21972A0722(03)

Sporazum

med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo

EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST

na eni strani in

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA

na drugi strani

V

ŽELJI, da bi ob razširitvi Evropske gospodarske skupnosti utrdili in razširili sedanje gospodarske odnose med Skupnostjo in Švico ter ob ustreznem upoštevanju pogojev lojalne konkurence zagotovili skladen razvoj njihove trgovine, pri čemer je njun namen prispevati h gradnji Evrope,

ODLOČENI, da bosta v ta namen postopno odpravili ovire za v glavnem vso svojo trgovino, v skladu z določbami Splošnega sporazuma o carinah in trgovini v zvezi z ustanavljanjem območij proste trgovine,

IZJAVLJAJOČ, da sta glede na vse pomembne dejavnike, zlasti glede na razvoj v Skupnosti, pripravljeni preučiti možnosti za razvijanje in poglabljanje njunih odnosov, če bi to koristilo interesom njunih gospodarstev, tako da bi jih razširili na področja, ki jih ta sporazum ne zajema,

STA SE ODLOČILI, da pri doseganju teh ciljev in ob upoštevanju dejstva, nobene določbe tega sporazuma ni mogoče razlagati tako, da bi pogodbenico oprostila obveznosti, ki jih je sprejela v skladu z drugimi mednarodnimi sporazumi,

DA SKLENETA TA SPORAZUM:

Člen 1

Cilj tega sporazuma je:

(a) z razvijanjem medsebojne trgovine spodbujati skladen razvoj gospodarskih odnosov med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo ter tako v Skupnosti in Švici krepiti rast gospodarske dejavnosti, izboljšanje življenjskih in delovnih razmer ter povečano storilnost in finančno stabilnost,

(b) zagotoviti pogoje za lojalno konkurenco v trgovini med pogodbenicama

(c) z odstranjevanjem ovir za trgovino prispevati k skladnemu razvoju in širjenju svetovne trgovine.

Člen 2

Sporazum se uporablja za izdelke s poreklom v Skupnosti ali Švici:

(i) ki sodijo v poglavja 25 do 99 bruseljske nomenklature, razen proizvodov, naštetih v Prilogi I;

(ii) ki so navedeni v Protokolu št. 2 z ustreznim upoštevanjem režima, predvidenega v navedenem protokolu.

Člen 3

1. V trgovini med Skupnostjo in Švico se ne uvedejo nobene nove carine pri uvozu.

2. Carine pri uvozu se postopno znižajo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

(a) 1. aprila 1973 se vse dajatve znižajo na 80 % osnovne dajatve,

(b) nadaljnja štiri znižanja za 20 % se izvedejo:

1. januarja 1974,

1. januarja 1975,

1. januarja 1976,

1. julija 1977.

Člen 4

1. Določbe o postopnem ukinjanju carin pri uvozu se uporabljajo tudi za carine fiskalne narave.

Pogodbenici lahko carino fiskalne narave ali fiskalni del carine nadomestita z notranjimi dajatvami.

2. Danska, Irska in Združeno kraljestvo lahko do 1. januarja 1976 ohranijo carino fiskalne narave ali fiskalni del carine, če izvajajo člen 38 "Akta o pristopnih pogojih in prilagoditvi pogodb", sestavljenega in sprejetega v okviru Konference med Evropskimi skupnostmi in Kraljevino Dansko, Irsko, Kraljevino Norveško in Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska.

3. Švica lahko ob upoštevanju pogojev iz člena 18 začasno ohrani carine, ki ustrezajo fiskalnemu elementu carin na uvoz izdelkov, opredeljenih v Prilogi II.

Skupni odbor iz člena 29 pregleda, ali so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega pododstavka, zlasti pri spremembah v znesku fiskalnega elementa.

Skupni odbor pregleda položaj s ciljem preoblikovanja takih carin v notranje dajatve pred 1 januarjem 1980 ali pred katerim koli drugim datumom, ki ga lahko določi ob upoštevanju okoliščin.

Člen 5

1. Osnovna dajatev, za katero se uporabijo zaporedna znižanja, predvidena v členu 3 in v Protokolu št. 1, je za vsak izdelek dajatev, ki se dejansko uporablja 1. januarja 1972.

2. Če se po 1. januarju 1972 začnejo uporabljati katera koli tarifna znižanja na podlagi tarifnih sporazumov, sklenjenih po trgovinski konferenci, ki je bila v Ženevi med letoma 1964 in 1967, takšne znižane dajatve nadomestijo osnovne dajatve iz odstavka 1.

3. Znižane dajatve, izračunane v skladu s členom 3 in Protokolom št. 1 se uporabljajo zaokrožene na prvo decimalko.

Če Skupnost uporabi člen 39(5) "Akta o pristopnih pogojih in prilagoditvi Pogodb", sestavljenega in sprejetega v okviru Konference med Evropskimi skupnostmi in Kraljevino Dansko, Irsko, Kraljevino Norveško in Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska, v zvezi s posebnimi dajatvami ali posebnim delom mešanih dajatev v irski carinski tarifi, se uporabljata člen 3 in Protokol št. 1, z zaokroženjem na štiri decimalke.

Člen 6

1. V trgovini med Skupnostjo in Švico se ne uvedejo nobene nove dajatve z enakim učinkom, kot ga imajo carine pri uvozu.

2. Dajatve z enakim učinkom, kot ga imajo carine pri uvozu, uvedene 1. januarja 1972 ali kasneje v trgovini med Skupnostjo in Švico, se odpravijo ob uveljavitvi Sporazuma.

Vsaka dajatev z enakim učinkom, kot ga ima carina pri uvozu, katere stopnja je 31. decembra 1972 višja od dajatve, ki se je dejansko uporabljala 1. januarja 1972, se ob uveljavitvi Sporazuma zniža na slednjo stopnjo.

3. Dajatve z enakim učinkom, kot ga imajo carine pri uvozu, se postopno odpravijo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

(a) najkasneje do 1. januarja 1974 se vsaka dajatev zniža na 60 % stopnje, ki se uporablja 1. januarja 1972;

(b) tri nadaljnja znižanja za 20 % se izvedejo:

1. januarja 1975,

1. januarja 1976,

1. julija 1977.

Člen 7

1. V trgovini med Skupnostjo in Švico se ne uvedejo nobene nove carine pri izvozu ali dajatve z enakim učinkom.

Carine pri uvozu in dajatve z enakim učinkom se ukinejo najkasneje 1. januarja 1974.

2. Pri izdelkih iz Priloge III lahko pogodbenice na način, ki ga določijo same, sprejmejo ukrepe, ki se jim zdijo potrebni za izvajanje njihove politike preskrbe.

Člen 8

Protokol št. 1 določa tarifno obravnavo in ureditev, ki se uporabljata za nekatere izdelke.

Člen 9

Protokol št. 2 določa tarifno obravnavo in ureditev, ki se uporabljata za nekatere izdelke, pridobljene s predelavo kmetijskih proizvodov.

Člen 10

1. Če pogodbenica zaradi izvajanja lastne kmetijske politike ali zaradi kakršne koli spremembe sedanjih pravil uvede posebna pravila, lahko ta pogodbenica sprejme ureditev, ki izhaja iz tega sporazuma v zvezi s proizvodi, ki so predmet teh pravil ali sprememb.

2. V takšnih primerih lahko zadevna pogodbenica ustrezno upošteva interese druge pogodbenice. V ta namen se lahko pogodbenici posvetujeta v Skupnem odboru.

Člen 11

Protokol št. 3 določa pravila o poreklu blaga.

Člen 12

Pogodbenica, ki razmišlja o znižanju efektivne ravni svojih carin ali dajatev z enakim učinkom, uporabljanih za tretje države, ki so upravičene do obravnave po načelu največjih ugodnosti, ali ki razmišlja o opustitvi njihove uporabe, o tem obvesti Skupni odbor najmanj trideset dni pred uveljavitvijo takšnega znižanja ali opustitve, če je to izvedljivo. Zabeleži vse opombe druge pogodbenice o motnjah, ki bi lahko zaradi tega nastale.

Člen 13

1. V trgovini med Skupnostjo in Švico se ne uvedejo nobene nove carine pri uvozu ali ukrepi z enakim učinkom.

2. Količinske omejitve pri uvozu se odpravijo 1. januarja 1973, vsi ukrepi z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve pri uvozu, pa se odpravijo najkasneje 1. januarja 1975.

Člen 14

1. Skupnost si pridržuje pravico, da ob sprejetju skupne opredelitve naftnih proizvodov, ob sprejetju sklepov v okviru skupne trgovinske politike za zadevne izdelke ali ob uvedbi skupne energetske politike spremeni ureditev, ki se uporablja za naftne proizvode iz tarifnih številk 27.10, 27.11, 27.12, ex 27.13 (parafinski vosek, mikrokristalni vosek ali bituminozni skrilavec in drugi mineralni voski) in 27.14 bruseljske nomenklature.

V takšnem primeru Skupnost ustrezno upošteva interese Švice; v ta namen obvesti Skupni odbor, ki se sestane pod pogoji, določenimi v členu 31.

2. Švica si pridržuje pravico do podobnega ukrepanja, če se sooči s podobnimi situacijami.

3. Ob upoštevanju odstavkov 1 in 2 Sporazum ne posega v netarifna pravila, ki se uporabljajo za uvoz naftnih proizvodov.

Člen 15

1. Pogodbenici izjavljata, da sta pripravljeni krepiti skladen razvoj trgovine s kmetijskimi proizvodi, na katere se Sporazum ne nanaša, če to omogočata njuni kmetijski politiki.

2. Pogodbenici uporabljata svoje kmetijske predpise glede veterinarskih in zdravstvenih zadev ter zadev zdravstvenega varstva rastlin brez razlikovanja in ne uvajata nobenih novih ukrepov, ki bi po nepotrebnem ovirali trgovino.

3. Pogodbenici v skladu s pogoji iz člena 31 preučita vse težave, ki bi lahko nastale v njuni trgovini s kmetijskimi proizvodi, in si prizadevata poiskati ustrezne rešitve.

Člen 16

Od 1. julija 1977 izdelki s poreklom iz Švice ne smejo uživati ugodnejše obravnave pri uvozu v Skupnost, kakor jo uporabljajo države članice Skupnosti med seboj.

Člen 17

Sporazum ne preprečuje ohranjanja ali uvajanja carinskih unij, območij proste trgovine ali ureditev obmejne trgovine, razen če spreminjajo trgovinsko ureditev, predvideno v Sporazumu, zlasti določbe v zvezi s pravili o poreklu blaga.

Člen 18

Pogodbenice se vzdržijo vseh ukrepov ali praks notranje fiskalne narave, ki neposredno ali posredno povzročajo razlikovanje med proizvodi ene pogodbenice in podobnimi izdelki s poreklom z ozemlja druge pogodbenice.

Izdelki, izvoženi na ozemlje ene od pogodbenic, ne smejo biti upravičeni do povračila notranjih davkov, ki presega višino neposrednega ali posrednega obdavčenja, ki velja zanje.

Člen 19

Pri plačilih v zvezi z blagovno menjavo in prenosu takšnih plačil v državo članico Skupnosti, v kateri je upnik rezident, ali v Švico, ni nobenih omejitev.

Pogodbenici se vzdržita vseh izmenjav ali upravnih omejitev pri dodeljevanju, vračanju ali sprejemanju kratkoročnih in srednjeročnih kreditov, ki pokrivajo komercialne transakcije, v katerih sodeluje rezident.

Člen 20

Sporazum ne preprečuje prepovedi ali omejitev uvoza, izvoza ali tranzita blaga, ki so utemeljene z razlogi javne morale, javnega reda ali javne varnosti, varovanja življenja in zdravja ljudi, živali ali rastlin; varstva narodnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali z varstvom industrijske in poslovne lastnine ali predpisov v zvezi z zlatom in srebrom. Take prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljnega razlikovanja ali prikritega omejevanja trgovinske menjave med pogodbenicama.

Člen 21

Nobena določba tega sporazuma ne preprečuje pogodbenici, da sprejme ukrepe:

(a) za katere meni, da so potrebni za preprečevanje razkrivanja informacij, ki so v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b) ki se nanašajo na trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom; na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujni za obrambne namene, pod pogojem, da takšni ukrepi ne vplivajo negativno na konkurenčne pogoje izdelkov, ki niso izrecno predvideni za vojaške namene;

(c) za katere meni, da so bistveni za njeno varnost v vojnem času ali v času hude mednarodne napetosti.

Člen 22

1. Pogodbenici se vzdržita vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev Sporazuma.

2. Pogodbenici sprejmeta vse splošne in posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz Sporazuma.

Če katera od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila katere obveznosti iz Sporazuma, lahko ustrezno ukrepa v skladu s pogoji in postopki iz člena 27.

Člen 23

1. Če lahko vpliva na trgovino med Skupnostjo in Švico, je s pravilnim delovanjem Sporazuma nezdružljivo naslednje:

(i) vsi sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja med podjetji, katerih namen ali učinek je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence v proizvodnji blaga ali blagovni menjavi;

(ii) zloraba prevladujočega položaja podjetja ali več podjetij na ozemlju pogodbenic kot celoti ali na večjem delu njunih ozemelj;

(iii) vsaka javna pomoč, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenčnost z dajanjem prednosti določenim podjetjem ali proizvodnji določenega blaga.

2. Če pogodbenica meni, da je dana praksa nezdružljiva s tem členom, lahko sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pogoji in postopki iz člena 27.

Člen 24

Če povečan uvoz danega izdelka resno škodi ali bi lahko škodil kateri koli proizvodni dejavnosti, ki se izvaja na ozemlju katere od pogodbenic, in če je povečanje posledica:

(i) delnega ali popolnega znižanja carin in dajatev z enakim učinkom, ki se obračunavajo za zadevni izdelek, v pogodbenici uvoznici; in

(ii) dejstva, da so carine ali dajatve z enakim učinkom, ki jih pogodbenica izvoznica obračunava za uvoz surovin ali polizdelkov, ki se uporabljajo za proizvodnjo zadevnega izdelka, znatno nižje od ustreznih carin ali dajatev z enakim učinkom, ki jih obračunava pogodbenica uvoznica;

lahko zadevna pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pogoji in postopki iz člena 27.

Člen 25

Če katera od pogodbenic ugotovi, da se v trgovini z drugo pogodbenico izvaja dumping, lahko sprejme ustrezne ukrepe proti takšnemu izvajanju v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini, v skladu s pogoji in postopki iz člena 27.

Člen 26

Če se v katerem gospodarskem sektorju pojavijo težave ali če se pojavijo težave, ki bi lahko povzročile resno poslabšanje gospodarskega položaja v regiji, lahko zadevna pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pogoji in postopki iz člena 27.

Člen 27

1. Če pogodbenica za uvoz izdelkov, ki bi lahko povzročili težave, navedene v členih 24 in 26, uvede upravni postopek, katerega namen je zagotoviti hitre informacije o gibanju trgovinskih tokov, o tem obvesti drugo pogodbenico.

2. V primerih, navedenih v členih 22 do 26, pred sprejetjem ukrepov, predvidenih v njih, ali v primerih, kjer se uporablja odstavek 3(d), takoj ko je mogoče, zadevna pogodbenica Skupnemu odboru predloži vse podatke, ki jih potrebuje za temeljito preučitev situacije z namenom, da poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici.

Pri izbiri ukrepov imajo prednost tisti, ki najmanj motijo uresničevanje Sporazuma.

O zaščitnih ukrepih se takoj obvesti Skupni odbor, ki se o njih tudi redno posvetuje, zlasti z namenom, da se ti ukrepi odpravijo, takoj ko to omogočajo okoliščine.

3. Za izvajanje odstavka 2 se uporabljajo naslednje določbe:

(a) V zvezi s členom 23 lahko katera koli pogodbenica posreduje zadevo Skupnemu odboru, če meni, da je dana praksa nezdružljiva s pravilnim uresničevanjem Sporazuma v smislu člena 23(1).

Pogodbenici Skupnemu odboru predložita vse potrebne podatke in mu pomagata pri preučevanju primera ter, kjer je ustrezno, pri odpravi prakse, kateri se nasprotuje.

Če zadevni pogodbenici ne uspe odpraviti nezaželene prakse v roku, ki ga določi Skupni odbor, ali če se v Skupnem odboru ne doseže dogovor v treh mesecih po prejetju zadeve, lahko zadevna pogodbenica sprejme vse zaščitne ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni za reševanje resnih težav, ki izhajajo iz zadevne prakse; zlasti lahko prekliče tarifne koncesije.

(b) V zvezi s členom 24 se težave, ki izhajajo iz situacije, navedene v tem členu, posredujejo v preučitev Skupnemu odboru, ki lahko sprejme kakršen koli sklep, ki je potreben za odpravo takšnih težav.

Če Skupni odbor ali pogodbenica izvoznica v tridesetih dneh od prejetja zadeve ne sprejmeta sklepa, ki bi odpravil težave, sme pogodbenica uvoznica za uvoženi izdelek obračunati kompenzacijsko dajatev.

Kompenzacijska dajatev se izračuna v skladu z učinkom tarifnih disparitet na vrednost zadevnega blaga glede na surovine ali vmesne izdelke, ki so vdelani v izdelek.

(c) V zvezi s členom 25 potekajo posvetovanja v Skupnem odboru, preden zadevna pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe.

(d) Če zaradi izjemnih okoliščin, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, predhodna preučitev ni mogoča, lahko zadevna pogodbenica v primerih, navedenih v členih 24, 25 in 26, ter tudi v primeru izvoznih pomoči, ki imajo neposreden in takojšen učinek na trgovino, takoj uporabi previdnostne ukrepe, ki so potrebni za odpravo težav.

Člen 28

Če je ena ali več držav članic ali Švica v težavah ali ji grozijo resne težave pri plačilni bilanci, lahko zadevna pogodbenica sprejme ustrezne zaščitne ukrepe. O tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

Člen 29

1. Ustanovi se Skupni odbor, ki je odgovoren za uresničevanje Sporazuma in zagotavlja njegovo pravilno izvajanje. V ta namen daje priporočila in sprejema odločitve v primerih, predvidenih v tem sporazumu. Te odločitve izvajajo pogodbenice v skladu s svojimi lastnimi pravili.

2. Pogodbenici zaradi pravilnega izvajanja Sporazuma izmenjavata informacije in se na zahtevo katere koli od njiju posvetujeta v Skupnem odboru.

3. Skupni odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 30

1. Skupni odbor sestavljajo predstavniki Skupnosti na eni strani in predstavniki Švice na drugi.

2. Skupni odbor ukrepa sporazumno.

Člen 31

1. Skupnemu odboru izmenično predsedujeta obe pogodbenici v skladu z določbami njegovega poslovnika.

2. Predsednik skliče zasedanja Skupnega odbora vsaj enkrat na leto, da pregleda splošno delovanje Sporazuma.

Skupni odbor se poleg tega sestane vedno, ko to zahtevajo posebne okoliščine, na zahtevo ene od pogodbenic, v skladu s pogoji, določenimi v njegovem poslovniku.

3. Skupni odbor lahko ustanovi delovne skupine, ki mu pomagajo pri izvajanju njegovih obveznosti.

Člen 32

1. Če pogodbenica meni, da bi bilo koristno in v interesu gospodarstev obeh pogodbenic, odnose, vzpostavljene s Sporazumom, razširiti tudi na področja, ki v njem niso zajeta, o tem predloži utemeljeno zahtevo drugi pogodbenici.

Pogodbenici lahko Skupnemu odboru naročita, da preuči to zahtevo in jima da priporočila, kjer je ustrezno, zlasti z namenom, da se začnejo pogajanja.

2. Sporazume, ki so rezultat pogajanj iz odstavka 1, morata pogodbenici ratificirati ali odobriti v skladu s svojimi postopki.

Člen 33

Priloge in protokoli k Sporazumu so njegov sestavni del.

Člen 34

Vsaka pogodbenica lahko Sporazum drugi odpove z uradnim obvestilom. Sporazum preneha veljati dvanajst mesecev po dnevu prejetja takšnega uradnega obvestila.

Člen 35

Ta sporazum velja na eni strani za ozemlja, na katerih velja Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, pod pogoji, določenimi v navedeni pogodbi, in na drugi strani za ozemlje Švicarske konfederacije.

Člen 36

Sporazum je sestavljen v dveh izvodih v danskem, nizozemskem, angleškem, francoskem, nemškem, italijanskem in norveškem jeziku, pri čemer je vsako teh besedil enako verodostojno.

Ta sporazum pogodbenici odobrita v skladu s svojimi nacionalnimi postopki.

Veljati začne 1. januarja 1973, pod pogojem, da sta se pogodbenici pred tem datumom medsebojno obvestili, da so bili dokončani vsi za ta namen potrebni postopki.

Po tem datumu začne ta sporazum veljati prvi dan drugega meseca po takšnem uradnem obvestilu. Končni datum za takšno uradno obvestilo je 30. november 1973.

Določbe, ki se uporabljajo 1. aprila 1973, se začnejo uporabljati ob začetku veljavnosti tega sporazuma, če začne veljati po tem datumu.

Udfærdiget i Bruxelles, den toogtyvende juli nitten hundrede og tooghalvfjerds.Geschehen zu Brüssel am zweiundzwanzigsten Juli neunzehnhundertzweiundsiebzig.Done at Brussels on this twenty-second day of July in the year one thousand nine hundred and seventy-two.Fait à Bruxelles, le vingt-deux juillet mil neuf cent soixante-douze.Fatto a Bruxelles, il ventidue luglio millenovecentosettantadue.Gedaan te Brussel, de tweeëntwintigste juli negentienhonderdtweeënzeventig.Udferdiget i Brussel, tjueandre juli nitten hundre og syttito.

På Rådet for De europæiske Fællesskabers vegneIm Namen des Rates der Europäischen GemeinschaftenIn the name of the Council of the European CommunitiesAu nom du Conseil des Communautés européennesA nome del Consiglio delle Comunità europeeNamens de Raad van de Europese GemeenschappenFor Rådet for De Europeiske Fellesskap

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

Für die Schwiezerische EidenossenschaftPour la Confédération SuissePer la Confederazione svizzera

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA 1

Seznam izdelkov iz člena 2 Sporazuma

Tarifna številka bruseljske nomenklature | Poimenovanje |

ex 35.01 | Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati |

ex 35.02 | Albumini, albuminati in drugi derivati albuminov: Albumini:Drugo:Ovalbumin in laktalbumin:Posušeni (na primer v lističih, luskah, kosmičih, prahu)Drugo |

45.01 | Naravna pluta, neobdelana, zdrobljena, drobljena ali zmleta; odpadki plute |

54.01 | Lan, surov ali predelan, toda nepreden; laneno predivo in odpadki (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi surovinami) |

57.01 | Konoplja ("Cannabis sativa") surova ali predelana, toda nepredena; predivo in odpadki prave konoplje (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi surovinami) |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Seznam izdelkov iz člena 4 Sporazuma

Številka švicarske carinske tarife | Poimenovanje | Zaščitni element, ki se odpravi |

SFR na 100 kg bruto |

2707. | Olja in drugi proizvodi, dobljeni z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi; podobni proizvodi, kakor so opredeljeni v opombi 2 k poglavju 27: | |

| Nekrekirani: | |

10 | Za pogonsko gorivo | — |

12 | Za druge namene | — |

| Krekirani: | |

| Izdelki, pri katerih vsaj 90 vol. % destilira pri temperaturi do 200 °C (benzol, toluol, ksilol itd.): | |

20 | Za pogonsko gorivo | — |

22 | Za druge namene | — |

| Druga olja in produkti destilacije, kot so fenoli, kreozotna, naftalenska in antracenska olja itd.: | |

30 | Za pogonsko gorivo | — |

32 | Za druge namene | — |

2709. | Nafta in olja, dobljeni iz bituminoznih mineralov, surova: | |

10 | Za pogonsko gorivo | — |

20 | Za druge namene | — |

2710. | Nafta in olja, pridobljena iz bituminoznih materialov, razen surovih; izdelki, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo po masi 70 % ali več olj iz nafte ali olj, pridobljenih iz bituminoznih materialov, če so ta olja osnovna sestavina teh izdelkov: | |

| Za pogonsko gorivo: | — |

| Izdelki, pri katerih vsaj 90 vol. % destilira pri temperaturi do 210 °C: | |

10 | Lahka olja in njihove frakcije (naftna olja, motorni bencini itd.) | — |

12 | Beli špirit | — |

| Drugi izdelki in destilati: | |

20 | Dizelsko olje | — |

22 | Petrolej | — |

24 | Drugo | — |

| Za druge namene: | |

| Izdelki, pri katerih vsaj 90 vol. % destilira pri temperaturi do 210 °C: | |

30 | Lahka olja in njihove frakcije (naftna olja, motorni bencini itd.) | — |

32 | Beli špirit | — |

40 | Izdelki, ki destilirajo nad 135 °C, pri katerih manj kot 90 vol. % destilira pod 210 °C in več kot 65 vol. % pod 250 °C (petrolej) | — |

2710. (nadaljevanje) | Izdelki, pri katerih manj kot 20 vol. % destilira pod 300 °C (mazalna olja, parafinska olja, vazelinska olja in podobno): | SFR na 100 kg bruto |

50 | Nemešana | — |

52 | Mešana | — |

60 | Drugi izdelki in destilati, kot so plinsko olje itd.: | — |

64 | Mineralne mazalne masti | — |

70 | Kurilna olja | — |

2711. | Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki: | |

10 | Za pogonsko gorivo | — |

20 | Za druge namene | — |

2901. | Ogljikovodiki: | |

| Nearomatski: | |

| Plinasti, utekočinjeni ali ne: | |

| Drugo: | |

12 | Za uporabo kot pogonsko gorivo | — |

ex 30 | Aromatski: | |

| Uporabljeni kot pogonsko gorivo | — |

2904. | Aciklični alkoholi in njihovi halogenirani sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati: | |

ex 10 | Metanol (metilalkohol): | |

| Uporabljen kot pogonsko gorivo | — |

ex 30 | Propilalkoholi in drugi višji monohidroksilni alkoholi: | |

| Uporabljen kot pogonsko gorivo | — |

3706.01 | Kinematografski filmi, osvetljeni in razviti, samo z zvočnim zapisom, negativ ali pozitiv | na meter |

3707. | Drugi kinematografski filmi, osvetljeni in razviti, s posnetim zvočnim zapisom ali brez njega, negativ ali pozitiv: | |

| Drugi, širine: | |

20 | 35 mm ali več | — |

22 | manj kot 35 mm | — |

ex 3814.01 | Preparati zoper detonacijo, antioksidanti, preparati za preprečevanje kopičenja smole, za izboljšanje viskoznosti, preparati za preprečevanje korozije in podobni pripravljeni aditivi, za mineralna olja: | |

| Uporabljen kot pogonsko gorivo | — |

ex 3818.01 | Sestavljena topila in razredčila za lake in podobne proizvode: | |

| Uporabljen kot pogonsko gorivo | – |

3819. | Kemični proizvodi in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno s sestavljenimi iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; ostanki iz kemijske ali sorodnih industrij, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: | |

ex 38 | Mešani alkilarili: | |

| Uporabljeni kot pogonsko gorivo | — |

ex 50 | Drugo: | |

| Uporabljeno kot pogonsko gorivo | — |

8406. | Batni motorji z notranjim izgorevanjem: | |

| Za osebne avtomobile: | — |

ex 20 | Dizelski motorji: | |

| Za motorna vozila iz tarifne podštevilke 8702.10/22, razen batov in njihovih delov | — |

ex 22 | Drugo: | |

| Za motorna vozila iz tarifne podštevilke 8702.10/22, razen batov in njihovih delov | — |

8702 | Motorna vozila za prevoz oseb, blaga ali materialov (vključno s športnimi motornimi vozili, razen tistih iz tarifne št. 8709): | |

| Osebna vozila, s težo: | |

10 | 800 kg ali manj | 29,0 |

12 | več kot 800 do vključno 1200 kg | 38,0 |

14 | več kot 1200 do vključno 1600 kg | 41,0 |

16 | nad 1600 kg | 59,0 |

| Javna potniška vozila (motorni avtobusi, trolejbusi) in motorna vozila za prevoz blaga ali materialov, s težo: | |

20 | 800 kg ali manj | — |

21 | več kot 800 do vključno 1200 kg | — |

22 | več kot 1200 do vključno 1600 kg | — |

ex 8704.01 | Šasije z vdelanimi motorji, za motorna vozila iz tar. št. 8701, 8702 ali 8703: | |

| Za motorna vozila iz tarifnih podštevilk 8702.10/22 | kot za tarifne podštevilke 8702.10/22 |

8705. | Karoserije (vključno s kabinami) za motorna vozila iz tar. št. 8701, 8702 ali 8703: | |

ex 12 | Drugo: | |

| Za motorna vozila iz tarifnih podštevilk 8702.10/22 | — |

8706. | Deli in oprema za motorna vozila, uvrščena v tarifne številke 8701, 8702 ali 8703: | |

| Drugo: | |

| Za druga za motorna vozila: | |

ex 20 | Sestavni deli karoserij: | |

| Za motorna vozila iz tarifnih podštevilk 8702.10/22, razen prtljažnikov, držal za registrsko tablico in prtljažnikov za smuči | — |

| Kolenaste gredi, s težo: | |

ex 26 | 25 kg ali manj: | |

| Za motorna vozila iz tarifnih podštevilk 8702.10/22 | — |

ex 34 | Drugo: | |

| Za motorna vozila iz tarifnih podštevilk 8702.10/22, razen varnostnih pasov, koles s pnevmatikami ali brez, hladilnikov, preprog iz neutrjene vulkanizirane gume in volanskih prevlek | — |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Seznam izdelkov iz člena 7 Sporazuma

Tarifna številka bruseljske nomenklature | Poimenovanje |

26.03 | Pepeli in ostanki (razen tistih od proizvodnje železa in jekla), ki vsebujejo kovine ali njihove spojine: ki vsebujejo aluminijki vsebujejo svinecki vsebujejo bakertrdi nečisti cink, ki je nastal kot usedlina pri vročem cinkanju |

ex 74.01 | Bakrov kamen; neobdelani baker (rafiniran ali ne); odpadki in ostanki bakra: odpadki in ostanki iz bakra |

ex 75.01 | Nikljev kamen, sintrani oksidi niklja in drugi vmesni izdelki metalurgije niklja; surovi nikelj (razen anod iz tar. št. 75.05); nikljevi odpadki in ostanki: odpadki in ostanki iz niklja |

ex 76.01 | Surovi aluminij; aluminijevi odpadki in ostanki: odpadki in ostanki aluminija |

ex 78.01 | Surovi svinec (vključno s svincem, ki vsebuje srebro); svinčevi odpadki in ostanki: svinčeni odpadki in ostanki |

ex 79.01 | Surovi cink; cinkovi odpadki in ostanki: cinkovi odpadki in ostanki |

--------------------------------------------------

Protokol št. 1

o obravnavi, ki se uporablja za nekatere izdelke

ODDELEK A

OBRAVNAVA, KI SE UPORABLJA ZA UVOZ NEKATERIH IZDELKOV S POREKLOM IZ ŠVICE V SKUPNOST

Člen 1

1. Za izdelke iz poglavij 48 ali 49 skupne carinske tarife, razen tarifne številke 48.09 (gradbene plošče iz lesne celuloze ali rastlinskih vlaken, vezane z naravnimi ali umetnimi smolami ali podobnimi vezivi ali ne), se carine pri uvozu v Skupnost v njeni prvotni sestavi postopno odpravijo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

Časovni razpored | Izdelki, ki sodijo v tarifne številke ali podštevilke 48.01 C II, 48.01 E, 48.07 B, 48.13 ali 48.15 B Stopnje dajatve, ki se uporabljajo (v odstotkih) | Drugi izdelki Odstotek osnovnih dajatev, ki se uporabljajo |

1. april 1973 | 11,5 | 95 |

1. januar 1974 | 11 | 90 |

1. januar 1975 | 10,5 | 85 |

1. januar 1976 | 10 | 80 |

1. julij 1977 | 8 | 65 |

1. januar 1979 | 6 | 50 |

1. januar 1980 | 6 | 50 |

1. januar 1981 | 4 | 35 |

1. januar 1982 | 4 | 35 |

1. januar 1983 | 2 | 20 |

1. januar 1984 | 0 | 0 |

2. Carine pri uvozu izdelkov iz odstavka 1 na Irsko se postopno odpravijo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

Časovni razpored | Odstotek osnovnih dajatev, ki se uporabljajo |

1. april 1973 | 85 |

1. januar 1974 | 70 |

1. januar 1975 | 55 |

1. januar 1976 | 40 |

1. julij 1977 | 20 |

1. januar 1979 | 15 |

1. januar 1980 | 15 |

1. januar 1981 | 10 |

1. januar 1982 | 10 |

1. januar 1983 | 5 |

1. januar 1984 | 0 |

3. Ne glede na člen 3 Sporazuma, Danska, Norveška in Združeno kraljestvo pri uvozu izdelkov iz odstavka 1 s poreklom iz Švice uporabljajo naslednje carine:

Časovni razpored | Izdelki, ki sodijo v tarifne številke ali podštevilke 48.01 C II, 48.01 E, 48.07 B, 48.13 ali 48.15 B Stopnje dajatve, ki se uporabljajo (v odstotkih) | Drugi izdelki Odstotek dajatve skupne carinske tarife, ki se uporablja |

1. april 1973 | 0 | 0 |

1. januar 1974 | 3 | 25 |

1. januar 1975 | 4,5 | 37,5 |

1. januar 1976 | 6 | 50 |

1. julij 1977 | 8 | 65 |

1. januar 1979 | 6 | 50 |

1. januar 1980 | 6 | 50 |

1. januar 1981 | 4 | 35 |

1. januar 1982 | 4 | 35 |

1. januar 1983 | 2 | 20 |

1. januar 1984 | 0 | 0 |

4. V obdobju od 1. januarja 1974 do 31. decembra 1983 imajo Danska, Norveška in Združeno kraljestvo pravico, da vsako leto za uvoz izdelkov s poreklom iz Švice odprejo tarifne kvote z dajatvijo nič, katerih količine, prikazane v Prilogi A za leto 1974, so enake povprečni količini uvoza med letoma 1968 in 1971, kumulativno zvišani za štiri petodstotna zvišanja; po 1. januarju 1975 se količina teh tarifnih kvot letno zviša za 5 %.

5. Izraz "Skupnost v njeni prvotni sestavi" pomeni Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Veliko vojvodstvo Luksemburg in Kraljevino Nizozemsko.

Člen 2

1. Carine pri uvozu izdelkov iz odstavka 2 v Skupnost v njeni prvotni sestavi in na Irsko se postopno znižajo na naslednjo raven v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

Časovni razpored | Odstotek osnovnih dajatev, ki se uporabljajo |

1. april 1973 | 95 |

1. januar 1974 | 90 |

1. januar 1975 | 85 |

1. januar 1976 | 75 |

1. januar 1977 | 60 |

1. januar 1978 | 40z največ 3 % ad valorem (razen tarifnih podštevilk 78.01 A II in 79.01 A) |

1. januar 1979 | 20 |

1. januar 1980 | 0 |

Za tarifni podštevilki 78.01 A II in 79.01 A, ki sta v dani preglednici v odstavku 2, se tarifna znižanja v zvezi s Skupnostjo v njeni prvotni sestavi in ne glede na člen 5(3) Sporazuma zaokrožijo na dve decimalki.

2. Izdelki iz zgornjega odstavka so naslednji:

Številka skupne carinske tarife | Poimenovanje |

ex 73.02 | Ferozlitine, razen feroniklja in izdelkov, ki jih pokriva Pogodba o ESPJ |

76.01 | Surovi aluminij; aluminijevi odpadki in ostanki: A.Surovi |

78.01 | Surovi svinec (vključno s svincem, ki vsebuje srebro); svinčevi odpadki in ostanki A.SuroviII.Drugo |

79.01 | Surovi cink; cinkovi odpadki in ostanki: A.Surovi: |

81.01 | Volfram, surov ali obdelan, in izdelki iz njega |

81.02 | Molibden, surov ali obdelan, in izdelki iz njega |

81.03 | Tantal, surov ali obdelan, in izdelki iz njega |

81.04 | Druge navadne kovine, surove ali obdelane, in izdelki iz njih; kermeti, surovi ali obdelani, in izdelki iz njih: B.KadmijC.KobaltII.ObdelanD.KromE.GermanijF.HafnijG.ManganH.NiobijIJ.AnitmonK.TitanL.VanadijM.Uran, osiromašen z U 235O.CirkonijP.RenijQ.Galij; indij; talijR.Kermeti |

Člen 3

Uvoz, za katerega velja tarifna obravnava, predvidena v členih 1, 2, razen neobdelanega svinca, ki ni surovi svinec (in sodi v tarifno podštevilko 78.01 A II skupne carinske tarife), se uporabljajo letni indikativni plafoni, nad katerimi se lahko ponovno uvedejo veljavne carine za tretje države v skladu z naslednjimi določbami:

(a) Ob upoštevanju pravice Skupnosti do opustitve uporabe plafonov za nekatere izdelke, so plafoni za leto 1973 prikazani v Prilogi B. Ti plafoni so izračunani ob domnevi, da Skupnost v prvotni obliki in Irska uvedeta prvo tarifno znižanje 1. aprila 1973. Raven plafonov za leto 1974 ustreza ravni za leto 1973, prilagojeni na letni osnovi za Skupnost in povišani za 5 %. Od 1. januarja 1975 se raven plafonov letno poviša za 5 %.

Za izdelke, ki jih pokriva ta protokol, vendar niso zajeti v Prilogi B, si Skupnost pridržuje pravico, da uvede plafone, katerih raven bo enaka povprečni količini uvoza v Skupnost v zadnjih štirih letih, za katera so na voljo statistični podatki, povečani za 5 %; v naslednjih letih se ravni teh plafonov letno dvignejo za 5 %.

(b) Če je v dveh zaporednih letih uvoz izdelka, za katerega se uporablja plafon, manjši od 90 % določene ravni, Skupnost opusti uporabo tega plafona.

(c) V primeru kratkoročnih gospodarskih težav si Skupnost pridržuje pravico, da po posvetovanju v Skupnem odboru še eno leto ohrani raven, določeno za prejšnje leto.

(d) 1. decembra vsako leto Skupnost obvesti Skupni odbor o seznamu izdelkov, za katere v naslednjem letu veljajo plafoni, in o ravneh teh plafonov.

(e) Uvoz v okviru tarifnih kvot, odprtih v skladu s členom 1(4), je prav tako odpisan od ravni plafonov za iste izdelke.

(f) Ne glede na člen 3 Sporazuma in člena 1 in 2 tega protokola, se lahko carine skupne carinske tarife pri uvozu zadevnih izdelkov ponovno uvedejo do konca koledarskega leta, če se doseže plafon, določen za uvoz izdelkov, ki jih pokriva ta protokol.

V tem primeru pred 1. julijem 1977:

- (i) Danska, Norveška in Združeno kraljestvo ponovno uvedejo carine, kakor sledi:

Leta | Odstotek skupnih carin Uporabljena carina |

1973 | 0 |

1974 | 40 |

1975 | 60 |

1976 | 80 |

- (ii) Irska ponovno uvede carine, ki se uporabljajo za tretje države.

Carine, določene v členih 1 in 2 tega protokola, se ponovno uvedejo 1. januarja naslednjega leta.

(g) Po 1. juliju 1977 pogodbenici v Skupnem odboru preučita možnost revizije odstotkov, za katere se dvignejo plafoni, pri čemer upoštevata trend potrošnje in uvoza v Skupnosti in izkušnje, pridobljene pri uporabi tega člena.

(h) Plafoni se odpravijo na koncu obdobij opustitve carine iz členov 1 in 2 tega protokola.

Člen 4

1. Skupnost v prvotni obliki do 31. decembra 1975 ohrani minimalno stopnjo carin pri uvozu naslednjih izdelkov:

Številka skupne carinske tarife | Poimenovanje | Ohranjena minimalna stopnja |

91.01 | Osebne ure, tudi štoparice | 0,35 obračunske enote na izdelek |

91.07 | Mehanizmi za osebne ure (vključno z mehanizmi štoparic), sestavljeni: A.Z vztrajnikom in vzmetjo | 0,28 obračunske enote na izdelek |

91.11 | Drugi deli za ure: C.Mehanizmi za osebne ure, nesestavljeni:I.Z vztrajnikom in vzmetjo | 0,28 obračunske enote na izdelek |

2. Carine iz dostavka 1 se odpravijo v dveh enakih tranšah 1. januarja 1976 in 1. julija 1977. Ne glede na člen 5(3) Sporazuma se carine, znižane na ta način, uporabljajo zaokrožene na dve decimalki.

3. Določbe Sporazuma se uporabljajo za izdelke iz poglavja 91 bruseljske nomenklature pod pogojem, da Švica uporablja določbe Dodatnega sporazuma k Sporazumu iz leta 1967 o izdelkih urarske industrije med Švicarsko konfederacijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanega v Bruslju 20. julija 1972.

Vse obveznosti iz dodatnega Sporazuma veljajo za obveznosti v smislu člena 22 tega sporazuma.

ODDELEK B

OBRAVNAVA, KI SE UPORABLJA ZA UVOZ NEKATERIH IZDELKOV S POREKLOM IZ SKUPNOSTI V ŠVICO

Člen 5

1. Carine pri uvozu izdelkov iz Priloge C k temu protokolu iz Skupnosti v njeni prvotni sestavi in iz Irske v Švico se postopno odpravijo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

Časovni razpored | Odstotek osnovnih dajatev, ki se uporabljajo |

1. april 1973 | 95 |

1. januar 1974 | 90 |

1. januar 1975 | 85 |

1. januar 1976 | 80 |

1. julij 1977 | 65 |

1. januar 1979 | 50 |

1. januar 1980 | 50 |

1. januar 1981 | 35 |

1. januar 1982 | 35 |

1. januar 1983 | 20 |

1. januar 1984 | 0 |

2. Carine pri uvozu izdelkov iz tarifne številke 44.18 bruseljske nomenklature po poreklu iz Skupnosti v njeni prvotni sestavi in iz Irske v Švico se postopno odpravijo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

Časovni razpored | Odstotek osnovnih dajatev, ki se uporabljajo |

1. april 1973 | 95 |

1. januar 1974 | 90 |

1. januar 1975 | 85 |

1. januar 1976 | 80 |

1. julij 1977 | 65 |

1. januar 1979 | 50 |

1. januar 1980 | 40 |

1. januar 1981 | 20 |

1. januar 1982 | 0 |

3. Ne glede na člen 3 Sporazuma si Švica pridržuje pravico, da ob upoštevanju svojih gospodarskih potreb in upravnih zahtev pri uvozu izdelkov iz Priloge C in po poreklu iz Danske, Norveške in Združenega kraljestva uporablja naslednje carine:

Časovni razpored | Odstotek osnovnih dajatev, ki se uporabljajo |

1. april 1973 | 0 |

1. januar 1974 | 25 |

1. januar 1975 | 37,5 |

1. januar 1976 | 50 |

1. julij 1977 | 65 |

1. januar 1979 | 50 |

1. januar 1980 | 50 |

1. januar 1981 | 35 |

1. januar 1982 | 35 |

1. januar 1983 | 20 |

1. januar 1984 | 0 |

Člen 6

Za izdelke iz tarifnih številk 44.18, 48.01 in 48.07 bruseljske nomenklature si Švica pridržuje pravico, da v primeru hudih težav uvede indikativne plafone v skladu s postopki, določenimi v členu 3 tega protokola. Za uvoz, ki presega plafone, se lahko ponovno uvedejo carine, ki niso višje od tistih, ki se uporabljajo za tretje države.

--------------------------------------------------

Protokol št. 2

o izdelkih, za katere velja posebna ureditev, katere namen je upoštevati razlike v ceni kmetijskih proizvodov, ki so uporabljeni v teh izdelkih

Člen 1

Zaradi upoštevanja razlik v ceni kmetijskih izdelkov, ki so uporabljeni pri izdelavi blaga, navedenega v preglednicah, ki so priloga tega protokola, Sporazum ne preprečuje:

(i) obračunavanja variabilne komponente ali stalnega zneska ob uvozu, ali uporabe kompenzacijskih ukrepov pri notranji ceni;

(ii) uporabe ukrepov, ki se sprejmejo ob izvozu.

Člen 2

1. Za izdelke, navedene v preglednicah, ki so priložene temu protokolu, so osnovne dajatve:

(a) za Skupnost v njeni prvotni sestavi: dajatve, ki se dejansko uporabljajo 1. januarja 1972;

(b) za Dansko, Irsko, Norveško in Združeno kraljestvo:

(i) za izdelke, ki jih pokriva Uredba (EGS) št. 1059/69:

- za Irsko na eni strani,

- za Dansko, Norveško in Združeno kraljestvo na drugi strani, za izdelke, ki jih ne pokriva Konvencija o ustanovitvi Evropskega združenja za prosto trgovino:

carine, ki izhajajo iz člena 47 "Akta o pristopnih pogojih in prilagoditvi Pogodb", sestavljenega in sprejetega v okviru Konference med Evropskimi skupnostmi in Kraljevino Dansko, Irsko, Kraljevino Norveško in Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska; Skupno odbor se pravočasno obvesti o teh osnovnih carinah, vsekakor pa pred prvim znižanjem, ki so predvidene v odstavku 2;

(ii) za druge izdelke: dajatve, ki se dejansko uporabljajo 1. januarja 1972;

(c) za Švico: dajatve, prikazane v Preglednici II, ki je priložena temu protokolu.

2. Razlika med tako opredeljenimi osnovnimi dajatvami in dajatvami, ki se uporabljajo 1. julija 1977, ki so prikazane v preglednicah, ki so priložene temu protokolu, se postopno odpravi s petimi znižanji po 20 %, ki se izvedejo ob naslednjih datumih:

1. aprila 1973,

1. januarja 1974,

1. januarja 1975,

1. januarja 1976,

1. julija 1977.

Toda če je dajatev, ki velja 1. julija 1977, večja od osnovne dajatve, se razlika med tema dajatvama zniža za 40 % 1. januarja 1974, potem pa zaporedoma za 20 % ob naslednjih datumih:

1. januarja 1975,

1. januarja 1976,

1. julija 1977.

3. Ne glede na člen 5(3) sporazuma, in če Skupnost uporabi člen 39(5) "Akta o pristopnih pogojih in prilagoditvi Pogodb", sestavljenega in sprejetega v okviru Konference med Evropskimi skupnostmi in Kraljevino Dansko, Irsko, Kraljevino Norveško in Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska, v zvezi s posebnimi dajatvami ali posebnim delom mešanih dajatev v carinski tarifi Združenega kraljestva, se odstavka 1 in 2 uporabljata z zaokroženjem na štiri decimalke za izdelke, navedene spodaj:

Tarifna št. Združenega kraljestva | Poimenovanje |

22.06 | Vermuti in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z aromatičnimi ekstrakti |

ex 22.09 | Žganja (razen tistih iz tarifne številke 22.08), likerji in druge žgane pijače; sestavljeni alkoholni preparati (znani kot "koncentrirani ekstrakti") za proizvodnjo pijač: Žganja, razen ruma, araka, tafije, gina, viskija, vodke z vsebnostjo etanola 45,2o ali manj, ter slivovo, hruškovo ali češnjevo žganje, ki vsebuje jajca ali jajčni rumenjak in/ali sladkor (saharta ali invertni sladkor) |

4. Za izdelke, ki sodijo v tarifne številke 19.03, 22.06 in 35.01 B carinske tarife Združenega kraljestva in so našteti v Prilogi I k temu protokolu, lahko Združeno kraljestvo odloži prvo znižanje carin iz odstavka 2 do 1. julija 1973.

Člen 3

1. Ta protokol se uporablja tudi za žgane pijače iz tarifne podštevilke 22.09 C skupne carinske tarife, ki niso navedene v preglednicah I in II, priloženih temu protokolu. Pravila, ki urejajo tarifna znižanja za te izdelke, določi Skupni odbor.

Skupni odbor pri opredeljevanju teh pravil ali kasneje odloči, ali bo v ta protokol zajel tudi druge izdelke iz poglavij 1 do 24 bruseljske nomenklature, za katere ne veljajo kmetijski predpisi na ozemljih pogodbenic.

2. Ob tej priložnosti Skupni odbor po potrebi dopolni prilogi II in III k Protokolu št. 3.

PREGLEDNICA I

EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST

Opomba:

Okrajšave vc, ads, adf, ki se uporabljajo v tem seznamu, pomenijo: vc "variabilna komponenta", ads "dodatna dajatev na sladkor" in adf "dodatna dajatev na moko".

[1]

Številka skupne carinske tarife | Poimenovanje | Osnovne dajatve | Dajatev, ki se uporablja 1. julija 1977 |

15.10 | Maščobne kisline; kisla olja iz rafinacije; maščobni alkoholi: | | |

ex C.Druge maščobne kisline; kisla olja iz rafinacije: | | |

Izdelki, dobljeni iz borovega lesa, z vsebnostjo maščobnih kislin 90 mas. % ali več | 4,5 % | 0 |

17.04 | Sladkorni izdelki, ki ne vsebujejo kakava: | | |

A.Ekstrakt sladke koreninice (likviricije), ki vsebuje 10 mas. % saharoze ali več, vendar ne vsebuje drugih dodatkov | 21 % | 12 % |

B. Žvečilni gumi "chewing gum" | 8 % + vc z največ 23 % | vc |

C.Bela čokolada | 13 % + vc z največ 27 % + ads | vc |

D.Drugo | 13 % + vc z največ 27 % + ads | vc |

18.06 | Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav: | | |

A.Kakav v prahu, sladkan samo z dodatkom saharoze | 10 % + vc | vc |

B.Sladoled (brez sladoleda v prahu) in druge ledene sladice | 12 % + vc z največ 27 % + ads | vc |

C.Čokolada in čokoladni izdelki, polnjeni ali ne; sladkorni proizvodi in njihovi nadomestki, narejeni iz proizvodov iz sladkornih nadomestkov, ki vsebujejo kakav | 12 % + vc z največ 27 % + ads | vc |

D.Drugo: | | |

I.Ki ne vsebujejo mlečnih maščob oziroma vsebujejo manj kot 1,5 mas. % takšnih maščob | | |

(a)v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 500 g | 12 % + vc z največ 27 % + ads | vc |

(b)drugo: | | |

v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 500 g, vendar ne več kot 1 kg | 19 % + vc | vc |

drugo | 19 % + vc | 6 % + vc |

II.Z vsebnostjo mlečnih maščob: | | |

(a)najmanj 1,5 mas. %, vendar manj kot 6,5 mas. %: | | |

1.v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 500 g | 12 % + vc z največ 27 % + ads | vc |

2.drugo: | | |

v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 500 g, vendar ne več kot 1 kg | 19 % + vc | vc |

drugo | 19 % + vc | 6 % + vc |

(b)več kot 6,5 mas. %, vendar manj kot 26 mas. % | | |

1.v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 500 g | 12 % + vc | vc |

2.drugo: | | |

v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 500 g, vendar ne več kot 1 kg | 19 %. + vc | vc |

drugo | 19 % + vc | 6 % + vc |

(c)26 mas. % ali več: | | |

1.v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 500 g | 12 % + vc | vc |

2.drugo: | | |

v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 500 g, vendar ne več kot 1 kg | 19 % + vc | vc |

drugo | 19 % + vc | 6 % + vc |

19.01 | Sladni ekstrakt | 8 % + vc | vc |

19.02 | Živila iz moke, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki se uporabljajo za prehrano otrok, za dietne ali kulinarične namene, in vsebujejo manj kot 50 mas. % kakava | 11 % + vc | vc |

19.03 | Testenine in podobni izdelki | 12 % + vc | vc |

19.04 | Tapioka in sago; njuni nadomestki, pripravljeni iz krompirja ali drugih vrst škroba | 10 % + vc | vc |

19.05 | Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (ekspandiran riž, koruzni kosmiči in podobni izdelki) | 8 % + vc | vc |

19.06 | Obhajilne hostije, prazne kapsule za farmacevtske izdelke, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki | 7 % + vc | vc |

19.07 | Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki brez dodanega sladkorja, medu, jajc, maščob, sira ali sadja: | | |

A.Hrustljavi kruh (krisp) | 9 % + vc z največ 24 % + adf | vc |

B.Matzos | 6 % + vc z največ 20 % + adf | vc |

C.Glutenski kruh za diabetike | 14 % + vc | vc |

D.Drugo | 14 % + vc | vc |

19.08 | Peciva, sladice, keksi (piškoti) in drugi fini pekovski izdelki z dodatkom kakršnega koli deleža kakava ali brez njega: | | |

A.Kruh in podobni izdelki, začinjeni z ingverjem | 13 % + vc | vc |

B.drugo | 13 % + vc z največ 30 % + adf ali 35 % + ads | vc |

21.01 | Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki; njihovi ekstrakti, esence in koncentrati: | | |

A.Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki: | | |

II.drugo | 8 % + vc | vc |

B.Ekstrakti, esence in koncentrati izdelkov, opisanih v tarifni podštevilki A: | | |

II.drugo | 14 % + vc | vc |

21.04 | Omake; mešanice začimbe in dišavne mešanice: | | |

B.drugo: | | |

ki vsebujejo paradižnik | 18 % | 10 % |

ni navedeno | 18 % | 6 % |

21.05 | Juhe in ragu juhe, v tekoči, trdni obliki ali v prahu; homogenizirana sestavljena živila: | | |

A.Juhe in ragu juhe, v tekoči, trdni obliki ali v prahu: | | |

ki vsebujejo paradižnik | 18 % | 10 % |

ni navedeno | 18 % | 6 % |

21.06 | Naravni kvas (aktiven ali neaktiven); pripravljeni pecilni praški: | | |

A.Aktivni naravni kvas: | | |

II.Pekovski kvas | 15 % + vc | vc |

B.Neaktivni kvas: | | |

I.V tabletah, kockah ali podobnih oblikah ali v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg | 13 % | 4 % |

II.drugo | 8 % | 4 % |

21.07 | Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: | | |

A.Žita v zrnju ali v klasju, poprej kuhana ali drugače pripravljena: | 13 % + vc | vc |

B.Ravioli, testenine in podobni izdelki, nepolnjeni, kuhani; navedena živila, polnjena | 13 % + vc | vc |

C.Sladoled (brez sladoleda v prahu) in druge ledene sladice | 13 % + vc | vc |

D.Pripravljen jogurt; pripravljeno mleko, v prahu, ki se uporablja kot hrana za dojenčke ali za dietne ali kulinarične namene | 13 % + vc | vc |

E.Sirovi fondueji | 13 % + vc z največ 35 UA na 100 kg neto teže | vc z največ 25 obračunskih enot na 100 kg neto teže |

F.Drugo: | | |

I.ki ne vsebuje mlečnih maščob oziroma vsebujejo manj kot 1,5 mas. % takšnih maščob: | | |

(a)ki ne vsebuje saharoze ali pa vsebuje manj kot 5 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza): | | |

ex. 1.ki ne vsebuje škroba oziroma vsebuje manj kot 5 mas. % škroba:beljakovinski hidrolizati; kvasni avtolizati | 20 % | 6 % |

2.Ki vsebujejo najmanj 5 mas. % škroba | 13 % + vc | vc |

(b)ki vsebujejo najmanj 5 mas. %, vendar manj kot 15 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) | 13 % + vc | vc |

(c)ki vsebujejo 15 mas. % ali več, vendar manj kot 30 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) | 13 % + vc | vc |

(d)ki vsebujejo najmanj 30 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) | 13 % + vc | vc |

(e)ki vsebujejo najmanj 50 mas. %, vendar manj kot 85 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) | 13 % + vc | vc |

(f)ki vsebujejo najmanj 85 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) | 13 % + vc | vc |

II.ki vsebujejo najmanj 1,5 mas. %, vendar manj kot 6 mas. % mlečnih maščob | 13 % + vc | vc |

III.ki vsebujejo najmanj 6 mas. %, vendar manj kot 12 mas. % mlečnih maščob | 13 % + vc | vc |

IV.ki vsebujejo najmanj 12 mas. %, vendar manj kot 18 mas. % mlečnih maščob | 13 % + vc | vc |

V.ki vsebujejo najmanj 18 mas. %, vendar manj kot 26 mas. % mlečnih maščob | 13 % + vc | vc |

VI.ki vsebujejo najmanj 26 mas. %, vendar manj kot 45 mas. % mlečnih maščob: | | |

v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg | 13 % + vc | vc |

drugo | 13 % + vc | 6 % + vc |

VII.ki vsebujejo najmanj 45 mas. %, vendar manj kot 65 mas. % mlečnih maščob: | | |

v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg | 13 % + vc | vc |

drugo | 13 % + vc | 6 % + vc |

VIII.ki vsebujejo 65 mas. % ali več, vendar manj kot 85 mas. % mlečnih maščob: | | |

v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg | 13 % + vc | vc |

drugo | 13 % + vc | 6 % + vc |

F. IX.ki vsebuje 85 mas. % ali več mlečnih maščob: | | |

v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg | 13 % + vc | vc |

drugo | 13 % + vc | 6 % + vc |

22.02 | Limonada, aromatizirane mineralne vode in aromatizirane sodavice ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov, ki se uvrščajo v tarifno številko 20.07: | | |

ex A.ki ne vsebujejo mleka ali mlečnih maščob: | | |

ki vsebujejo sladkor (saharozo ali invertni sladkor) | 15 % | 0 |

B.drugo | 8 % + vc | vc |

22.03 | Pivo iz slada | 24 % | 10 % |

22.06 | Vermuti in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z aromatičnimi ekstrakti: | | |

A.z dejansko vsebnostjo alkohola 18o ali manj, v posodah, ki držijo: | | |

I.2 litra ali manj | 17 obračunskih enot/hl | 0 |

II.več kot dva litra | 14 obračunskih enot/hl | 0 |

B.Z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 18o, vendar ne več kot 22o, v posodah, ki držijo: | | |

I.2 litra ali manj | 19 obračunskih enot/hl | 0 |

II.več kot dva litra | 16 obračunskih enot/hl | 0 |

C.Z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 22o, v posodah, ki držijo: | | |

I.2 litra ali manj | 1,60 UA /hl na stopnjo alkohola + 10 UA/hl | 0 |

II.več kot dva litra | 1,60 UA /hl na stopnjo alkohola | 0 |

22.09 | Žganja (razen tistih iz tarifne številke 22.08), likerji in druge žgane pijače; sestavljeni alkoholni preparati (znani kot "koncentrirani ekstrakti") za proizvodnjo pijač: | | |

C.Žgane pijače: | | |

ex V.Drugo: | | |

ki vsebujejo jajca ali jajčni rumenjak in/ali sladkor (saharozo ali invertni sladkor), v posodah, ki držijo: | | |

(a)2 litra ali manj | 1,60 obračunske enote/hl na stopnjo alkohola + 10 obračunskih enot/hl | 1 obračunsko enoto/hl na stopnjo alkohola + 6 obračunskih enot/hl |

(b)več kot dva litra | 1,60 obračunske enote/hl na stopnjo alkohola | 1 obračunsko enoto/hl na stopnjo alkohola |

29.04 | Aciklični alkoholi in njihovi halogenirani sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati: | | |

C.Večhidroksilni alkoholi: | | |

II.Manitol | 12 % + vc | 8 % + vc |

C. III.Sorbitol | | |

(a)v vodni raztopini: | | |

1.ki vsebuje do vključno 2 mas. % manitola, računano na vsebnost sorbitola | 12 % + vc | 6 % + vc |

2.drugo | 9 % + vc | 6 % + vc |

(b)drugo: | | |

1.ki vsebuje do vključno 2 mas. % manitola, računano na vsebnost sorbitola | 12 % + vc | 6 % + vc |

2.drugo | 9 % + vc | 6 % + vc |

29.10 | Acetali in hemiacetali ter enostavni ali kompleksni acetali in hemiacetali s kisikovo funkcijo in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati: | | |

ex B.Drugo: | | |

Metilglukozidi | 14,4 % | 8 % |

29.14 | Monokarboksilne kisline in njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline ter njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati: | | |

ex A.Nasičene aciklične monokarboksilne kisline: | | |

Estri manitola in sorbitola | od 8,8 % do 18,4 % | 8 % |

ex B.Nenasičene aciklične monokarboksilne kisline: | | |

Estri manitola in sorbitola | od 12 % do 13,6 % | 8 % |

29.15 | Polikarboksilne kisline in njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline ter njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati: | | |

A.Aciklične polikarboksilne kisline: | | |

ex V.Drugo: | | |

Itakonska kislina, njene soli in estri | 10,4 % | 0 |

29.16 | Karboksilne kisline z alkoholno, fenolno, aldehidno ali ketonsko funkcijo in druge enostavne ali kompleksne karboksline kisline s kisikovo funkcijo in njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in perokisline; njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati: | | |

A.Karboksilne kisline z alkoholno funkcijo: | | |

I.Mlečna kislina, njene soli in estri | 13,6 % | 0 |

IV.Citronska kislina, njene soli in estri: | | |

(a)Citronska kislina | 15,2 % | 0 |

(b)surov kalcijev citrat | 5,6 % | 0 |

(c)drugo | 16 % | 0 |

ex VIII.drugo: | | |

glicerinska kislina, glikolna prosto kislina, sladkorna kislina, izosladkorna kislina, hepta sladkorna kislina, njihove soli in estri | 12 % | 8 % |

29.35 | Heterociklične spojine; nukleinske kisline: | | |

ex Q.drugo: | | |

Anhidridi manitola in sorbitola, razen maltola in izomaltola | 10,4 % | 8 % |

29.43 | Sladkorji, kemično čisti, razen saharoze, laktoze in glukoze; sladkorni etri in sladkorni estri, in njihove soli, razen izdelkov iz tarifnih številk 29.39, 29.41 ali 29.42: | | |

B.Drugo: | 20 % | 8 % |

29.44 | Antibiotiki: | | |

A.Penicilini | 16,8 % | 0 |

35.01 | Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila: | | |

A.Kazein: | | |

I.Za proizvodnjo regeneriranih tekstilnih vlaken (a) [1] | 2 % | 0 |

II.Za industrijsko rabo, razen za proizvodnjo hrane ali krme (a) [1]: | | |

z vsebnostjo vode 50 mas. % ali več | 5 % | 0 |

drugo | 5 % | 3 % |

III.Drugo. | 14 % | 12 % |

B.Kazeinska lepila | 13 % | 11 % |

C.Drugo | 10 % | 8 % |

35.05 | Dekstrini in lepila na osnovi dekstrinov; topni ali praženi škrobi; lepila na osnovi škrobov: | | |

A.Dekstrini; topni ali praženi škrobi | 14 % + vc | vc |

B.Lepila iz dekstrina ali škroba | 13 % + vc z največ 18 % | vc |

35.06 | Pripravljena lepila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; izdelki, ki so primerni za uporabo kot lepila, pripravljeni za prodajo na drobno končnemu porabniku brez predhodnega pakiranja v manjšo embalažo kot lepila v pakiranjih do vključno 1 kg neto mase: | | |

A.Pripravljena lepila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: | | |

ex II.druga lepila: | | |

z osnovo iz emulzije natrijevega silikata | 12,8 % | 0 |

ex B.Izdelki, ki so ustrezni za uporabo kot lepila, pripravljeni za prodajo na drobno končnemu porabniku kot lepila v pakiranjih do vključno 1 kg neto mase: | | |

z osnovo iz emulzije natrijevega silikata | 15,2 % | 0 |

38.12 | Pripravljena sredstva za glaziranje, apreture in jedkanje, ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah: | | |

A.Pripravljena sredstva za glaziranje in apreture: | | |

I.Na osnovi škrobnih snovi | 13 % + vc z največ 20 % | vc |

38.19 | Kemični izdelki in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; ostanki iz kemijske ali sorodnih industrij, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: | | |

Q.Vezivna sredstva za livarska jedra na osnovi sintetičnih smol | 12,8 % | 8 % |

ex T.Drugo: | | |

Proizvodi krekiranja sorbitola | 14,4 % | 8 % |

39.02 | Polimerizacijski in kopolimerizacijski izdelki (na primer, polietilen, politetrahaloetileni, poliizobutilen, polistiren, polivinil klorid, polivinil acetat, polivinil kloracetat in drugi polivinilni derivati, polakrilni in polimetakrilni derivati, kumaron-inden smole): | | |

ex C.drugo: | | |

Sredstva za lepljenje na osnovi smolnih emulzij | od 12 % do 18,4 % | 0 |

39.06 | Drugi visoki polimerji, umetne smole in umetne plastične mase, skupaj z alginsko kislino, njenimi solmi in estri; linoksin: | | |

ex B.Drugo:Dekstran | 16 % | 6 % |

Ni določeno, linoksin izključen | 16 %. | 8 % |

PREGLEDNICA II

ŠVICA

Številka švicarske carinske tarife | Poimenovanje | [2]Osnovne dajatve | [2]Dajatev, ki se uporablja 1. julija 1977(4) |

SFR na 100 kg bruto | SFR na 100 kg bruto |

1510. | Maščobne kisline; kisla olja iz rafinacije; maščobni alkoholi: | | |

ex 20 | maščobne kisline talovega olja | 1,0 | 0 |

1704. | Sladkorni izdelki, ki ne vsebujejo kakava: | | |

20 | žvečilni gumi | 41,0 + vc z največ 700 | vc |

30 | drugo | 53,0 + vc z največ 90,0 | vc |

1806.01 | Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav: | | |

ex | sladoled | 50,0 | 47,50 |

ex | drugo, razen mešanic, ki vsebujejo več kakor 12 mas. % masla, maščob ali skupno več kakor 20 % mlečnih sestavin, v pakiranjih nad 1 kg neto | 50,0 | 40,0 |

1901.01 | Sladni ekstrakt | 20,0 + vc | vc |

1902. | Živila iz moke, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki se uporabljajo za prehrano otrok, za dietne ali kulinarične namene, in vsebujejo manj kot 50 mas. % kakava: | | |

ex 10 | živila, v katerih prevladuje krompirjeva moka, v obliki zdroba, kosmičev itd. ali ne, in živila, ki vsebujejo več kakor 12 mas. % mlečnih maščob, v pakiranjih nad 2 kg neto | 10,0 + vc | vc |

ex 20 | drugo, razen živil, ki vsebujejo več kakor 12 mas. % mlečnih maščob, v pakiranjih nad 2 kg neto | 20,0 + vc z največ 40,0 | vc |

1903.01 | Testenine in podobni izdelki | 3,0 + vc z največ 25,0 | vc |

1904. | Tapioka in sago; njuni nadomestki, pridobljeni iz krompirja ali drugih vrst škroba: | | |

10 | tapioka, pridobljena iz krompirjevega škroba | 5,0 | 4,0 |

20 | drugo | 2,50 | 2,0 |

1905.01 | Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov: ekspandiran riž, koruzni kosmiči in podobni izdelki | 25,0 | 20,0 |

1906.01 | Obhajilne hostije, prazne kapsule za farmacevtske izdelke, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki | 40,0 | 32,0 |

1907. | Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki brez dodanega sladkorja, medu, jajc, maščob, sira ali sadja: | | |

10 | ki ni v embalaži za prodajo na drobno | 5,0 | 4,0 |

20 | v kakršni koli embalaži za prodajo na drobno | 15,0 + vc z največ 35,0 | vc |

1908 | Peciva, sladice, keksi (piškoti) in drugi fini pekovski izdelki z dodatkom kakršnega koli deleža kakava ali brez njega: | | |

10 | nesladkani brez kakava ali čokolade | 27,0 + vc z največ 55,0 | vc |

20 | drugo | 60,0 + vc z največ 100,0 | vc |

2101. | Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki; njihovi ekstrakti, esence in koncentrati: | | |

ex 10 | praženi kavni nadomestki, celi ali v kosih, razen pražene cikorije | 2,0 | 1,60 |

ex 12 | drugo, razen izdelkov iz pražene cikorije | 21,0 + vc z največ 50,0 | vc |

2104. | Omake, mešanice začimb in dišavne mešanice: | | |

| namenjene industrijski proizvodnji | 10,0 | 0 |

| drugo: | | |

10 | proizvodi, ki vsebujejo paradižnik | 50,0 | 27,50 |

20 | drugo | 50,0 | 0 |

2105. | Juhe in ragu juhe, v tekoči, trdni obliki ali v prahu; homogenizirana sestavljena živila: | | |

10 | juhe in ragu juhe, v tekoči, trdni obliki ali v prahu | | |

| proizvodi, ki vsebujejo paradižnik | 50,0 | 27,50 |

| drugo | 50,0 | 0 |

2106. | Naravni kvas (aktiven ali neaktiven); pripravljeni pecilni praški: | | |

| drugi naravni kvas | 10,0 | 4,0 |

2107. | Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: | | |

ex 10 | nealkoholne mešanice ensktraktov in koncentratov zelenjavnih snovi, sladkane ali ne | 120 + vc | vc |

16 | žitna zrna, zdrobljena in pripravljena za proizvodnjo kosmičev in podobnih izdelkov | 6,0 | 4,80 |

20 | konzervirana koruza | 13 + vc z največ 25 | vc |

22 | riž, ki se hitro skuha | 30,0 | 24,0 |

26 | hrana za dojenčke | 50,0 | 40,0 |

ex 40 | sladoled | 110,0 | 100,0 (a) [3] |

ex 40 | beljakovinski hidrolizati; kvasni avtolizati | 110,0 | 30,0 |

ex 40 | pripravljeni jogurti | 110,0 | 100,0 |

ex 40 | drugo, razen živil, ki vsebujejo več kakor 12 mas. % masla, maščob ali skupno več kakor 20 % mlečnih sestavin, v pakiranjih nad 1 kg neto | 44 + vc | vc |

2202. | Limonada, aromatizirane mineralne vode in aromatizirane sodavice ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov, ki se uvrščajo v tarifno številko 20.07: | | |

40 | drugo | 0,8 | 6,40 |

2203. | Pivo iz slada: | | |

08 | v vagonih cisternah ali v sodih s prostornino več kakor 2 hektolitra | 15,0 [4] | 6,0 [4] |

10 | v sodih s prostornino do vključno 2 hektolitra | 9,0 [4] | 3,50 [4] |

| v steklenicah, pločevinkah in podobni embalaži: | | |

12 | v steklenicah | 16,0 [4] | 6,0 [4] |

14 | drugo | 20,0 [4] | 8,0 [4] |

2206. | Vermuti in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z aromatičnimi ekstrakti: | | |

10 | z vsebnostjo alkohola do 18o | 30,0 | 0 |

20 | z vsebnostjo alkohola več kakor 18o | 50,0 | 0 |

2209. | Žganja (razen tistih iz tarifne številke 2208), likerji in druge žgane pijače; sestavljeni alkoholni preparati (znani kot "koncentrirani ekstrakti") za proizvodnjo pijač: | | |

ex 40 | likerji in druge sladkane alkoholne pijače, aromatizirane ali ne; sladkane ali z dodatkom jajc | 75,0 | 45,0 |

2904. | Aciklični alkoholi in njihovi halogenirani sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati: | | |

50 | sorbitol | 2,20 | 0 |

ex 60 | manitol | 1,50 | 0 |

ex 2910.01 | metilglukozidi | 2,0 | 0 |

ex 2914.44 | estri manitola in sorbitola | 1,50 | 0 |

ex 2915.30 | itakonska kislina, njene soli in estri | 1,50 | 0 |

2916. | Karboksilne kisline z alkoholno, fenolno, aldehidno ali ketonsko funkcijo in druge enostavne ali kompleksne karboksline kisline s kisikovo funkcijo in njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in perokisline; njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati: | | |

10 | mlečna kislina | 0,75 | 0 |

12 | soli mlečne kisline (laktati) | 5,0 | 0 |

30 | citronska kislina | 2,0 | 0 |

32 | soli citronske kisline (citrati) | 2,0 | 0 |

ex 60 | estri mlečne kisline in estri citronske kisline; glukonska kislina, njene soli in estri; glicerinska, glikolna, sladkorna, izosladkorna in heptasladkorna kislina ter njihove soli in estri | 2,50 | 0 |

2935. | Heterociklične spojine; nukleinske kisline: | | |

ex 30 | anhidridi manitola in sorbitola (na primer sorbitan), razen maltola in izomaltola | 1,50 | 0 |

2943. | Sladkorji, kemično čisti, razen saharoze, laktoze in glukoze; sladkorni etri in sladkorni estri in njihove soli, razen izdelkov iz tarifnih številk 2939, 2941 in 2942: | | |

ex 10 | sorboza | 8,50 | 0 |

ex 20 | soli in estri sorboze | 1,50 | 0 |

ex 2944.01 | Penicilini | 50,0 | 0 |

3501. | Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila: | | |

20 | kazeinska lepila | 22,0 | 15,0 |

3505.01 | Dekstrini in lepila na osnovi dekstrinov; topni ali praženi škrobi; lepila na osnovi škrobov | 6,0 | 4,80 |

3506. | Pripravljena lepila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; izdelki, ki so primerni za uporabo kot lepila, pripravljeni za prodajo na drobno končnemu porabniku brez predhodnega pakiranja v manjšo embalažo kot lepila v pakiranjih do vključno 1 kg neto mase: | | |

ex 12 | z osnovo iz emulzije natrijevega silikata | 7,0 | 0 |

ex 20 | z osnovo iz emulzije natrijevega silikata | 20,0 | 0 |

ex 3812.01 | Pripravljena sredstva za glaziranje in apreture na osnovi škroba | 5,0 | 0 |

3819. | Kemični izdelki in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; ostanki iz kemijske ali sorodnih industrij, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: | | |

ex 50 | proizvodi krekiranja sorbitola; vezivna sredstva za livarska jedra na osnovi sintetičnih smol | 1,50 | 0 |

3902. | Proizvodi polimerizacije in kopolimerizacije: | | |

ex 20 | Sredstva za lepljenje na osnovi smolnih emulzij | 6,50 | 0 |

ex 22 | Sredstva za lepljenje na osnovi smolnih emulzij | 6,50 | 0 |

3906. | Drugi visoki polimerji, umetne smole in umetne plastične mase, skupaj z alginsko kislino, njenimi solmi in estri; linoksin: | | |

ex 10 | razen alginske kisline, njenih soli in estrov ter razen linoksina | 2,50 | 0 |

ex 20 | razen alginske kisline, njenih soli in estrov ter razen linoksina | 2,50 | 0 |

ex 30 | razen alginske kisline, njenih soli in estrov ter razen linoksina | 15,0 | 0 |

ex 32 | razen alginske kisline, njenih soli in estrov ter razen linoksina | 30,0 | 0 |

ex 40 | razen alginske kisline, njenih soli in estrov ter razen linoksina | 40,0 | 0 |

ex 42 | razen alginske kisline, njenih soli in estrov ter razen linoksina | 55,0 | 0 |

[1] Vpis pod to podštevilko je predmet pogojev, ki jih določijo pristojni organi.

[2] Carine na izdelke, ki vsebujejo alkohol, so predpisane v švicarski carinski zakonodaji o alkoholu.

[3] Ta stopnja se bo zmanjšala na 90 SFR, ko bo prodaja sladoleda, ki vsebuje rastlinske maščobe, odobrena po vsej Skupnosti.

[4] Plus dodatna carina (ječmen in drugi osnovni izdelki, ki se uporabljajo pri proizvodnji piva).

--------------------------------------------------

Protokol št. 3

Opredelitev pojma "izdelki s poreklom" in načinih upravnega sodelovanja

Naslov 1

Opredelitev pojma "izdelki s poreklom"

Člen 1

Za namen izvajanja Sporazuma in brez poseganja v določbe členov 2 in 3 tega protokola se naslednji izdelki štejejo kot:

1. izdelki s poreklom iz Skupnosti:

(a) izdelki, v celoti pridobljeni v Skupnosti;

(b) izdelki, pridobljeni v Skupnosti, pri proizvodnji katerih se uporabljajo drugi izdelki, kot so tisti iz točke (a), pod pogojem, da so bili navedeni izdelki zadostno obdelani oziroma predelani v smislu člena 5. Ta pogoj pa se ne uporablja za izdelke s poreklom v Švici v smislu tega protokola;

2. izdelki s poreklom iz Švice:

(a) izdelki, v celoti pridobljeni v Švici;

(b) izdelki, pridobljeni v Švici, pri proizvodnji katerih se uporabljajo izdelki, razen izdelkov iz (a), pod pogojem, da so bili navedeni izdelki zadostno obdelani oziroma predelani v smislu člena 5. Ta pogoj pa se ne uporablja za izdelke s poreklom v Skupnosti v smislu tega protokola;

Izdelki na Seznamu C so začasno izvzeti iz področja uporabe tega protokola.

Člen 2

1. Če trgovino med Skupnostjo in Avstrijo, Finsko, Islandijo, Portugalsko in Švedsko ter med Švico in slednjimi petimi državami ter tudi med vsemi navedenimi petimi državami urejajo sporazumi, ki vsebujejo pravila, ki so enaka pravilom v tem protokolu, se tudi naslednji izdelki štejejo kot:

A. izdelki s poreklom iz Skupnosti: tisti izdelki iz člena 1(1), ki po izvozu iz Skupnosti niso bili v nobeni od teh petih držav obdelani ali predelani ali niso bili dovolj obdelani ali predelani, da bi pridobili status izdelkov s poreklom v kateri od teh držav zaradi določb, ki ustrezajo tistim iz člena 1(1)(b) ali (2)(b) tega protokola in so zajete v zgoraj navedenih sporazumih, če:

(a) so bili pri obdelavi ali predelavi uporabljeni samo izdelki s poreklom iz katere koli od teh petih držav ali iz Skupnosti ali iz Švice;

(b) če je bila v primerih, ko odstotno pravilo na Seznamih A in B, navedenih v členu 5, omejuje delež vrednosti izdelkov brez porekla, ki so lahko uporabljeni v določenih okoliščinah, dodana vrednost v vsaki od teh držav dosežena v skladu z odstotnim pravilom in z drugimi pravili, zajetimi v navedenih seznamih, brez vsake možnosti kumulacije iz ene države v drugo;

B. izdelki s poreklom iz Švice: tisti izdelki iz člena 1(2), ki po izvozu iz Švice niso bili v nobeni od teh petih držav obdelani ali predelani ali niso bili dovolj obdelani ali predelani, da bi pridobili status izdelkov s poreklom v kateri od teh držav zaradi določb, ki ustrezajo tistim iz člena 1(1)(b) ali (2)(b) tega protokola in so zajete v zgoraj navedenih sporazumih, če:

(a) so bili pri obdelavi ali predelavi uporabljeni samo izdelki s poreklom iz katere koli od teh petih držav ali iz Skupnosti ali iz Švice;

(b) če je bila v primerih, ko odstotno pravilo na Seznamih A in B, navedenih v členu 5, omejuje delež vrednosti izdelkov brez porekla, ki so lahko uporabljeni v določenih okoliščinah, dodana vrednost v vsaki od teh držav dosežena v skladu z odstotnim pravilom in z drugimi pravili, zajetimi v navedenih seznamih, brez vsake možnosti kumulacije iz ene države v drugo.

2. Za namen izvajanja odstavka 1(A)(a) in (B)(a) dejstvo, da so pri izdelavi uporabljeni izdelki, ki niso navedeni v navedenem odstavku, in sicer v deležu, ki ne presega 5 % skupne vrednosti izdelkov, pridobljenih in uvoženih v Švico ali v Skupnost, ne vpliva na določitev porekla slednjih izdelkov, pod pogojem, da pri izdelkih, ki so bili izvoženi iz Skupnosti ali Švice, ne bi povzročili izgube njihovega statusa izdelkov s poreklom iz Skupnosti ali Švice, če bi bili uporabljeni v njih.

3. V primerih, navedenih v odstavku 1(A)(b) in (B)(b) in odstavku 2, se ne sme uporabiti noben izdelek brez porekla, če je samo obdelan ali predelan, kakor je predvideno v členu 5(3).

Člen 3

Ne glede na določbe člena 2 in pod pogojem, da so vsi pogoji iz navedenega člena kljub temu izpolnjeni, se pridobljeni izdelki ne štejejo še naprej kot izdelki s poreklom iz Skupnosti oziroma Švice, razen če vrednost obdelanih ali predelanih izdelkov s poreklom iz Skupnosti ali Švice predstavlja najvišji odstotek vrednosti pridobljenih izdelkov. Če ni tako, se slednji izdelki štejejo kot izdelki s poreklom iz države, v kateri pridobljena dodana vrednost predstavlja najvišji odstotek njihove vrednosti.

Člen 4

Naslednje se šteje kot v celoti pridobljeno v Skupnosti ali v Švici v smislu člena 1(1)(a) in (2)(a):

(a) Mineralni proizvodi, tam pridobljeni iz zemlje ali morskega dna;

(b) Rastlinski proizvodi, pridelani tam;

(c) Žive živali, rojene in vzrejene tam;

(d) Proizvodi živih živali, vzrejenih tam;

(e) Proizvodi, pridobljeni s tam izvajanim lovom ali ribolovom;

(f) Proizvodi morskega ribolova in drugi proizvodi, pridobljeni iz morja z njihovimi plovili;

(g) Proizvodi, narejeni na krovu njihovih ladij za predelavo izključno iz proizvodov iz pododstavka (f);

(h) Tam zbrani rabljeni izdelki, primerni zgolj za predelavo surovin;

(i) Odpadki in ostanki tam izvajanih proizvodnih dejavnosti;

(j) Blago, ki je proizvedeno tam izključno iz proizvodov, navedenih v pododstavkih (a) do (i).

Člen 5

1. Za namen izvajanja tega členov 1(1)(b) in (2)(b) se naslednje šteje za zadostno obdelavo ali predelavo:

(a) obdelava ali predelava, zaradi katere je pridobljeno blago uvrščeno v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka, ki zajema vsakega od obdelanih ali predelanih proizvodov, vendar, razen obdelave ali predelave s Seznama A, pri katerem se uporabljajo posebne določbe tega seznama;

(b) obdelava ali predelava s Seznama B.

"Oddelki", "poglavja" in "tarifne številke" so oddelki, poglavja in tarifne številke v bruseljski nomenklaturi za uvrščanje blaga v carinsko tarifo.

2. Kadar za dani pridobljeni proizvod odstotno pravilo na Seznamu A in Seznamu B omejuje vrednost materialov in delov, ki se lahko uporabijo, skupna vrednost teh materialov in delov, ne glede na to ali so med obdelavo, predelavo ali sestavljanjem v skladu z omejitvami in pogoji z vsakega od obeh seznamov spremenili tarifno številko ali ne, glede na vrednost pridobljenega proizvoda ne sme presegati vrednosti, ki ustreza skupni stopnji, če sta ti na obeh seznamih enaki, ali višji stopnji, če se razlikujeta.

3. Za namen izvajanja člena 1(1)(b) in (2)(b) naslednje še vedno velja za nezadostno obdelavo ali predelavo za pridobitev statusa izdelka s poreklom, ne glede na to ali pride do spremembe tarifne številke ali ne:

(a) operacije za zagotovitev ohranitve blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem (zračenje, razprostiranje, sušenje, hlajenje, hranjenje v soli, žveplovem dioksidu ali drugih vodnih raztopinah, odstranjevanje poškodovanih delov in podobne operacije);

(b) preproste operacije, kot so odstranjevanje prahu, rešetanje ali sejanje, sortiranje, razvrščanje, usklajevanje (skupaj s sestavljanjem garnitur izdelkov), pranje, barvanje, razrezovanje;

(c) (i) spremembe embalaže ter razdeljevanje in združevanje pošiljk;

(ii) preprosto shranjevanje v steklenice, stekleničke, vreče, zaboje, škatle, pritrjevanje na trde podlage itd. in vsi drugi preproste operacije pakiranja;

(d) pritrjevanje oznak, etiket ali drugih podobnih razpoznavnih znamenj na proizvode ali njihovo embalažo;

(e) preprosto mešanje izdelkov, različnih vrst ali ne, kjer ena ali več sestavin mešanic ne izpolnjuje pogojev iz tega protokola, zaradi katerih bi se lahko šteli kot izdelki s poreklom v Skupnosti ali Švici;

(f) preprosto sestavljanje delov proizvodov v popoln proizvod;

(g) kombinacija dveh ali več operacij, določenih v pododstavkih (a) do (f);

(h) zakol živali.

Člen 6

1. Kjer Seznama A in B, omenjena v členu 5, določata, da se blago, pridobljeno v Skupnosti ali Švici, šteje kot blago s poreklom samo, če vrednost obdelanih ali predelanih proizvodov ne presega danega odstotka vrednosti pridobljenega blaga, vrednosti, ki se upoštevajo pri določanju tega odstotka, so:

- po eni strani,

kar zadeva proizvode, katerih uvoz se lahko dokaže: njihova carinska vrednost ob času uvoza;

kar zadeva proizvode nedoločenega izvora: prva določljiva cena, plačana za take izdelke na ozemlju pogodbenice, kjer poteka proizvodnja;

- in po drugi strani,

cena franko tovarna pridobljenega blaga minus notranji davki vrnjeni ali vračljivi ob izvozu.

Ta člen se uporablja tudi za izvajanje členov 2 in 3.

2. Kjer se uporabljata člena 2 in 3, se "pridobljena dodana vrednost" razume kakor razlika med ceno franko tovarna pridobljenega blaga minus notranji davki, vrnjeni ali vračljivi ob izvozu iz zadevne države ali iz Skupnosti, in carinsko vrednostjo vseh proizvodov, uvoženih in obdelanih ali predelanih v tej državi ali v Skupnosti.

Člen 7

Blago s poreklom iz Švice ali Skupnosti, ki sestavlja eno samo pošiljko, ki ni razdeljena, se lahko prevaža po ozemlju, ki ni ozemlje Skupnosti, Švice, Avstrije, Finske, Islandije, Portugalske ali Švedske, z morebitnim pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na takem ozemlju, če je prečkanje navedenega ozemlja upravičeno iz zemljepisnih razlogov, da je blago ostalo pod nadzorom carinskih organov države tranzita ali skladiščenja, da ni vstopilo v trgovino takih držav in ni bilo dostavljeno za domačo porabo ter ni bilo izpostavljeno drugim operacijam, razen razkladanja, ponovnega nakladanja ali katere koli operacije, namenjene za njihovo ohranjanje v dobrem stanju.

NASLOV II

Dogovori o upravnem sodelovanju

Člen 8

1. Izdelki s poreklom v smislu člena 1 tega protokola ob uvozu v Skupnost ali v Švico uživajo ugodnosti določb Sporazuma ob predložitvi potrdila o gibanju blaga A.CH.1, vzorec katerega je naveden v Prilogi V k temu protokolu, ki ga izdajo carinski organi Švice ali držav članic Skupnosti.

2. Kjer se uporablja člen 2 in po potrebi člen 3, se uporabljajo potrdila o gibanju blaga A.W.I, katerih vzorec je naveden v Prilogi VI k temu protokolu. Izdajo jih carinski organi vsake od zadevnih držav, kjer je bilo blago pred njegovim ponovnim izvozom v isto državo ali je bilo obdelano ali predelano, kakor navaja člen 2, ob predložitvi prej izdanih potrdil o gibanju blaga.

3. Da se lahko carinski organi prepričajo o pogojih skladiščenja blaga na ozemlju vsake od zadevnih držav v primerih, ko ni bilo shranjeno v carinskem skladišču in naj bi se ponovno izvozilo v isto državo, prej izdana potrdila o gibanju blaga, predložena ob uvozu blaga, navedeni organi na prošnjo imetnika blaga ob uvozu ustrezno overijo, za tem pa vsakih šest mesecev.

4. Carinski organi Švice in držav članic Skupnosti so pooblaščeni za izdajanje potrdil o gibanju blaga, opredeljenih v sporazumih iz člena 2, pod pogoji iz teh sporazumov, če je blago, zajeto s potrdili, na ozemlju Švice ali Skupnosti. Vzorec potrdila je naveden v Prilogi VI k temu protokolu.

5. Kadar se v tem protokolu uporablja izraz "potrdilo o gibanju blaga" ali "potrdila o gibanju blaga" in ni opredeljeno, ali je zadevno potrdilo tako oziroma so zadevna potrdila taka, kakor opisuje odstavek 1 ali pa odstavek 2, se zadevne določbe uporabljajo enakovredno za obe vrsti potrdila.

Člen 9

Potrdilo o gibanju blaga se izda samo na pisni zahtevek izvoznika na obrazcu, predpisanem za ta namen.

Člen 10

1. Potrdilo o gibanju blaga izdajo carinski organi izvoznice ob izvozu blaga, na katerega se nanaša. Dajo ga na voljo izvozniku, takoj ko je dejanski izvoz izveden ali zagotovljen.

V izjemnih okoliščinah se lahko potrdilo o gibanju blaga izda tudi po izvozu blaga, na katerega se nanaša, če ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak, nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin. V tem primeru je potrdilo opremljeno s posebnim sklicem na okoliščine, v katerih je bilo izdano.

Potrdilo o gibanju blaga se lahko izda samo, kadar lahko rabi za dokumentacijski dokaz, potreben za namen izvajanja preferencialne obravnave, predvidene v Sporazumu.

2. Potrdilo o gibanju blaga, izdano pod pogoji iz člena 8(2) ali (4), mora biti opremljeno s sklici na prej izdano potrdilo ali potrdila o gibanju blaga, ob predložitvi katerih je bilo izdano.

3. Zahtevke za potrdila o gibanju blaga in za potrdila iz odstavka 2, ob predložitvi katerih so izdana nova potrdila, morajo carinski organi države izvoznice hraniti vsaj dve leti.

Člen 11

1. Potrdilo o gibanju blaga morajo carinski organi države izvoznice v štirih mesecih po izdaji oddati carinskim organom države uvoznice, v katero blago vstopi.

2. Potrdilo o gibanju blaga, ki je carinskim organom države uvoznice oddano po končnem datumu predložitve, določenem v odstavku 1, se lahko sprejme za namen uporabe preferencialne obravnave, kadar potrdilo do določenega končnega datuma ni bilo oddano zaradi višje sile ali izrednih okoliščin.

V drugih primerih zamude pri predložitvi lahko carinski organi države uvoznice potrdila sprejmejo, če bi jim moralo biti blago predloženo pred navedenim končnim datumom.

3. Potrdila o gibanju blaga, potrjena po pogojih iz člena 8(3) ali ne, hranijo carinski organi države uvoznice v skladu z veljavnimi pravili v tej državi.

Člen 12

Potrdila o gibanju blaga so izpolnjena v primerni obliki, za katero so vzorci navedeni v prilogah V in VI k temu protokolu, v enem od jezikov, v katerih je sestavljen ta sporazum, in v skladu z določbami nacionalne zakonodaje države izvoznice. Če so napisana z roko, se izpolnijo s črnilom in z velikimi tiskanimi črkami.

Potrdilo ima dimenzije 210 × 297 mm. Uporablja se bel pisalni papir brez mehanskih ostankov lesa, ki tehta najmanj 25 g/m2. Imeti mora ozadje s tiskanim zelenim vzorcem iz prepletenih valovitih črt ("guilloche"), tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno na prvi pogled.

Države članice Skupnosti in Švica si lahko pridržijo pravico, da sami tiskajo potrdila ali pa jih dajo tiskati pooblaščenim tiskarjem. V tem primeru se mora vsako potrdilo sklicevati na tako pooblastilo. Vsako potrdilo mora vsebovati ime in naslov tiskarja ali oznako, ki omogoča njegovo identifikacijo. Vsebovati mora tudi serijsko številko, ki omogoča njegovo identifikacijo.

Člen 13

Potrdila o gibanju blaga se predložijo carinskim organom v državi uvoznici v skladu s postopki, določenimi v tej državi. Navedeni organi lahko zahtevajo prevod potrdila. Zahtevajo lahko tudi, da izvozno deklaracijo spremlja izjava uvoznika o tem, da blago izpolnjuje pogoje, zahtevane za izvajanje Sporazuma.

Člen 14

1. Skupnost in Švica sprejmeta blago, poslano v majhnih pošiljkah fizičnim osebam, ali kot del osebne prtljage potnikov, kot izdelke s poreklom, ki je deležno ugodnosti Sporazuma, ne da bi zahtevali predložitev potrdila o gibanju blaga, če se tako blago ne uvaža s trgovino in je bilo deklarirano, da izpolnjuje zahteve, potrebne za izvajanje teh določb, in ko ni dvoma o pristnosti take deklaracije.

2. Občasni uvozi, ki jih sestavlja izključno blago za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov oziroma njihovih družin, se ne štejejo za trgovske uvoze, če je iz narave in količine blaga očitno, da ni predvideno za komercialne namene. Poleg tega skupna vrednost tega blaga ne sme presegati 60 obračunskih enot pri majhnih pošiljkah ali 200 obračunskih enot pri vsebini osebne prtljage potnikov.

3. Obračunska enota (UA) ima vrednost 0,88867088 gramov čistega zlata. Če bi se obračunska enota spremenila, se pogodbenice sestanejo na ravni skupnega odbora in na novo opredelijo vrednost v zlatu.

Člen 15

1. Blago, poslano iz Skupnosti ali iz Švice na razstavo v državo, ki ni ena od držav iz člena 2 in prodano po razstavi za uvoz v Švico ali Skupnost, je ob uvozu deležno koristi določb Sporazuma pod pogojem, da blago izpolnjuje zahteve tega protokola, zaradi katerih se mu lahko prizna poreklo iz Skupnosti ali iz Švice, in pod pogojem, da se carinskim organom dokaže, da:

(a) je neki izvoznik to blago iz Skupnosti ali iz Švice dobavil v državo, v kateri je organizirana razstava, in ga tam razstavil;

(b) je blago ta izvoznik prodal ali drugače odstopil nekomu v Švici ali v Skupnosti;

(c) je bilo blago dostavljeno med razstavo ali takoj po njej v Švico ali Skupnost v stanju, v kakršnem je bilo poslano na razstavo;

(d) blago od dostave na razstavo ni bilo uporabljeno za noben drug namen, razen predstavitve na razstavi.

2. Potrdilo o gibanju blaga je treba carinskim organom predložiti na običajen način. Na njem morata biti navedena naziv in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahteva dodatna dokumentacija o naravi blaga in pogojih, pod katerimi je bilo razstavljeno.

3. Odstavek 1 se uporablja za vsako trgovsko, industrijsko, kmetijsko ali obrtno razstavo, sejem ali podobno javno predstavitev, ki ni organizirana za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih z namenom prodaje tujega blaga, in med katero blago ostane pod carinskim nadzorom.

Člen 16

Za zagotovitev pravilne uporabe določb iz tega naslova si carinski organi držav članic Skupnosti in Švice medsebojno pomagajo pri preverjanju pristnosti in točnosti potrdil o gibanju blaga, skupaj s potrdili, izdanimi po členu 8(4).

Skupni odbor je pooblaščen za sprejemanje vseh potrebnih sklepov za načine upravnega sodelovanja, ki se pravočasno uporabljajo v Skupnosti in Švici.

Člen 17

Oseba, ki sestavi, ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne informacije zato, da bi pridobila potrdilo o gibanju blaga, s čimer bi bilo blago upravičeno do preferencialne obravnave, se denarno kaznuje.

NASLOV III

Končne določbe

Člen 18

Skupnost in Švica sprejmeta potrebne ukrepe, s katerimi omogočata predložitev potrdil o gibanju blaga, v skladu s členom 13 tega protokola, od 1. aprila 1973.

Člen 19

Skupnost in Švica sprejmeta potrebne ukrepe za izvajanje tega protokola.

Člen 20

Pojasnjevalne opombe, seznami A, B in C ter vzorci potrdil o gibanju blaga so sestavni del tega protokola.

Člen 21

Blagu, ki izpolnjuje določbe iz naslova I in ki se dne 1. aprila 1973 bodisi na poti ali je v Skupnosti ali Švici v začasni hrambi, v carinskem skladišču ali prostih conah, se lahko dovoli uživanje prednosti iz določb Sporazuma, na podlagi predložitve – v štirih mesecih po tem datumu – potrdila o gibanju blaga, ki ga pristojni organi države izvoznice sestavijo retroaktivno, in kakršnih koli dokumentov z dodatnimi dokazi o prevoznih pogojih carinskim organom države uvoznice.

Člen 22

Pogodbenici se zavežeta, da bosta uvedli kakršne koli potrebne ukrepe, s katerimi bosta zagotovili, da so potrdila o gibanju blaga, ki so jih pooblaščeni izdajati carinski organi držav članic Skupnosti in Švice v skladu s sporazumi iz člena 2, izdana pod pogoji, določenimi v navedenih sporazumih. Zavežeta se tudi, da bosta poskrbeli za v ta namen potrebno upravno sodelovanje, zlasti za preverjanje načrtov poti blaga, s katerim se trguje po sporazumih iz člena 2, in krajev, kjer se je hranilo.

Člen 23

1. Brez poseganja v člen 1 Protokola št. 2 se v Skupnosti ali Švici ne smejo podeliti kakršni koli preklici ali odpusti carin v zvezi z izdelki, uporabljenimi pri proizvodnji, ki nimajo porekla v Skupnosti, Švici ali državah, naštetih v členu 2 tega protokola, in sicer od datuma, ko se carina za istovrstne izdelke s poreklom v Skupnosti in Švici zmanjša na 40 % osnovne carine.

2. Brez poseganja v določbe člena 1 Protokola št. 2 se na Danskem, Norveškem ali v Združenem kraljestvu ne smejo podeliti kakršni koli preklici ali odpusti carin v zvezi z izdelki, uvoženimi in uporabljenimi pri proizvodnji blaga, za katero carinski organi ene od teh treh držav izdajo potrdilo o gibanju za namen, da so v Švici upravičeni do veljavnih carinskih določb v Švici, in ga zajema člen 3(1) Sporazuma. To pravilo pa se ne uporablja pri izdelkih iz člena 25(1) tega protokola.

3. Brez poseganja v določbe člena 1 Protokola št. 2 se v Švici ne smejo podeliti kakršni koli preklici ali odpusti carin v zvezi z uvoženimi izdelki, uporabljenimi pri proizvodnji blaga, za katero švicarski carinski organi izdajo potrdilo o gibanju za namen, da so na Danskem, Norveškem ali v Združenem kraljestvu upravičeni do veljavnih carinskih določb v teh treh državah, in ga zajema člen 3(1) Sporazuma. To pravilo pa se ne uporablja pri izdelkih iz člena 25(1) tega protokola.

4. V tem in v naslednjih členih izraz "carine" pomeni tudi dajatve z enakim učinkom.

Člen 24

1. Potrdila o gibanju blaga morajo po potrebi navajati, da so izdelki, na katere se nanašajo, pridobili status izdelkov s poreklom in so bili nadalje predelani izključno v Švici ali na Danskem, Norveškem, v Združenem kraljestvu ali v preostalih petih državah, navedenih v členu 2 tega protokola, do datuma, od katerega se carine za navedene izdelke med Skupnostjo v njeni prvotni obliki in na Irskem na eni strani ter Švici na drugi strani odpravijo.

2. V drugih primerih se lahko, kadar je to primerno, zahteva navedba dodane vrednosti, pridobljene na vsakem od naslednjih ozemelj:

(i) Skupnosti v njeni prvotni sestavi;

(ii) Irskem;

(iii) Danskem, Norveškem in v Združenem kraljestvu;

(iv) v Švici;

(v) vsaki od petih držav, navedenih v členu 2 tega protokola.

Člen 25

1. Ob uvozu v Švico ali na Dansko, Norveško ali v Združeno kraljestvo so do carinskih določb, ki veljajo v Švici ali v navedenih treh državah in so zajete v členu 3(1) Sporazuma, upravičeni samo proizvodi, za katere je bilo izdano potrdilo o gibanju blaga, ki navaja, da so pridobili status izdelkov s poreklom in bili nadalje predelani izključno v Švici ali v zgoraj omenjenih treh državah ali pa v preostalih petih državah, navedenih v členu 2 tega protokola.

2. V kakršnem koli primeru, razen tistih iz odstavka 1 lahko Švica ali Skupnost sprejme prehodne določbe za namen neodmerjanja dajatev, predvidenih v členu 3(2) Sporazuma, na vrednost, ki ustreza vrednosti izdelkov s poreklom v Švici ali Skupnosti, ki so bili obdelani ali predelani za pridobitev drugih izdelkov, ki izpolnjujejo pogoje iz tega protokola in ki se pozneje uvozijo v Švico ali Skupnost.

Člen 26

Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za sklenitev dogovorov z Avstrijo, Finsko, Islandijo, Portugalsko in Švedsko, ki bodo omogočili uporabo tega protokola.

Člen 27

1. Za namen izvajanja člena 2(1)(A) tega protokola se vsak izdelek s poreklom v eni od petih držav, na katere se nanaša navedeni člen, obravnavajo kot izdelki brez porekla v obdobju ali obdobjih, v katerih Švica za ta izdelek uporablja carinsko stopnjo, veljavno na tretje države, ali kakršen koli enakovreden zaščitni ukrep v zvezi z navedeno državo po določbah, ki urejajo trgovino med Švico in petimi državami, na katere se nanaša prej omenjeni člen 2.

2. Za namen izvajanja člena 2(1)(B) tega protokola se vsak izdelek s poreklom v eni od petih držav, na katere se nanaša navedeni člen, obravnavajo kot izdelki brez porekla v obdobju ali obdobjih, v katerih Skupnost za ta izdelek uporablja carinsko stopnjo, veljavno na tretje države, v zvezi z navedeno državo po Sporazumu, ki ga je Skupnost sklenila z navedeno državo.

Člen 28

Skupni odbor se lahko odloči za spremembo določb naslova I, člena 5(3), naslova II, naslova III, členov 23, 24 in 25 ter prilog I, II, III, V in VI k temu protokolu. Zlasti pa je pooblaščen za sprejemanje ukrepov, potrebnih za njihovo prilagajanje na posebne zahteve določenega blaga ali določene vrste prevoza.

--------------------------------------------------

Protokol št. 4

o nekaterih določbah v zvezi z Irsko

Ne glede na člen 13 Sporazuma, se za Švico uporabljajo ukrepi, predvideni v odstavkih 1 in 2 Protokola št. 6 in člena 1 Protokola št. 7 "Akta o pristopnih pogojih in prilagoditvi pogodb", sestavljenega in sprejetega v okviru Konference med Evropskimi skupnostmi in Kraljevino Dansko, Irsko, Kraljevino Norveško in Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska, o nekaterih količinskih omejitvah v zvezi z Irsko ter o uvozu motornih vozil in avtomobilski industriji na Irskem.

--------------------------------------------------

Protokol št. 5

v zvezi z obravnavo, ki jo lahko Švica uporablja za uvoz nekaterih izdelkov, za katere velja sistem za oblikovanje obveznih rezerv

Člen 1

Švica lahko v sistem obveznih rezerv vključi izdelke, ki so nujni za preživetje prebivalstva in vojske v času vojne in katerih proizvodnja je v Švici nezadostna ali je sploh ni ter katerih značilnosti in narava omogočajo oblikovanje rezerv.

Švica ta sistem uporabi na način, ki ne vključuje neposrednega ali posrednega razlikovanja med izdelki, uvoženimi iz Skupnosti, ter podobnimi ali nadomestnimi nacionalnimi proizvodi.

Člen 2

Na dan podpisa sporazuma so obravnave iz člena 1 deležni naslednji proizvodi:

Številka švicarske carinske tarife | Poimenovanje |

2707. | Olja in drugi proizvodi, dobljeni z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi; podobni proizvodi, kakor so opredeljeni v opombi 2 k poglavju 27: nekrekirani: |

10 | za pogonsko gorivo |

12 | za druge namene |

| krekirani: |

| izdelki, pri katerih vsaj 90 vol. % destilira pri temperaturi do 200 °C (benzol, toluol, ksilol itd.): |

20 | za pogonsko gorivo |

| druga olja in produkti destilacije, kot so fenoli, kreozotna, naftalenska in antracenska olja itd.: |

30 | za pogonsko gorivo |

2709. | Nafta in olja, dobljeni iz bituminoznih mineralov, surova: |

10 | za pogonsko gorivo |

20 | za druge namene |

2710. | Nafta in olja, pridobljena iz bituminoznih materialov, razen surovih; izdelki, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo po masi 70 % ali več olj iz nafte ali olj, pridobljenih iz bituminoznih materialov, če so ta olja osnovna sestavina teh izdelkov: |

| za pogonsko gorivo: |

| izdelki, pri katerih vsaj 90 vol. % destilira pri temperaturi do 210 °C: |

10 | lahka olja in njihove frakcije (naftna olja, motorni bencini itd.) |

12 | beli špirit |

| drugi izdelki in destilati: |

20 | dizelsko olje |

22 | petrolej |

24 | drugo |

| za druge namene: |

| izdelki, pri katerih vsaj 90 vol. % destilira pri temperaturi do 210 °C: |

32 | beli špirit |

40 | izdelki, ki destilirajo nad 135 °C, pri katerih manj kot 90 vol. % destilira pod 210 °C in več kot 65 vol. % pod 250 °C (petrolej) |

| izdelki, pri katerih manj kot 20 vol. % destilira pod 300 o C (mazalna olja, parafinska olja, vazelinska olja in podobno): |

50 | nemešana |

52 | mešana |

60 | drugi izdelki in destilati, kot so plinsko olje itd. |

70 | kurilna olja |

2838. | Sulfati (vključno z galuni) in persulfati: |

ex 52 | kalijev sulfat za umetna gnojila |

2944.01 | Antibiotiki |

3003. | Zdravila (vključno z veterinarskimi zdravili) |

ex 20 | drugo: |

| antibiotiki, mešani z drugimi zdravilnimi snovmi ali ne |

3103. | Fosfatna gnojila, mineralna ali kemična: |

20 | druga fosfatna umetna gnojila |

3104.01 | Kalijeva gnojila, mineralna ali kemična |

3105. | Druga gnojila; blago iz tega poglavja v tabletah ali podobnih oblikah ali pakiranjih do vključno 10 kg: |

ex 10 | druga umetna gnojila:sestavljena umetna gnojila, ki vsebujejo kalijsestavljena umetna gnojila, ki vsebujejo fosforno kislino |

3809. | Lesni katran; olja iz lesnega katrana (razen sestavljenih topil in razredčil iz tar. št. 3818); lesni kreozot; lesna nafta; acetonsko olje: |

ex 20 | drugo:olja iz lesnega katrana |

Člen 3

Ob vsakršni spremembi seznama proizvodov iz člena 2 se sistem iz člena 1 uporabi tudi za podobne ali nadomestne nacionalne izdelke.

Švica obvesti Skupni odbor, ki vnaprej preveri, ali so bili upoštevani izvedbeni pogoji iz člena 1.

Člen 4

Skupni odbor nadzoruje delovanje ureditve iz tega protokola.

--------------------------------------------------

Sklepna Listina

Predstavniki

EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI

in

ŠVICARSKE KONFEDERACIJE,

zbrani v Bruslju dvaindvajsetega julija tisoč devetsto dvainsedemdeset

zaradi podpisa Sporazuma o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo,

so ob podpisu tega sporazuma

- sprejeli naslednje izjave, priložene temu sporazumu:

1. Skupna izjava pogodbenic o členu 4(3) Protokola št. 1,

2. Skupna izjava pogodbenic o členu prevozu blaga v tranzitu,

3. Izjava v zvezi z delavci,

- in so prejeli v vednost spodaj navedene izjave, ki so priložene tej listini:

1. Izjava Evropske gospodarske skupnosti v zvezi z regionalno uporabo nekaterih določb Sporazuma,

2. Izjava Evropske gospodarske skupnosti v zvezi s členom 23(1) Sporazuma.

Zgoraj omenjeni predstavniki

in predstavnik

KNEŽEVINE LIHTENŠTAJN

so podpisali Dodatni sporazum o veljavnosti Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972 za Kneževino Lihtenštajn.

Udfærdiget i Bruxelles, den toogtyvende juli nitten hundrede og tooghalvfjerds.Geschehen zu Brüssel am zweiundzwanzigsten Juli neunzehnhundertzweiundsiebzig.Done at Brussels on this twenty-second day of July in the year one thousand nine hundred and seventy-two.Fait à Bruxelles, le vingt-deux juillet mil neuf cent soixante-douze.Fatto a Bruxelles, il ventidue luglio millenovecentosettantadue.Gedaan te Brussel, de tweeëntwintigste juli negentienhonderdtweeënzeventig.Udferdiget i Bruxelles, tjueandre juli nitten hundre og syttito.

På Rådet for De europæiske Fællesskabers vegneIm Namen des Rates der Europäischen GemeinschaftenIn the name of the Council of the European CommunitiesAu nom du Conseil des Communautés européennesA nome del Consiglio delle Comunità europeeNamens de Raad van de Europese GemeenschappenFor Rådet for De Europeiske Fellesskap

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

Für die Schweizerische EidgenossenschaftPour la Confédération suissePer la Confederazione svizzera

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

Für das Fürstentum Liechtenstein

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------