne odprtine

3.3.1 Te tlačne izpustne odprtine se morajo na neki način zapirati.

3.3.2 Tlačne izpustne odprtine za referenčni tlak morajo biti jasno in neizbrisno označene s "pr", tlačne izpustne odprtine pa s "p".

4. Preskusni element

4.1 Pri izvajanju določil iz točke 5.1.1.2(a) in (b) poglavja I B mora biti največja vrednost enote na skali preskusnega elementa:

za G | 40 | in G | 65 | | 0,002 m³ |

za G | 100 | in G | 650 | in vmesne velikosti | 0,02 m³ |

za G | 1000 | in G | 6500 | in vmesne velikosti | 0,2 m³ |

za G | 10000 | in več | | 2,0 m³ |

4.2 Skala testnega elementa mora biti oštevilčena:

za G | 40 | in G | 65, | vsakih | 0,01 m³ |

za G | 100 | in G | 650 | in vmesne velikosti, vsakih | 0,1 m³ |

za G | 1000 | in G | 6500 | in vmesne velikosti, vsakih | 1,0 m³ |

za G | 10000 | in več, vsakih | 10,0 m³ |

5. Največji dopustni pogreški

5.1 Največji dopustni pozitivni in negativni pogreški so podani v naslednji tabeli:

Pretok Q m3/h | Največji dopustni pogrešek pri prvi overitvi EGS |

Qmin ≤ Q < 0,2 Qmax | 2 % |

0,2 Qmax ≤ Q ≤ Qmax | 1 % |

5.2 Če imajo vsi pogreški isti predznak, ne smejo preseči polovice največjega dopustnega pogreška.

6. EGS-homologacija

6.1 Vložnik mora prvič poleg vzorca tipa dati pristojnemu organu na voljo od dva do šest vzorčnih plinomerov, izdelanih v skladu z vzorcem tipa.

Če zahteva za homologacijo vključuje plinomere različnih velikosti, mora biti na zahtevo pristojnega organa v tem številu zajetih več velikosti G.

Če rezultati preskusov niso povsem zadovoljivi, se lahko zahtevajo dodatni vzorci.

6.1.1 Od te določbe se lahko dovoli odstopanje v tem, da so lahko vzorčni plinomeri pozneje dani na voljo pristojnemu organu. Vendar pa se odločitev o homologaciji ne sprejme, dokler niso v celoti pregledani vsi vzorci.

6.1.2 Vzorčni plinomeri ostanejo v lasti vložnika in mu bodo po podelitvi homologacije vrnjeni.

6.2 Pregled

6.2.1 Pregled vključuje zlasti ugotavljanje pogreškov posameznega plinomera s preskusom z zrakom gostote 1,2 kg/m3. Vsak rezultat preskusa se posebej upošteva.

6.2.1.1 Krivulja pogreškov posameznih plinomerov mora ostati v pasu, ki ga določajo meje največjih dopustnih pogreškov prvih overitev EGS v območju pretokov, za katere se zahteva odobritev.

6.2.1.2 Razlika med največjo in najmanjšo vrednostjo pogreškov posameznih plinomerov v območju od 0,5 Qmax do Qmax ne sme preseči 1 %.

6.2.2 Na plinomerih se nato opravi preskus vzdržljivosti z zrakom ali plinom.

6.2.2.1 Preskus vzdržljivosti se v okviru možnosti izvede pri največji zmogljivosti plinomera. Obratovalni čas mora biti takšen, da posamezni plinomer izmeri prostornino zraka ali plina, ki ustreza 1000-urnemu obratovanju pri največji zmogljivosti plinomera, s tem da celotno preskusno obdobje ne sme trajati dlje kakor šest mesecev.

6.2.2.2 Po tem preskusu vzdržljivosti se plinomeri ponovno pregledajo z zrakom gostote 1,2 kg/m3 in ob uporabi iste standardne opreme kakor pri preskusu pod točko 6.2.1 tega poglavja.

Pod temi preskusnimi pogoji:

(a) se vrednosti pogreškov, ugotovljenih pri pretokih, določenih v točki 7.1 tega poglavja, za posamezni plinomer (razen če gre samo za enega) ne smejo več kakor za 1 % razlikovati od pogreškov, ugotovljenih s preskusom pod točko 6.2.1 tega poglavja;

(b) razlika med največjo in najmanjšo vrednostjo krivulje pogreškov za posamezni plinomer (razen če gre samo za enega) ne sme preseči 1,5 % območja od 0,5 Qmax do Qmax.

7. Prva overitev EGS

7.1 Preskusi točnosti

Šteje se, da plinomer izpolnjuje zahteve glede največjih dopustnih pogreškov, če so te zahteve izpolnjene pri naslednjih hitrostih pretoka:

(a) za plinomere z vrtljivim batom:

Qmin, 1,5 Qmin, 0,25 Qmax, 0,5 Qmax in Qmax;

(b) za turbinske plinomere:

Qmin, 1,5 Qmin, 3 Qmin, 0,25 Qmax, 0,5 Qmax in Qmax.

Če se pregled izvaja pod drugačnimi pogoji, morajo biti jamstva najmanj enaka tistim, ki jih dobimo z zgoraj omenjenimi preskusi.

7.2 Vrednosti, navedene v točki 7.1 tega poglavja, se lahko spreminjajo za ± 5 %.

--------------------------------------------------