Choose the experimental features you want to try

52024PC0497

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52024PC0497 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52024PC0497

Help

Predlog DIREKTIVA SVETA o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja

COM/2024/497 final

HTML

DOC

PDF

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.10.2024

COM(2024) 497 final

2024/0276(CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Z Direktivo Sveta (EU) 2022/2523 z dne 14. decembra 2022 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji 1 (v nadaljnjem besedilu: direktiva o drugem stebru) se je v EU izvedel dogovor, dosežen 8. decembra 2021 v vključujočem okviru OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička. Direktiva tudi tesno sledi vzorčnim pravilom o globalni protieroziji davčne osnove (GloBE), o katerih je bil dosežen dogovor v vključujočem okviru OECD/G20 in sta bili objavljeni 20. decembra 2021.

Namen direktive o drugem stebru je zagotoviti, da velike mednarodne skupine podjetij plačujejo minimalno raven davka na dohodek, ki nastane v vsaki jurisdikciji, v kateri poslujejo. Subjekti, ki spadajo na področje uporabe pravil, morajo izračunati svojo dejansko davčno stopnjo za vsako jurisdikcijo, v kateri poslujejo, in plačati povrhnji davek za razliko med svojo dejansko davčno stopnjo po posameznih jurisdikcijah in 15-odstotno minimalno davčno stopnjo. Morebitni povrhnji davek se običajno zaračuna v jurisdikciji krovnega matičnega subjekta mednarodne skupine podjetij. V pravilih je upoštevana tudi možnost, da jurisdikcije uvedejo lastni kvalificirani domači povrhnji davek, s čimer se ohrani primarna pravica jurisdikcije do obdavčitve lastnih dohodkov. Ta kvalificirani domači povrhnji davek odpravlja vsako obveznost za povrhnji davek, kadar se obravnava kot varni pristan, ki temelji na kvalificiranem domačem povrhnjem davku.

V členu 44 direktive o drugem stebru so določene zahteve glede vložitve, ki jih morajo izpolnjevati subjekti, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Navedeni člen se nanaša na informativno napoved za odmero povrhnjega davka, ki jo je treba vložiti z uporabo standardne predloge in vključuje nekatere določene podatkovne točke. Informativna napoved za odmero povrhnjega davka je orodje za oceno tveganja: vsebuje informacije, ki jih davčna uprava potrebuje za izvedbo ustrezne ocene tveganja in pravilno oceno subjektove davčne obveznosti.

Po osnovnem scenariju za vložitev napovedi na podlagi člena 44(2) direktive o drugem stebru mora vsak subjekt v sestavi vložiti informativno napoved za odmero povrhnjega davka v državi članici, v kateri se nahaja. To pomeni, da bi moral vsak subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij pri svoji davčni upravi vložiti zelo obsežna poročila, ki bi vključevala tudi splošne informacije mednarodne skupine podjetij, ki ji ta subjekt pripada. Vendar je v členu 44(3) določeno odstopanje od te zahteve po lokalni vložitvi napovedi, če krovni matični subjekt (ali imenovani vložniški subjekt) vloži to informativno napoved za odmero povrhnjega davka v imenu celotne mednarodne skupine podjetij. Edini pogoj za to je, da morajo biti med udeleženimi jurisdikcijami (tj. jurisdikcijo krovnega matičnega subjekta ali imenovanega vložniškega subjekta in jurisdikcijami drugih subjektov v sestavi znotraj zadevne skupine) vzpostavljene ureditve za izmenjavo informacij med davčnimi upravami. V skladu s temi ureditvami se poročanje izvede samo enkrat za celotno mednarodno skupino podjetij, subjekti v sestavi pa so izvzeti iz obveznosti, da sami vložijo poročila na lokalni ravni. Pričakuje se, da bo splošno poročanje subjekta, imenovanega za celotno skupino, predstavljalo glavni pristop mednarodnih skupin podjetij k poročanju informacij, ki se zahtevajo na podlagi direktive o drugem stebru.

OECD je razvil standardno predlogo (informativno napoved GloBE) 2 , ki jo bodo subjekti uporabljali za izpolnjevanje svojih obveznosti glede vložitve. Ta predloga vsebuje podatkovne točke, ki so namenjene izmenjavi, in pojasnila o uporabi ter vzpostavlja ravnovesje med zagotavljanjem podatkov davčnim upravam, ki te podatke potrebujejo za ustrezno preverjanje izpolnjevanja obveznosti, in omejevanjem stroškov izpolnjevanja obveznosti za mednarodne skupine podjetij. S tem predlogom se informativna napoved GloBE prenaša v pravo EU v obliki informativne napovedi za odmero povrhnjega davka, določene v členu 44 direktive o drugem stebru.

Ta predlog določa tudi okvir za olajšanje izmenjave informativne napovedi za odmero povrhnjega davka med državami članicami in omogočanje mednarodnim skupinam podjetij, da preidejo z lokalne vložitve napovedi na centralno (tj. napoved namesto vsakega subjekta v sestavi vloži krovni matični subjekt ali imenovani vložniški subjekt). Ta okvir vključuje „pristop razširjanja“, da se zagotovi, da vse zadevne jurisdikcije prejmejo informacije, ki jih potrebujejo na podlagi svoje vloge v mednarodni skupini podjetij v skladu z okvirom OECD.

Za izmenjavo informacij z jurisdikcijami tretjih držav bodo morale države članice z njimi podpisati ustrezne mednarodne sporazume. Da se zagotovi nemoten potek izmenjave informacij in čim bolj zmanjša upravno breme, so predlagana pravila, ki se uporabljajo v EU, v celoti skladna s pravili, ki urejajo izmenjavo informacij z jurisdikcijami tretjih držav.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog je v celoti skladen z direktivo o drugem stebru in izvaja konkretno določbo (člen 44) iz te direktive.

V členu 44(5) direktive o drugem stebru so navedene ustrezne informacije, potrebne za vložitev napovedi na podlagi direktive o drugem stebru. To zadeva zlasti identifikacijo subjektov v sestavi mednarodne skupine podjetij, informacije o korporacijski strukturi mednarodne skupine podjetij in informacije, ki so potrebne za izračun dejanske davčne stopnje subjektov v sestavi, povrhnjega davka in dodelitev. To je bilo podrobneje opredeljeno na ravni vključujočega okvira OECD/G20 v informativni napovedi GloBE, ki jo ta predlog vključuje v pravo EU v obliki informativne napovedi za odmero povrhnjega davka. Ta predlog ne vključuje obdelave osebnih podatkov v smislu člena 5 Uredbe (EU) 2016/679 3 in člena 3 Uredbe (EU) 2018/1725 4 .

Drugič, ta predlog določa pravila za izmenjavo informativnih napovedi za odmero povrhnjega davka v skladu z okvirom OECD.

Skladnost z drugimi politikami EU

Ta predlog je v celoti skladen s prizadevanji Komisije za racionalizacijo in poenostavitev zahtev glede poročanja za podjetja in prispeva k njim, da bi se to breme zmanjšalo za 25 %, ne da bi bili ogroženi s tem povezani cilji politike 5 . To se doseže tako, da se z direktivo uvede okvir za izmenjavo informacij, na katerem temelji direktiva o drugem stebru. Ta pristop zagotavlja enotno in medsektorsko izvajanje pravil o vložitvi informativne napovedi za odmero povrhnjega davka v vseh državah članicah. Poleg tega mednarodni skupini podjetij omogoča, da namesto tega, da bi morala vložiti informativno napoved za odmero povrhnjega davka v vsaki državi članici, v kateri se nahajajo subjekti v sestavi, svoje obveznosti glede vložitve izpolni samo enkrat (v državi članici krovnega matičnega subjekta ali imenovanega vložniškega subjekta).

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Pravna podlaga za zakonodajne pobude na področju upravnega sodelovanja in neposredne obdavčitve sta člena 113 in 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Čeprav člen 115 neposredne obdavčitve ne navaja izrecno, se lahko uporabi za približevanje nacionalnih zakonodaj in upravnih praks, ki neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje enotnega trga na področju neposredne obdavčitve.

Ker predlagana pobuda spreminja direktivo o upravnem sodelovanju, izbrana pravna podlaga ostaja enaka. Predlagana pravila, katerih cilj je zagotoviti delujoč okvir v zvezi z izmenjavo informacij med pristojnimi organi za namene direktive o drugem stebru, namreč ne odstopajo od predmeta urejanja direktive o upravnem sodelovanju. S predvidenimi spremembami bo zlasti zagotovljen jasen in usklajen okvir za vložitev in izmenjavo napovedi za odmero povrhnjega davka. Dosledno uporabo teh določb je mogoče doseči le s približevanjem nacionalnih zakonodaj na podlagi enotnega pristopa, kot je določeno v členih 113 in 115 PDEU.

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Predlog v celoti upošteva načelo subsidiarnosti iz člena 5 PDEU. Obravnava upravno sodelovanje na področju obdavčevanja. Predlog ima dva namena: prvič, izvaja člen 44 direktive o drugem stebru z določitvijo enotnih zahtev glede poročanja za mednarodne skupine podjetij v okviru področja uporabe direktive; drugič, področje uporabe avtomatične izmenjave podatkov med pristojnimi organi držav članic razširja na poročila, ki jih vložijo mednarodne skupine podjetij za namene direktive o drugem stebru.

Pravno varnost in jasnost za mednarodne skupine podjetij in davčne uprave je mogoče zagotoviti le z oblikovanjem enotnega sklopa pravil, ki se uporabljajo za vse države članice. Obstoječa pravila za zagotavljanje globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v EU, ki so zapisana v direktivi o drugem stebru, bi bila resno omejena, če bi države članice uvedle različne zahteve glede poročanja na nacionalni ravni.

Čeprav je bil na mednarodni ravni z vzorčnimi pravili GloBE razvit skupni pristop k vlaganju in izmenjavi informacij za namene drugega stebra, je pomembno zagotoviti, da se to v EU dosledno izvaja. V EU, ki jo sestavljajo močno povezana gospodarstva, je potrebno usklajeno ukrepanje, da se izboljša delovanje enotnega trga in zagotovi pravilno delovanje direktive o drugem stebru pri zagotavljanju minimalne dejanske obdavčitve poslovnega dobička. To je mogoče doseči le, če se tudi obveznosti poročanja sprejmejo centralno in enotno prenesejo.

Pobuda EU prinaša dodano vrednost v primerjavi s tem, kar bi bilo mogoče doseči s številnimi nacionalnimi metodami izvajanja na podlagi pravno nezavezujočih vzorčnih pravil GloBE. Pristop EU ima tri glavne prednosti. Prvič, pravni okvir za vlaganje in izmenjavo informacij med davčnimi organi bi bil v celoti usklajen med državami članicami, kar bi olajšalo zahteve glede poročanja za mednarodne skupine podjetij. Drugič, izmenjavo informacij bi podpirala skupna infrastruktura IT. Nazadnje, enotno izvajanje na ravni EU bi davčnim zavezancem zagotovilo pravno varnost v zvezi z njihovimi obveznostmi glede vložitve in pravili o izmenjavi informacij med pristojnimi organi.

Sorazmernost

S predlogom se izvajajo obstoječe obveznosti iz člena 44 direktive o drugem stebru v zvezi z obveznostmi glede vložitve za mednarodne skupine podjetij v okviru področja uporabe direktive in razširja področje uporabe avtomatične izmenjave podatkov na podlagi direktive o upravnem sodelovanju na poročila, ki jih vložijo te mednarodne skupine podjetij. Glede na to, da te mednarodne skupine podjetij poslujejo onkraj meja ene same države članice, skupna pravila EU predstavljajo minimalno raven ureditve, ki je potrebna za zagotovitev učinkovitega poročanja.

Direktiva torej ne presega tistega, kar je nujno za doseganje njenih ciljev, in spoštuje načelo sorazmernosti.

Izbira instrumenta

Gre za predlog direktive, ki je edini razpoložljivi instrument, ki je na voljo v skladu s pravno podlago, ki jo tvorita člena 113 in 115 PDEU. Poleg tega ta direktiva predstavlja osmo spremembo direktive o upravnem sodelovanju (2011/16/EU) po direktivah Sveta 2014/107/EU, 2015/2376/EU, 2016/881/EU, 2016/2258/EU, 2018/822/EU, 2021/514/EU in 2023/2226/EU.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

Ocena učinka

Za ta predlog ocena učinka ni bila izvedena.

S tem predlogom se izvaja člen 44 direktive o drugem stebru na način, ki je v celoti skladen s tem, kar je bilo razvito na svetovni ravni, in to natančno posnema. Drugih možnih politik ni. Poleg tega je s političnega vidika nujno, da se postopek nadaljuje, saj bo treba prvo poročanje opraviti do 30. junija 2026, kar je rok, določen v direktivi o drugem stebru. To pomeni, da je bistveno, da države članice EU to pobudo hitro sprejmejo in izvedejo.

Temeljne pravice

Predlagana direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Stroški izvajanja tega predloga za obdobje 2024–2027 so ocenjeni na 3,3 milijona EUR. Financiral se bo s prerazporeditvijo sredstev iz obstoječega programa Fiscalis. Za več podrobnosti glej oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga.

5.DRUGI ELEMENTI

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Direktiva o drugem stebru določa lokalno vložitev napovedi kot privzeto pravilo za vse subjekte v sestavi mednarodne skupine podjetij v EU. Vendar omogoča centralno vložitev napovedi, če sta izpolnjena dva pogoja: (1) velja sporazum o izmenjavi informacij med jurisdikcijo subjekta, imenovanega za vložitev informativne napovedi za odmero povrhnjega davka v imenu skupine (tj. krovni matični subjekt ali imenovani vložniški subjekt), in jurisdikcijami subjektov v sestavi; ter (2) krovni matični subjekt ali imenovani vložniški subjekt to dejansko storita. Ta predlog določa okvir za izmenjavo informacij v EU in s tem omogoča centralno vložitev napovedi v EU.

Predlog je sestavljen iz dveh delov: (a) sprememb besedila direktive o upravnem sodelovanju; in (b) nove priloge.

(a)Spremembe besedila direktive o upravnem sodelovanju – Okvir za izmenjavo informativnih napovedi za odmero povrhnjega davka

Glavna sprememba je novi člen 8ae, ki določa okvir za izmenjavo informativnih napovedi za odmero povrhnjega davka. Osnovna pravila za vložitev informativne napovedi za odmero povrhnjega davka so določena v členu 44 direktive o drugem stebru, ki vsebuje informacije, ki jih morajo zagotoviti poročevalci mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, da lahko davčne uprave držav članic spremljajo, ali subjekti, ki spadajo na področje uporabe, pravilno uporabljajo pravila iz direktive o drugem stebru.

Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi poročevalcem mednarodne skupine podjetij, ki so rezidenti za davčne namene v EU, omogočile, da vložijo informativno napoved za odmero povrhnjega davka v 15 mesecih po zadnjem dnevu poslovnega leta poročanja, razen za prvo poslovno leto poročanja, za katero je treba napoved vložiti najpozneje 18 mesecev po zadnjem dnevu poslovnega leta poročanja. Ta roka sta določena v členu 44(7) in členu 51 direktive o drugem stebru. Pristojni organ države članice, pri kateri se vloži informativna napoved za odmero povrhnjega davka, pošlje ustrezne dele tega poročila ustreznim pristojnim organom zadevnih drugih držav članic.

Pristojni organi informativno napoved za odmero povrhnjega davka sporočijo na naslednji način (tj. „pristop razširjanja“):

·država članica krovnega matičnega subjekta mednarodne skupine podjetij prejme celotno informativno napoved za odmero povrhnjega davka,

·vse države članice izvajalke prejmejo celoten splošni oddelek informativne napovedi za odmero povrhnjega davka,

·države članice s samo kvalificiranim domačim povrhnjim davkom, v katerih se nahajajo subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij, prejmejo ustrezne dele splošnega oddelka informativne napovedi za odmero povrhnjega davka,

·države članice s pravicami do obdavčitve na podlagi direktive o drugem stebru prejmejo posebne jurisdikcijske oddelke.

Ustrezne dele informativne napovedi za odmero povrhnjega davka bi bilo treba izmenjati čim prej, v vsakem primeru pa najpozneje tri mesece po roku za vložitev napovedi za zadevno poslovno leto poročanja. Za prvo leto uporabe direktive o drugem stebru (tj. poslovno leto poročanja 2024) je rok za izmenjavo informacij šest mesecev po roku za vložitev napovedi. Tudi informativne napovedi za odmero povrhnjega davka, prejete po roku za vložitev napovedi, bi bilo treba izmenjati takoj, ko so prejete, v vsakem primeru pa najpozneje tri mesece po prejemu.

Sporočanje informacij pristojnim organom drugih držav članic bo potekalo z uporabo standardnega elektronskega obrazca, ki ga bo Komisija pripravila z izvedbenim aktom.

Za države članice, ki izberejo opcijo, da ne bodo uporabljale kvalificiranega pravila o vključitvi dohodkov in kvalificiranega pravila o prenizko obdavčenih dobičkih v skladu s členom 50(1) direktive o drugem stebru, se odloži tudi uporaba pravil iz te direktive.

Novi člen 9a določa možnost, da se pristojni organ pozanima glede informativne napovedi za odmero povrhnjega davka, za katero je bilo priglašeno, da bo vložena centralno, vendar napoved ni bila izmenjana. Pristojni organ države članice, v kateri je vložniški subjekt rezident za namene drugega stebra, lahko nato preveri, ali je bilo tako poročilo vloženo, in se pozanima o pričakovanem datumu vložitve napovedi, če to še ni bilo storjeno. Če informativna napoved za odmero povrhnjega davka ni prejeta v treh mesecih od novega pričakovanega datuma vložitve, se lahko subjektom v sestavi mednarodne skupine podjetij naložijo zahteve glede lokalne vložitve napovedi, da se pridobi informativna napoved za odmero povrhnjega davka, saj pogoji za centralno vložitev napovedi niso izpolnjeni. Po drugi strani pa se subjektom v sestavi ne sme naložiti lokalne vložitve napovedi pred iztekom zgoraj navedenega roka.

Kadar pristojni organ po prejemu informativne napovedi za odmero povrhnjega davka in njenem preverjanju utemeljeno domneva, da so potrebni popravki, bi moral o tem uradno obvestiti tudi pristojni organ države članice pošiljateljice. Pristojni organ pošiljatelj bi moral brez odlašanja sprejeti ustrezne ukrepe, da od vložniškega subjekta pridobi popravljeno informativno napoved za odmero povrhnjega davka, in jo izmenjati z ustreznimi pristojnimi organi držav članic.

(b)Priloga VII

S predlogom se v direktivo o upravnem sodelovanju doda nova Priloga VII. V prvem oddelku so opredeljeni nekateri izrazi, uporabljeni v Prilogi, in ustrezni členi iz direktive o upravnem sodelovanju. V drugem oddelku so opisana pravila za predložitev dokumentacije, ki se uporabljajo za vložniški subjekt mednarodne skupine podjetij. Tretji oddelek vključuje informativno napoved za odmero povrhnjega davka (ki je popolnoma v skladu z informativno napovedjo GloBE, ki jo je razvila OECD) in jo usklajuje z direktivo o drugem stebru. Komisija lahko z delegiranim aktom spremeni informativno napoved za odmero povrhnjega davka, da bi se upoštevale prihodnje posodobitve, dogovorjene na mednarodni ravni.

2024/0276 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 113 in 115 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 6 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 7 ,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Z Direktivo Sveta (EU) 2022/2523 8 je bil izveden dogovor, dosežen 8. decembra 2021 v vključujočem okviru OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, poleg tega pa sama direktiva tesno sledi vzorčnim pravilom OECD, o katerih je bil dosežen dogovor v vključujočem okviru OECD/G20 14. decembra 2021. Direktiva uvaja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov in kvalificirano pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih, poleg tega pa državam članicam omogoča uvedbo lastnega kvalificiranega domačega povrhnjega davka.

(2)V členu 44 Direktive Sveta (EU) 2022/2523 so že določena pravila za vložitev informativnih napovedi za odmero povrhnjega davka in na splošno opisane kategorije informacij, o katerih morajo poročati mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine, ki jih zajema navedena direktiva, saj davčne uprave te informativne napovedi za odmero povrhnjega davka potrebujejo za izvedbo ustrezne ocene tveganja, oceno pravilnosti davčne obveznosti in spremljanje, ali mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine pravilno uporabljajo pravila iz Direktive Sveta (EU) 2022/2523.

(3)Zato je primerno spremeniti Direktivo Sveta 2011/16/EU 9 , da se določijo nova pravila o avtomatični izmenjavi podatkov za lažjo izmenjavo informacij v zvezi z informativno napovedjo za odmero povrhnjega davka ter tako oblikuje okvir za operativno izvajanje člena 44 Direktive Sveta (EU) 2022/2523. Ta pravila bi morala biti v skladu z dogovorom iz vključujočega okvira OECD/G20 in vzorčnimi pravili OECD.

(4)Ta pravila bi morala omogočati centralno vložitev informativne napovedi za odmero povrhnjega davka namesto lokalne vložitve te napovedi v vsaki jurisdikciji, ki izvaja dogovor iz vključujočega okvira OECD/G20 o minimalni obdavčitvi mednarodne skupine podjetij (v nadaljnjem besedilu: izvajalske jurisdikcije) 10 . Davčne uprave vsake ustrezne izvajalske jurisdikcije bi morale prejeti potrebne informacije v okviru standardne informativne napovedi.

(5)Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi od poročevalcev mednarodne skupine podjetij, ki se nahaja v EU, zahtevale, da vložijo informativno napoved za odmero povrhnjega davka v rokih iz člena 44(7) in člena 51 Direktive Sveta (EU) 2022/2523.

(6)Ko država članica od poročevalcev prejme informativne napovedi za odmero povrhnjega davka, bi morala državam članicam in jurisdikcijam prejemnicam najpozneje tri mesece po prejemu sporočiti ustrezne specifične dele teh informativnih napovedi za odmero povrhnjega davka v skladu s pristopom razširjanja, ki je bil odobren v vključujočem okviru OECD/G20. V prvem letu izvajanja bi bilo treba rok za sporočanje poročil podaljšati na šest mesecev po njihovemu prejemu, da se upoštevajo morebitne zamude v novem sistemu izmenjave.

(7)Država članica krovnega matičnega subjekta mednarodne skupine podjetij bi morala prejeti celotno informativno napoved za odmero povrhnjega davka. Vsem državam članicam, ki so uvedle kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov ali kvalificirano pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih ali oboje (v nadaljnjem besedilu: države članice izvajalke), bi bilo treba zagotoviti celoten splošni oddelek informativne napovedi za odmero povrhnjega davka, državam članicam s samo kvalificiranim domačim povrhnjim davkom, v katerih se nahajajo subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij, pa bi bilo treba zagotoviti ustrezne dele splošnega oddelka informativne napovedi za odmero povrhnjega davka. Državam članicam s pravicami do obdavčitve na podlagi Direktive Sveta (EU) 2022/2523 bi bilo treba zagotoviti jurisdikcijske oddelke.

(8)Sporočanje informacij pristojnim organom drugih držav članic bi moralo potekati z uporabo standardnega elektronskega obrazca, ki ga bo Komisija pripravila z izvedbenim aktom.

(9)Pristojni organi bi se morali medsebojno uradno obveščati, kadar utemeljeno domnevajo, da je treba informacije, vključene v informativno napoved za odmero povrhnjega davka, popraviti. Take popravke bi bilo treba brez nepotrebnega odlašanja izmenjati z vsemi pristojnimi organi, s katerimi je treba takšne informacije izmenjati.

(10)Če pristojni organ ne prejme izmenjave, ki se je pričakovala na podlagi uradnega obvestila mednarodne skupine podjetij, bi moral o tem uradno obvestiti pristojni organ, ki naj bi poslal informacije v okviru izmenjave, ki ni bila izvedena. Slednji pristojni organ bi moral brez odlašanja ugotoviti razlog za neizmenjavo ustreznih informacij in v enem mesecu obvestiti pristojni organ, ki je poslal obvestilo o manjkajoči izmenjavi, vključno s pričakovanim novim datumom za izmenjavo. Če se informacije ne prejmejo do novega datuma za izmenjavo, bi bilo treba šteti, da centralna vložitev napovedi ni bila izvedena, pristojni organ, ki je poslal obvestilo o manjkajoči izmenjavi, pa bi moral od subjekta v sestavi mednarodne skupine podjetij zahtevati, da informativno napoved za odmero povrhnjega davka vloži lokalno.

(11)Člen 50 Direktive Sveta (EU) 2022/2523 državam članicam, v katerih ima sedež zelo malo skupin, omogoča, da izberejo opcijo, da za omejeno obdobje ne bodo uporabljale pravila o vključitvi dohodkov in pravila o prenizko obdavčenih dobičkih. Take države članice bi morale pravila o izmenjavi informativnih napovedi za odmero povrhnjega davka začeti uporabljati šele, ko se izteče obdobje opcije na podlagi člena 50 Direktive Sveta (EU) 2022/2523.

(12)Direktivo Sveta 2011/16/EU in Prilogo VII k Direktivi, kakor ju spreminja ta direktiva, bi bilo treba brati skupaj z Direktivo Sveta (EU) 2022/2523. Izrazi iz Direktive Sveta 2011/16/EU, ki jih vsebuje tudi Direktiva Sveta (EU) 2022/2523, bi morali imeti enak pomen kot v slednji direktivi. Poleg tega ta direktiva vsebuje dodatne opredelitve, ki so potrebne, da se upošteva nadaljnji mednarodni razvoj v okviru izmenjave informacij na področju obdavčevanja.

(13)Velike domače skupine so vključene v zahteve glede poročanja iz Direktive Sveta (EU) 2022/2523 in morajo predložiti pregled strukture in davčnih obveznosti za celotno veliko domačo skupino, tudi če je pregled relevanten samo za davčno upravo v državi članici, v kateri se nahaja. Da bi se čim bolj zmanjšalo upravno breme za zadevno državo članico in ohranila enaka obravnava iz Direktive Sveta (EU) 2022/2523, bi morale velike domače skupine svoja poročila vložiti z uporabo predloge iz Priloge k tej direktivi.

(14)V členu 44(5) Direktive Sveta (EU) 2022/2523 je določeno, da je treba informativno napoved za odmero povrhnjega davka vložiti v obliki standardne predloge. Takšna standardna predloga, ki vsebuje informacije, ki jih davčna uprava potrebuje za izvedbo ustrezne ocene tveganja in oceno, ali je obveznost subjekta v sestavi glede povrhnjega davka pravilna, je bila oblikovana v vključujočem okviru OECD/G20 11 . V vključujočem okviru OECD/G20 so bila pripravljena tudi navodila 12 za vložitev standardne predloge, ki bodo za mednarodne skupine podjetij koristen vir razlage pri vložitvi informativne napovedi za odmero povrhnjega davka. Zato je primerno, da se v novi prilogi k Direktivi Sveta 2011/16/EU (v nadaljnjem besedilu: Priloga VII) določi standardni obrazec, skladen s tistim, ki je bil oblikovan v vključujočem okviru OECD/G20, za vložitev informativne napovedi za odmero povrhnjega davka na podlagi Direktive Sveta 2011/16/EU, kakor je spremenjena s to direktivo in Direktivo Sveta (EU) 2022/2523.

(15)Standardna predloga za informativno napoved za odmero povrhnjega davka iz te direktive zagotavlja, da so informacije in davčni izračuni, ki jih mora mednarodna skupina podjetij vložiti v okviru informativne napovedi za odmero povrhnjega davka, dovolj celoviti, da davčnim upravam omogočajo izvedbo ustrezne ocene tveganja in oceno pravilnosti davčne obveznosti subjekta v sestavi na podlagi Direktive Sveta (EU) 2022/2523. Hkrati se skuša izogniti nalaganju nepotrebnih zahtev glede zbiranja informacij, izračunov in poročanja mednarodnim skupinam podjetij ali izpostavljanju davčnih zavezancev številnim neusklajenim zahtevam po dodatnih informacijah v vsaki izvajalski jurisdikciji. Standardizirana informativna napoved davčni upravi ne preprečuje, da v nadaljnjih zahtevkih na podlagi nacionalnega prava zahteva potrebne podporne informacije, da bi preverila skladnost z Direktivo Sveta (EU) 2022/2523. Vendar jurisdikcije na splošno poleg informativne napovedi za odmero povrhnjega davka v okviru svojih rutinskih zahtev za davčno napoved in plačilo ne bi smele zahtevati poročanja o dodatnih podatkovnih točkah, vse take informacije pa bi se morale nanašati na primer na obveznost, časovni okvir in način plačila ali identifikacijo davčnega zavezanca ter kontaktne podatke, ne pa na izračun obveznosti subjekta v sestavi glede povrhnjega davka.

(16)Da se zagotovi usklajenost standardne predloge za informativno napoved za odmero povrhnjega davka z mednarodnim razvojem, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da po potrebi spremeni Oddelek III Priloge VII k Direktivi Sveta 2011/16/EU. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 13 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(17)Ker cilja te direktive, in sicer zagotoviti okvir za operativno izvajanje Direktive Sveta (EU) 2022/2523 na podlagi skupnega pristopa iz vzorčnih pravil OECD, vsaka država članica sama ne more zadovoljivo doseči, saj bi neodvisno ukrepanje držav članic lahko razdrobilo notranji trg, temveč se lahko zaradi obsega reforme globalnega minimalnega davka in ključnega pomena sprejemanja rešitev, ki delujejo za notranji trg kot celoto, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(18)Direktivo 2011/16/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva Sveta 2011/16/EU se spremeni:

(1)v členu 3 se točka 9 spremeni:

(a)prvi pododstavek se spremeni:

(a)točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)v členu 8(1) ter členih 8a do 8ae sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij drugi državi članici brez predhodnega zaprosila in v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih. V členu 8(1) se sklicevanje na podatke, ki so na voljo, nanaša na informacije, ki so v davčnih spisih države članice, ki sporoča informacije, in so dostopni v skladu s postopki za zbiranje in obdelavo informacij v navedeni državi članici;“;

(b)točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)v vseh drugih določbah te direktive, razen člena 8(1) in (3a) ter členov 8a do 8ae, sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij, določenih v prvem pododstavku, točki (a) in (b), te točke.“;

(b)drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„V tem členu, členu 8(3a) in (7a) ter členu 21(2) te Direktive in Prilogi IV k tej Direktivi ima vsak izraz z veliko začetnico tak pomen, kot ga ima v ustrezni opredelitvi iz Priloge I k tej Direktivi. V členu 21(5) ter členu 25(3) in (4) te Direktive ima vsak izraz z veliko začetnico tak pomen, kot ga ima v ustrezni opredelitvi iz prilog I, V ali VI k tej Direktivi. V členu 8aa te Direktive in Prilogi III k tej Direktivi ima vsak izraz z veliko začetnico tak pomen, kot ga ima v ustrezni opredelitvi iz Priloge III k tej Direktivi. V členu 8ac te Direktive in Prilogi V k tej Direktivi ima vsak izraz z veliko začetnico tak pomen, kot ga ima v ustrezni opredelitvi iz Priloge V k tej Direktivi. V členu 8ad te Direktive in Prilogi VI k tej Direktivi ima vsak izraz z veliko začetnico tak pomen, kot ga ima v ustrezni opredelitvi iz Priloge VI k tej Direktivi. V členih 8ae in 9a te direktive ter Prilogi VII k tej direktivi ima vsak izraz enak pomen, kot je opredeljen v členu 3, členu 9(2), točka (a), členu 16(4), (6), (8) in (11), členu 17(1), členu 21(5), členu 22(1), členu 24(4) in (6), členu 26(2), členu 27(3), (4) in (5), členu 28(1), členu 30(2), členu 31(1), členu 32, členu 33(1), členu 35(1), členu 36(1), členu 37(1), členu 39(1), členu 42(1), členu 44(1), členu 47(1) in členu 49(3) Direktive Sveta (EU) 2022/2523*. Poleg tega je pomen vsakega izraza z veliko začetnico opredeljen v oddelku I Priloge VII k tej direktivi.

* Direktiva Sveta (EU) 2022/2523 z dne 15. decembra 2022 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji (UL L 328, 22.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2523/oj).“;

(2)doda se naslednji člen:

„Člen 8ae
Izmenjava informacij v zvezi z informativnimi napovedmi za odmero povrhnjega davka na podlagi člena 44 Direktive Sveta (EU) 2022/2523

1.Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da od krovnega matičnega subjekta ali imenovanega vložniškega subjekta, kakor je navedeno v členu 44(3), točki (a) in (b), Direktive Sveta (EU) 2022/2523, mednarodne skupine podjetij, ki se nahaja na njenem ozemlju v skladu s členom 4 Direktive Sveta (EU) 2022/2523, zahteva, da informativno napoved za odmero povrhnjega davka vloži z uporabo standardne predloge iz oddelka III Priloge VII k tej direktivi ter v rokih iz člena 44(7) in člena 51 Direktive Sveta (EU) 2022/2523.

2.Pristojni organ države članice, ki je prejel informativno napoved za odmero povrhnjega davka v skladu z odstavkom 1, sporoči z avtomatično izmenjavo in v skladu z naslednjim pristopom razširjanja:

(a)splošni oddelek informativne napovedi za odmero povrhnjega davka izvajalski državi članici, v kateri se nahajajo krovni matični subjekt ali subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij;

(b)splošni oddelek informativne napovedi za odmero povrhnjega davka, razen povzetka s splošnimi informacijami iz oddelka 1.4 napovedi, državam članicam s samo kvalificiranim domačim povrhnjim davkom:

(i)v katerih se nahajajo subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij;

(ii)v katerih se nahaja skupni podvig ali član skupine skupnega podviga mednarodne skupine podjetij, če se kvalificirani domači povrhnji davek naloži skupnim podvigom v jurisdikciji;

(iii)v primerih, kadar se kvalificirani domači povrhnji davek naloži subjektu v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki je brez države, v jurisdikciji;

(c)eden ali več jurisdikcijskih oddelkov iz informativne napovedi za odmero povrhnjega davka državam članicam, ki imajo pravice do obdavčitve na podlagi Direktive Sveta (EU) 2022/2523, v zvezi z državami članicami, na katere se takšni jurisdikcijski oddelki nanašajo.

Ne glede na prvi pododstavek se jurisdikcijam s pravilom o prenizko obdavčenih dobičkih, v katerih je odstotek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih enak nič, zagotovi le del informativne napovedi za odmero povrhnjega davka, ki vsebuje informacije o pripisovanju povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih v zvezi s to jurisdikcijo, pri čemer so te informacije skladne z izvlečkom iz oddelka 3.4.3 informativne napovedi za odmero povrhnjega davka, izvajalski državi članici, v kateri se nahaja krovni matični subjekt, pa se zagotovijo vsi jurisdikcijski oddelki.

3.Pristojni organ države članice informativne napovedi za odmero povrhnjega davka, prejete v skladu z odstavkom 1, izmenja čim prej, v vsakem primeru pa najpozneje tri mesece po roku za vložitev napovedi za zadevno poslovno leto poročanja.

4.Pristojni organ države članice izmenja informativno napoved za odmero povrhnjega davka, prejeto po roku za njeno vložitev, najpozneje tri mesece po datumu prejema te napovedi.

5.Za lažjo izmenjavo informacij iz odstavka 2 tega člena Komisija z izvedbenimi akti v okviru postopka za določitev standardnega elektronskega obrazca iz člena 20(5) sprejme potrebne praktične postopke. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2).

6.Komisija nima dostopa do informacij iz odstavka 2, točke (a) do (c).

7.Sporočanje in izmenjava iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena potekata z uporabo standardnega elektronskega obrazca iz člena 20(5).“;

(3)člen 8b se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8b

Države članice Komisiji vsako leto pošljejo statistične podatke o obsegu avtomatičnih izmenjav v skladu s členi 8(1), 8(3a), 8aa, 8ac in 8ae ter informacije o upravnih in drugih zadevnih stroških in koristih, povezanih z opravljenimi izmenjavami, ter vse morebitne spremembe, tako za davčne uprave kot tudi za tretje osebe.“;

(4)doda se naslednji člen:

„Člen 9a
Sodelovanje pri popravkih, skladnosti in izvrševanju v zvezi z informativnimi napovedmi za odmero povrhnjega davka

1.Kadar pristojni organ države članice utemeljeno domneva, da je treba informacije v informativni napovedi za odmero povrhnjega davka v zvezi s krovnim matičnim subjektom ali imenovanim vložniškim subjektom, ki se nahaja v jurisdikciji druge države članice, popraviti, o tem uradno obvesti pristojni organ druge države članice. Če se uradno obveščeni pristojni organ strinja, da je treba informacije iz informativne napovedi za odmero povrhnjega davka popraviti, brez odlašanja sprejme ustrezne ukrepe, da od zadevnega krovnega matičnega subjekta ali imenovanega vložniškega subjekta pridobi takšne popravljene informacije. Popravljene informacije brez odlašanja izmenja z vsemi pristojnimi organi, s katerimi je treba takšne informacije izmenjati v skladu s to direktivo.

2.Kadar pristojni organ države članice od enega ali več subjektov v sestavi, ki se nahajajo v njegovi državi članici, prejme uradno obvestilo, da naj bi informativno napoved za odmero povrhnjega davka za take subjekte v sestavi vložil krovni matični subjekt ali imenovani vložniški subjekt, ki se nahaja v drugi državi članici, vendar informacije, vključene v informativno napoved za odmero povrhnjega davka, niso bile izmenjane v rokih, določenih v členu 8ae(3), uradno obvesti drugi pristojni organ, da informacije niso bile prejete. Uradno obveščeni pristojni organ brez odlašanja ugotovi, zakaj se zadevna informativna napoved za odmero povrhnjega davka ni izmenjala, in o tem uradno obvesti pristojni organ v enem mesecu od prejema uradnega obvestila, vključno s pričakovanim datumom izmenjave za informativno napoved za odmero povrhnjega davka, kadar je to ustrezno.“;

(5)v členu 18 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.Pristojni organ vsake države članice vzpostavi učinkovit mehanizem za zagotavljanje uporabe informacij, pridobljenih s poročanjem ali izmenjavo informacij na podlagi členov 8 do 8ae.“;

(6)v členu 20 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi standardne elektronske obrazce, vključno z jezikovno ureditvijo, v naslednjih primerih:

(a)pri avtomatični izmenjavi podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih v skladu s členom 8a pred 1. januarjem 2017;

(b)pri avtomatični izmenjavi podatkov o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, v skladu s členom 8ab pred 30. junijem 2019;

(c)pri avtomatični izmenjavi podatkov o kriptosredstvih, o katerih se poroča, v skladu s členom 8ad pred 30. junijem 2025;

(d)pri avtomatični izmenjavi informativne napovedi za odmero povrhnjega davka v skladu s členom 8ae pred 1. januarjem 2026.

Navedeni standardni elektronski obrazci lahko vsebujejo le tiste elemente za izmenjavo podatkov ali informacij, ki so našteti v členu 8a(6), členu 8ab(14), členu 8ad(3) in členu 8ae(2), ter taka druga polja, povezana s temi elementi, ki so potrebna za dosego ciljev iz členov 8a, 8ab, 8ad oziroma 8ae.

Jezikovna ureditev iz prvega pododstavka tega odstavka državam članicam ne preprečuje, da bi podatke ali informacije iz členov 8a in 8ab sporočile v katerem koli od uradnih jezikov Unije. Lahko pa je v okviru te jezikovne ureditve določeno, da se ključni elementi takih podatkov ali informacij pošljejo tudi v drugem uradnem jeziku Unije.

Izvedbeni akti iz tega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2).“;

(7)v členu 21 se doda naslednji odstavek:

„9. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26a, da lahko spremeni oddelek III Priloge VII in ga uskladi z morebitnimi posodobitvami standardne informativne napovedi za odmero povrhnjega davka, določene v dogovoru iz vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanju erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička*.

*OECD (2023), Tax Challenges Arising from the Digitalisation of the Economy – GloBE Information Return (Pillar Two) (Davčni izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva – informativna napoved GloBE (drugi steber)), OECD Publishing, Pariz, https://doi.org/10.1787/91a49ec3-en.“;

(8)v členu 22 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:

„3.Države članice za doseganje namenov te direktive hranijo evidence o informacijah, prejetih z avtomatično izmenjavo podatkov v skladu s členi 8 do 8ae, največ toliko časa, kot je potrebno, nikakor pa ne manj kot pet let od datuma njihovega prejema.

4.Države članice si prizadevajo zagotoviti, da lahko Poročevalec z elektronskimi sredstvi pridobi potrditev veljavnosti informacij o IŠD katerega koli davčnega zavezanca, za katerega velja izmenjava informacij v skladu s členi 8 do 8ae. Potrditev informacij o IŠD se lahko zahteva le za namene potrditve pravilnosti podatkov iz člena 8(1), člena 8(3a), člena 8a(6), člena 8aa(3), člena 8ab(14), člena 8ac(2), člena 8ad(3) in člena 8ae(2).“;

(9)člen 25a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 25a
Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive v zvezi s členi 8aa do 8ae, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.“;

(10)doda se naslednji člen:

„Člen 26a
Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 21(9) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te direktive pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 21(9) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te direktive.

3.Prenos pooblastila iz člena 21(9) lahko kadar koli prekliče Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem uradno obvesti Svet.

6.Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 21(9), začne veljati le, če Svet delegiranemu aktu ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če je pred iztekom tega roka Svet obvestil Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za dva meseca.“;

(11)doda se naslednji člen:

„Člen 27c
Prvo poslovno leto poročanja in prva izmenjava informacij iz člena 8ae

1.Prvo poslovno leto poročanja, za katero se sporočijo informacije, je zadevno koledarsko leto ali drugo ustrezno poročevalsko obdobje od 1. januarja 2024.

2.Za države članice, ki izberejo opcijo, da ne bodo uporabljale pravila o vključitvi dohodkov in pravila o prenizko obdavčenih dobičkih v skladu s členom 50(1) Direktive Sveta (EU) 2022/2523, je prvo poslovno leto poročanja prvo poslovno leto po izteku te opcije.

3.Pri prvi izmenjavi informacij iz člena 8ae lahko pristojni organ države članice te informacije izmenja najpozneje šest mesecev po rokih iz navedenega člena.“;

(12)besedilo iz Priloge k tej direktivi se doda kot Priloga VII.

Člen 2

1.Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2025.

2.Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3.Ne glede na odstavek 1, prvi pododstavek, države članice, ki so izbrale opcijo, da ne bodo uporabljale pravila o vključitvi dohodkov in pravila o prenizko obdavčenih dobičkih v skladu s členom 50(1) Direktive Sveta (EU) 2022/2523, sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje dan pred iztekom te opcije.

4.Države članice Komisiji brez odlašanja sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Svet

predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Direktiva Sveta (EU) 2024/XX z dne XX o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja

1.2.Zadevna področja

Davčna politika

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

☒ Nov ukrep

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 14

 Podaljšanje obstoječega ukrepa

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

Cilj predloga je zagotoviti pravično in učinkovito delovanje notranjega trga z olajšanjem centralne vložitve informativne napovedi za odmero povrhnjega davka, kot je opredeljena v Direktivi (EU) 2022/2523 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji.

Cilj te pobude je tudi zaščititi davčne prihodke držav članic z omogočanjem izmenjave informacij v zvezi z informativno napovedjo za odmero povrhnjega davka. To prispeva tudi k odvračanju od neizpolnjevanja obveznosti.

1.4.2.Specifični cilji

S tem predlogom bo mednarodnim skupinam podjetij in velikim domačim skupinam, ki spadajo na področje uporabe Direktive (EU) 2022/2523, zagotovljena enotna predloga za vložitev njihovih informativnih napovedi za odmero povrhnjega davka. To bo znatno zmanjšalo njihovo upravno breme, saj bo informativna napoved za odmero povrhnjega davka enaka v vseh državah članicah.

Drugič, z zagotavljanjem avtomatične izmenjave podatkov bo predlog mednarodnim skupinam podjetij, ki spadajo na njegovo področje uporabe, omogočil, da svojo informativno napoved za odmero povrhnjega davka vložijo samo enkrat za celotno mednarodno skupino podjetij (centralna vložitev napovedi), kar bo zmanjšalo njihovo upravno breme in znatno zmanjšalo število poročil, ki bi jih sicer morale vložiti.

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Mednarodne skupine podjetij, ki spadajo na področje uporabe Direktive (EU) 2022/2523, bodo lahko uporabile metodo centralne vložitve napovedi, ki jim bo omogočila, da vložijo eno informativno napoved za odmero povrhnjega davka za celotno skupino. Brez tega predloga bi moral vsak subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij pri svojih zadevnih davčnih upravah vložiti ločeno informativno napoved za odmero povrhnjega davka.

S centralno vložitvijo napovedi se močno zmanjšuje upravno breme za mednarodne skupine podjetij, ki spadajo na področje uporabe tega predloga.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Specifični cilj	Kazalniki	Orodje za merjenje
Zagotoviti enotno predlogo za vložitev informativne napovedi za odmero povrhnjega davka	Mednarodne skupine podjetij, ki spadajo na področje uporabe tega predloga, uporabljajo enotno predlogo za vložitev informativne napovedi za odmero povrhnjega davka	Letna ocena avtomatične izmenjave podatkov (vir: davčne uprave držav članic).
Omogočanje metode centralne vložitve napovedi	Mednarodne skupine podjetij, ki spadajo na področje uporabe tega predloga, uporabljajo metodo centralne vložitve napovedi namesto lokalne	Letna ocena avtomatične izmenjave podatkov (vir: davčne uprave držav članic).
Zaščita pobiranja davčnih prihodkov v državah članicah.	Dodatni davčni prihodki, zagotovljeni z izvajanjem Direktive (EU) 2022/2523, in sicer zaradi pregledov, ki jih je omogočil nadzor nad informativno napovedjo za odmero povrhnjega davka	Letna ocena avtomatične izmenjave podatkov (vir: davčne uprave držav članic).

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

V predlogu bodo uporabljene praktične ureditve, ki se trenutno uporabljajo v okviru direktive o upravnem sodelovanju. Z izvedbenim aktom bo zagotovljena posebna shema za avtomatično izmenjavo informativnih napovedi za odmero povrhnjega davka.

Prvo poslovno leto uporabe Direktive (EU) 2022/2523 je leto 2024, skupine, ki spadajo na področje uporabe tega predloga, pa bi morale o informativnih napovedih za odmero povrhnjega davka poročati najpozneje 15 mesecev po koncu poslovnega leta (člen 44(7) Direktive (EU) 2022/2523). Države članice bi morale prve informacije poslati najpozneje šest mesecev po nacionalnem datumu poročanja.

Ukrepanje na ravni EU bo prineslo dodano vrednost v primerjavi s posameznimi pobudami držav članic na tem področju. Svet je sprejel Direktivo (EU) 2022/2523, ki določa materialna pravila za izračun obveznosti glede obdavčitve mednarodnih skupin podjetij, ki spadajo na področje uporabe tega predloga. Da se harmonizacija pravil ne bi izgubila v fazi izvajanja, je treba zagotoviti ukrepe na ravni EU tudi v zvezi s predlogami za poročanje.

Poleg tega bi mednarodne skupine podjetij, ki spadajo na področje uporabe pravil, brez vzpostavitve okvira za izmenjavo informacij morale izpolnjevati zahteve glede lokalne vložitve napovedi, ki bi jih vsaka država članica določila ločeno, kar bi pomenilo, da bi moral vsak subjekt v sestavi skupine svojim lokalnim davčnim upravam zagotoviti popolne informacije za skupino, kar je v nekaterih primerih morda nemogoče izpolniti. Ukrepanje EU je zato bistvenega pomena, saj okvira za izmenjavo informacij ni mogoče zagotoviti na ravni držav članic.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Poročanje po državah, ki je že vključeno v Direktivo 2011/16/EU, kakor je bila spremenjena, zahteva zelo splošno poročanje mednarodnih skupin podjetij, ki spadajo na področje uporabe tega predloga. Taki podatki se lahko uporabijo le za namene obvladovanja tveganja in sami po sebi ne dopuščajo dodatne obdavčitve. Nov okvir v Direktivi (EU) 2022/2523 vztraja pri minimalni davčni stopnji za mednarodne skupine podjetij, ki spadajo na področje uporabe tega predloga. S tem predlogom se zagotavlja ustrezen okvir za izvajanje, da lahko države članice pridobijo potrebne informacije, da lahko nadzorujejo in pobirajo zahtevano minimalno stopnjo dolgovanih davkov.

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Ker predlog spreminja Direktivo 2011/16/EU o upravnem sodelovanju, bodo za namene tega predloga na voljo postopki, ureditve in orodja informacijske tehnologije, ki so že uveljavljeni ali v pripravi v okviru navedene direktive.

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

Stroški izvajanja pobude se bodo financirali iz proračuna EU, vendar le za osrednje komponente sistema avtomatične izmenjave podatkov. Druge predvidene ukrepe pa bodo morale izvajati države članice.

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno

– od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

– finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

☒ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja od leta 2024,

–ki mu sledi izvajanje predloga v celoti leta 2026.

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna

☒ Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

– prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

– EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

– subjektom javnega prava,

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Ta predlog temelji na obstoječem okviru in sistemih za avtomatično izmenjavo podatkov, ki so bili oblikovani v skladu s členom 21 Direktive 2011/16/EU in v okviru prejšnjih sprememb. Komisija skupaj z državami članicami z izvedbenimi ukrepi pripravi standardiziran elektronski format za izmenjavo informacij. V zvezi z omrežjem CCN, ki bo omogočilo izmenjavo informacij med državami članicami, je Komisija odgovorna za razvoj, vzdrževanje in prilagajanje takega omrežja, države članice pa se bodo zavezale k vzpostavitvi ustrezne nacionalne infrastrukture, ki jim bo omogočala izmenjevanje informacij prek omrežja CCN.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Komisija bo ocenila delovanje ukrepa glede na glavne cilje politike. Spremljanje in ocenjevanje bosta potekala v skladu z drugimi elementi upravnega sodelovanja.

Države članice bodo Komisiji letno pošiljale podatke, da bi pridobila informacije iz navedene preglednice kazalnikov smotrnosti, ki bodo uporabljeni za spremljanje skladnosti s predlogom.

Države članice se zavezujejo:

– Komisiji sporočiti letno oceno učinkovitosti avtomatične izmenjave podatkov, ki je določena v Direktivi 2011/16/EU in navedena v členih 8, 8a, 8aa, 8ab, 8ac, pa tudi v predlaganem členu 8ae,

– predložiti seznam statističnih podatkov, ki ga določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 26(2) (izvedbeni ukrepi), za oceno te direktive,

– Komisiji vsako leto sporočiti rezultate svoje ocene učinkovitosti upravnega sodelovanja. Komisija se je v členu 27 Direktive 2011/16/EU zavezala, da bo predložila poročilo o izvajanju Direktive vsakih pet let po 1. januarju 2013.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Izvajanje pobude bo odvisno od pristojnih organov (davčnih uprav) držav članic. Ti bodo odgovorni za financiranje lastnih nacionalnih sistemov in prilagoditev, potrebnih za izmenjave.

Komisija bo vzpostavila infrastrukturo, ki bo omogočala izmenjave med davčnimi organi držav članic. Sistemi IT so bili vzpostavljeni za trenutno področje uporabe direktive o upravnem sodelovanju, uporabili pa se bodo tudi za to pobudo. Komisija bo financirala prilagoditve sistemov, potrebne za omogočanje izmenjav, za katere bodo izvedeni glavni elementi nadzora, in sicer za pogodbe o javnem naročilu, tehnično preverjanje javnega naročila, predhodno preverjanje prevzetih obveznosti in predhodno preverjanje plačil.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Predlagani ukrep bo temeljil na deklarativnem sistemu, ki vključuje tveganje, da mednarodne skupine podjetij, ki spadajo na področje uporabe tega predloga, podatkov ne bodo prijavile ali jih bodo napačno prijavile. Da se omogoči ocena splošnega izpolnjevanja obveznosti poročanja, bodo morale države članice Komisiji vsako leto poročati ustrezne statistične podatke. Poleg tega bodo nacionalne uprave odgovorne za izvrševanje kazni in splošneje za zagotavljanje skladnosti s predlaganim ukrepom. Nacionalne davčne uprave bodo lahko izvajale tudi revizije, da bi neizpolnjevanje zahtev odkrivale in od njega odvračale.

Sistem notranjega nadzora bo v skladu z Uredbo (EU) 2021/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 podprt s programom Fiscalis, prek katerega se bo financiralo naslednje:

– skupni ukrepi (npr. v obliki projektnih skupin),

– razvoj tehničnih specifikacij, vključno s shemo protokola XML.

Glavni elementi kontrolne strategije so:

Pogodbe o javnih naročilih

Kontrolni postopki za javna naročila iz finančne uredbe: vsako javno naročilo se podeli po uveljavljenem postopku preverjanja, ki ga službe Komisije opravijo glede plačila, pri čemer se upoštevajo pogodbene obveznosti ter dobro finančno in splošno poslovodenje. Ukrepi proti goljufijam (kontrole, poročila itd.) so predvideni v vseh pogodbah, sklenjenih med Komisijo in upravičenci. Pripravijo se natančni razpisni pogoji, ki tvorijo podlago za vsako posamezno pogodbo. Pri postopku sprejemanja se strogo upošteva metodologija TAXUD TEMPO: dosežki se pregledajo, po potrebi spremenijo in nato izrecno sprejmejo (ali zavrnejo). Računa ni mogoče plačati brez „pisma o sprejemu“.

Tehnično preverjanje javnih naročil

GD TAXUD izvaja kontrole nad dosežki ter nadzira dejavnosti in storitve, ki jih opravljajo izvajalci. Prav tako redno izvaja presoje kakovosti in varnosti izvajalcev. Pri presojah kakovosti se preverja skladnost dejanskih procesov izvajalcev s pravili in postopki, ki so opredeljeni v njihovem načrtu kakovosti. Presoje varnosti se osredotočajo na specifične procese, postopke in ureditve.

GD TAXUD poleg navedenih kontrol izvaja tradicionalne finančne kontrole:

Predhodno preverjanje prevzetih obveznosti

Vse prevzete obveznosti v GD TAXUD preveri vodja enote za finance, javna naročila in skladnost. Zato se vsi zneski prevzetih obveznosti predhodno preverijo. Ta postopek zagotavlja visoko stopnjo zagotovila glede zakonitosti in pravilnosti transakcij.

Predhodno preverjanje plačil

Vsa plačila se predhodno preverijo. Poleg tega se vsaj eno plačilo (iz vseh kategorij odhodkov) na teden naključno izbere za dodatno predhodno preverjanje, ki ga opravi vodja enote za finance, javna naročila in skladnost. Določen ni noben cilj glede obsega preverjanja, saj je njegov namen „naključno“ preverjanje plačil, da bi se ugotovilo, ali so bila vsa plačila pripravljena v skladu z zahtevami. Preostala plačila se vsakodnevno obdelujejo po veljavnih pravilih.

Izjave odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil (Authorising Officers by Sub-Delegations, v nadaljnjem besedilu: AOSD)

Vsi AOSD podpišejo izjave, ki podpirajo letno poročilo o dejavnostih za zadevno leto. Te izjave pokrivajo dejavnosti v okviru programa. AOSD izjavijo, da so bile dejavnosti, povezane z izvrševanjem proračuna, opravljene v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, da so uporabljeni upravljavski in kontrolni sistemi omogočili ustrezno zagotovilo zakonitosti in pravilnosti transakcij ter da so bila tveganja, povezana s temi dejavnostmi, ustrezno ugotovljena, se je o njih poročalo ter so bili izvedeni blažilni ukrepi.

Vzpostavljene kontrole omogočajo GD TAXUD zadostno zagotovilo kakovosti in pravilnosti odhodkov ter zmanjšanje tveganja neskladnosti. Navedeni ukrepi kontrolne strategije zmanjšujejo morebitna tveganja pod cilj v višini 2 % in zajemajo vse upravičence. Dodatni ukrepi za nadaljnje zmanjšanje tveganj bi povzročili nesorazmerno visoke stroške in zato niso predvideni. Skupni stroški, povezani z izvajanjem zgornje kontrolne strategije za vse odhodke v okviru programa Fiscalis 2027, so omejeni na 1,6 % vseh opravljenih plačil. Pričakuje se, da bodo za to pobudo ostali na enaki ravni. Kontrolna strategija programa omejuje tveganja neizpolnjevanja zahtev na skoraj nično raven in ostaja sorazmerna s povezanimi tveganji.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: OLAF) lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta 15 ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 16 , da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki vpliva na finančne interese Unije, v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, ki se financira v skladu s to uredbo.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

številka 03 04 0100

dif./nedif. 17

držav Efte 18

držav kandidatk in potencialnih kandidatk 19

drugih tretjih držav

drugi namenski prejemki

1 – Enotni trg, inovacije in digitalno

Izboljševanje delovanja sistemov obdavčitve

dif.

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

številka

dif./nedif.

držav Efte

držav kandidatk in potencialnih kandidatk

drugih tretjih držav

drugi namenski prejemki

[XX YY YY YY]

DA/NE

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

– Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☒ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

Številka

Enotni trg, inovacije in digitalno

GD TAXUD			Leto 2024 20	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Skupaj
□ Odobritve za poslovanje
Proračunska vrstica 21 03 04 01	obveznosti	(1a)	2,3 22	0	0,65	0,35	3,3
	plačila	(2a)	0	2,3	0,65	0,35	3,3
Proračunska vrstica	obveznosti	(1b)
	plačila	(2b)
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 23
Proračunska vrstica		(3)
Odobritve za GD TAXUD SKUPAJ	obveznosti	= 1a + 1b + 3	2,3	0	0,65	0,35	3,3
	plačila	= 2a + 2b + 3	0	2,3	0,65	0,35	3,3

Razdelek večletnega finančnega
okvira

„Upravni odhodki“

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga 5 k Sklepu Komisije o notranjih pravilih za izvrševanje oddelka splošnega proračuna Evropske unije za Komisijo), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	SKUPAJ
GD TAXUD
□ Človeški viri		0,712	0,712	0,534	0,534	2,492
□ Drugi upravni odhodki		0,005	0,005	0,003	0,002	0,015
GD TAXUD SKUPAJ	odobritve	0,717	0,717	0,537	0,536	2,507

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije			Leto 2024		Leto 2025		Leto 2026		Leto 2027		SKUPAJ

	vrsta 24	povprečni stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število realizacij skupaj	stroški realizacij skupaj
SPECIFIČNI CILJ št. 1 25 …
specifikacije						0,5						0,5
razvoj						1,0						1,0
vzdrževanje								0,2		0,1		0,3
podpora						0,3		0,35		0,15		0,8
usposabljanje						0,4						0,4
ITSM – infrastruktura						0,1		0,1		0,1		0,3
ITSM – gostovanje
ITSM – licence
Seštevek za specifični cilj št. 1				0,0		2,3		0,65		0,35		3,3
SKUPAJ				0,0		2,3		0,65		0,35		3,3

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

– Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☒ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto 2024 26	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	SKUPAJ

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira
Človeški viri	0,712	0,712	0,534	0,534	2,492
Drugi upravni odhodki	0,005	0,005	0,003	0,002	0,015
Seštevek za RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira	0,717	0,717	0,537	0,536	2,507

SKUPAJ

0,717

0,537

0,536

2,507

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3,1.Ocenjene potrebe po človeških virih

– Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☒Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

		Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027

20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		4	4	3	3
20 01 02 03 (delegacije)
01 01 01 01 (posredne raziskave)
01 01 01 11 (neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)

20 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)
20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
XX 01 xx yy zz 28	– na sedežu
	– na delegacijah
01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
01 01 01 12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
SKUPAJ		4	4	3	3

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

3 dodatni uslužbenci AD, potrebni za pripravo sestankov in korespondence z državami članicami, delo v zvezi z izvedbeno uredbo, formati IT.

Zahtevek za uslužbence pomeni dodatno osebje poleg trenutno zaposlenih v GD TAXUD. Ustrezna operativna izvedba Direktive Sveta 2022/2523 z dne 14. decembra 2022 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji (direktiva o drugem stebru) je izjemno pomembna za delovanje notranjega trga in konkurenčnost EU. Poleg tega se bo s tem znatno zmanjšalo breme za mednarodne skupine podjetij, ki spadajo na področje uporabe predloga.

To delo je vključeno tudi v poslanico kandidata za komisarja, pristojnega za obdavčenje, po kateri naj bi ta sodeloval z državami članicami pri izvajanju globalnega sporazuma o mednarodni davčni reformi, ki uvaja minimalno dejansko davčno stopnjo za mednarodna podjetja, dejavna v EU.

Novih odgovornosti, ki izhajajo iz te zakonodaje, ni mogoče izvajati z obstoječim osebjem. Glede na to, da je to naloga, ki je v teku, se bo delo nadaljevalo tudi po letu 2027.

Zunanji sodelavci

n. r.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

–☒ se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

Ta predlog se bo financiral s prerazporeditvijo sredstev iz obstoječega programa Fiscalis za obdobje 2024–2027.

– zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice, ustrezne zneske in instrumente, ki naj bi bili uporabljeni.

– zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–☒ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

– je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto N 29	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–☒ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– za lastna sredstva,

– za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 30
		Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1) UL L 328, 22.12.2022, str. 1 ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2523/oj. http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2523/oj

(2) OECD (2023), Tax Challenges Arising from the Digitalisation of the Economy – GloBE Information Return (Pillar Two) (Davčni izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva – informativna napoved GloBE (drugi steber)), OECD Publishing, Pariz, https://doi.org/10.1787/91a49ec3-en.

(3) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).

(4) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj).

(5) COM(2023) 168 final.

(6) UL C , , str. .

(7) UL C , , str. .

(8) Direktiva Sveta (EU) 2022/2523 z dne 14. decembra 2022 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji (UL L 328, 22.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2523/oj ).

(9) Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2011/16/oj).

(10) OECD (2021), Tax Challenges Arising from Digitalisation of the Economy – Global Anti-Base Erosion Model Rules (Pillar Two): Inclusive Framework on BEPS, OECD/G20 Base Erosion and Profit Shifting Project (Davčni izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva –vzorčni pravili o globalni protieroziji davčne osnove (drugi steber): Vključujoči okvir OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička), OECD Publishing, Paris, https://doi.org/10.1787/782bac33-en.

(11) OECD (2023), Tax Challenges Arising from the Digitalisation of the Economy – GloBE Information Return (Pillar Two) (Davčni izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva – informativna napoved GloBE (drugi steber)), OECD Publishing, Pariz, https://doi.org/10.1787/91a49ec3-en.

(12) Prav tam.

(13) UL L 123, 12.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj.

(14) Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(15) Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 1).

(16) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(17) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(18) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(19) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(20) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(21) Po uradni proračunski nomenklaturi.

(22) Postopki javnega naročanja se bodo začeli leta 2024 s ciljnim datumom nabave 31. 12. 2025.

(23) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(24) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(25) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(26) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(27) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(28) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(29) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(30) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.10.2024

COM(2024) 497 final

PRILOGA

Predlogu direktive Sveta

o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja

„PRILOGA VII

Pravila za predložitev dokumentacije in obrazec za informativno napoved za odmero povrhnjega davka

ODDELEK I

OPREDELITEV POJMOV

V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„Izvajalska država članica“ pomeni državo članico, ki je za dano poslovno leto poročanja izvajala bodisi kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov bodisi kvalificirano pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih, kot sta opredeljena v členu 3 Direktive Sveta (EU) 2022/2523, ali oba.

(2)„Država članica s samo kvalificiranim domačim povrhnjim davkom“ pomeni državo članico, ki je za dano poslovno leto poročanja izvajala kvalificirani domači minimalni povrhnji davek, kot je opredeljen v členu 3 Direktive Sveta (EU) 2022/2523.

(3)„Informativna napoved za odmero povrhnjega davka“ pomeni informativno napoved, ki jo vloži krovni matični subjekt, imenovani vložniški subjekt, imenovani lokalni subjekt ali subjekt v sestavi, obrazec zanjo pa je vključen v oddelek III te priloge.

(4)„Splošni oddelek“ pomeni oddelek informativne napovedi za odmero povrhnjega davka, ki vsebuje splošne informacije o mednarodni skupini podjetij kot celoti, vključno z njeno korporacijsko strukturo in povzetkom s splošnimi informacijami o izvajanju Direktive Sveta (EU) 2022/2523, pri čemer je tak oddelek skladen z oddelkom 1 informativne napovedi za odmero povrhnjega davka.

(5)„Jurisdikcijski oddelek“ pomeni oddelke informativne napovedi za odmero povrhnjega davka, ki vsebujejo informacije o podrobnem izvajanju Direktive Sveta (EU) 2022/2523 v zvezi z vsako jurisdikcijo, v kateri deluje mednarodna skupina podjetij, pri čemer so ti oddelki skladni z oddelkoma 2 in 3 informativne napovedi za odmero povrhnjega davka.

(6)„Poslovno leto poročanja“ pomeni poslovno leto, na katero se nanaša informativna napoved za odmero povrhnjega davka.

ODDELEK II

ZAHTEVE GLEDE VLOŽITVE NAPOVEDI

1.Subjekt v sestavi, ki vloži informativno napoved za odmero povrhnjega davka, opredeli ustrezne oddelke in zadevne države članice, ki se jim pošljejo informacije v skladu s pristopom razširjanja iz člena 8ae.

2.Velike domače skupine za izpolnjevanje svojih obveznosti poročanja na podlagi Direktive Sveta (EU) 2022/2523 uporabijo informativno napoved za odmero povrhnjega davka iz oddelka III te priloge.

ODDELEK III

PODATKOVNE TOČKE

1.Informacije o mednarodni skupini podjetij

1.1.Identifikacija vložniškega subjekta v sestavi

1. Vložniški subjekt v sestavi je krovni matični subjekt	2. Ime vložniškega subjekta v sestavi	3. Identifikacijska številka davčnega zavezanca (IŠD)	4. Vloga	5. Jurisdikcija, v kateri se nahaja vložniški subjekt v sestavi	6. Jurisdikcije prejema za izmenjavo informacij (če je ustrezno)
da/ne

1.2.Splošne informacije o mednarodni skupini podjetij

1.2.1.Mednarodna skupina podjetij in poslovno leto poročanja

1. Ime mednarodne skupine podjetij	2. Datum začetka poslovnega leta poročanja	3. Datum konca poslovnega leta poročanja	4. Spremenjena napoved
			da/ne

1.2.2.Splošne računovodske informacije o mednarodni skupini podjetij

1. Konsolidirani računovodski izkazi krovnega matičnega subjekta (vrsta)	2. Standard finančnega računovodenja, uporabljen za konsolidirane računovodske izkaze krovnega matičnega subjekta	3. Predstavitvena valuta, uporabljena za konsolidirane računovodske izkaze krovnega matičnega subjekta (koda ISO)

1.3.Korporacijska struktura

1.3.1.Krovni matični subjekt

1. Jurisdikcija krovnega matičnega subjekta
2. Veljavna pravila?
3. Ime krovnega matičnega subjekta
4. IŠD krovnega matičnega subjekta
5. IŠD krovnega matičnega subjekta v jurisdikciji vložitve napovedi (če je drugačna in če obstaja)
6. Status za namene Direktive Sveta (EU) 2022/2523* __________________________ *Direktiva Sveta (EU) 2022/2523 z dne 14. decembra 2022 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji (UL L 328, 22.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2523/oj).
7. Če je krovni matični subjekt izključeni subjekt – vrsta

1.3.2.Subjekti v skupini (razen krovnega matičnega subjekta) in člani skupin skupnih podvigov

1.3.2.1.Subjekti v sestavi in člani skupin skupnih podvigov

Spremembe	1. Spremembe glede na prejšnje poslovno leto poročanja?	da/ne
Jurisdikcija	2. Jurisdikcija
	3. Veljavna pravila?
Identifikacija subjekta v sestavi, skupnega podviga ali povezanega subjekta skupnega podviga	4. Ime subjekta v sestavi, skupnega podviga ali povezanega subjekta skupnega podviga
	5. IŠD
	6. IŠD za jurisdikcijo vložitve napovedi (če obstaja)
	7. Status za namene direktive o drugem stebru
Lastniška struktura subjekta v sestavi, skupnega podviga ali povezanega subjekta skupnega podviga	Za vsak subjekt, ki ima lastniške deleže v subjektu v sestavi, skupnem podvigu ali povezanem subjektu skupnega podviga: 8.Vrsta 9.IŠD (za subjekte v sestavi ali člane skupin skupnih podvigov) 10.Lastniški delež (v odstotkih)
Ali mora subjekt v sestavi, če je matični subjekt v delni lasti ali vmesni matični subjekt, uporabiti kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov?	11. Status matičnega subjekta
	12. Če vmesni matični subjekt ne uporablja pravila o vključitvi dohodkov, ker za krovni matični subjekt velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov ali ker obstaja drug vmesni matični subjekt, ki ima v njem kontrolni delež in zanj velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov, navedite krovni matični subjekt ali drug vmesni matični subjekt (IŠD)
	13. Če matični subjekt v delni lasti ne uporablja pravila o vključitvi dohodkov, ker ima drug matični subjekt v delni lasti, za katerega velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov, v njem 100-odstotni lastniški delež, navedite ta drugi matični subjekt v delni lasti, ki mora uporabljati kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov (IŠD)
Ali se za subjekt uporablja pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih?	14. Velja začetna faza mednarodne dejavnosti?	da/ne
	15. Skupni lastniški deleži (oziroma dodeljivi delež povrhnjih davkov) matičnih subjektov, ki morajo uporabljati kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov v zvezi s subjektom v sestavi (oziroma članom skupine skupnih podvigov) (v odstotkih)
	16. Ali so lastniški deleži krovnega matičnega subjekta v subjektu v sestavi (oziroma dodeljivi delež povrhnjega davka krovnega matičnega subjekta za člana skupine skupnih podvigov) večji od skupnih lastniških deležev (oziroma dodeljivega deleža) matičnih subjektov, ki morajo uporabljati kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov v zadevnem subjektu v sestavi (oziroma članu skupine skupnih podvigov)?	da/ne

1.3.2.2.Izključeni subjekti

1. Spremembe glede na prejšnje poslovno leto poročanja?	da/ne
2. Ime izključenega subjekta
3. Vrsta izključenega subjekta

1.3.3.Spremembe v korporacijski strukturi, do katerih je prišlo v poslovnem letu poročanja

Ali se o spremembah v korporacijski strukturi, do katerih je prišlo v poslovnem letu poročanja, ni poročalo, ker niso vplivale niti na izračun dejanske davčne stopnje niti na izračun ali dodelitev povrhnjega davka?							da/ne
1. Ime subjekta v sestavi (ali drugega subjekta mednarodne skupine podjetij) ali člana skupine skupnih podvigov	2. IŠD	3. Datum uveljavitve spremembe	4. Status pred spremembo	5. Status po spremembi	6. Subjekti, ki imajo lastniške deleže v navedenem subjektu v sestavi (ali drugem subjektu) ali članu skupine skupnih podvigov pred spremembo ali po njej	7. Lastniški deleži v navedenem subjektu v sestavi (ali drugem subjektu) ali članu skupine skupnih podvigov pred spremembo (v odstotkih)	8. Lastniški deleži v navedenem subjektu v sestavi (ali drugem subjektu) ali članu skupine skupnih podvigov po spremembi (v odstotkih)

1.4.Povzetek s splošnimi informacijami

1. Ime jurisdikcije

2. Vrsta

podskupine (če obstaja)

3. Identifikacija podskupine (če obstaja)

4. Ime(-na) jurisdikcije(-) s pravicami do obdavčitve

5. Ali se uporablja varni pristan ali izključitev?

6. Razpon dejanske davčne stopnje

7. Ali je uporaba vsebinske izključitve dohodkov privedla do tega, da ni bilo povrhnjega davka?

8. Povrhnji davek, ki ga je treba plačati (kvalificirani domači povrhnji davek) – razpon

9. Povrhnji davek, ki ga je treba plačati (kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov / kvalificirano pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih) – razpon

[vstavite ustrezno možnost]

da/ne

[vstavite ustrezno možnost]

2.Varni pristani in izključitve, ki veljajo v posameznih jurisdikcijah

2.1.Značilnosti jurisdikcije

1. Ime jurisdikcije
2. Vrsta podskupine (če obstaja)
3. Identifikacija podskupine (če obstaja)

2.2.Izjeme, ki se uporabljajo v zvezi s to jurisdikcijo (povrhnji davek, znižan na nič)

2.2.1.Opcija v zvezi z jurisdikcijo varnega pristana

2.2.1.1.Opcija v zvezi z varnim pristanom

1. Varni pristan izbran

[vstavite ustrezno možnost]

2.2.1.2.Stalni varni pristani

Poenostavljen izračun za nebistvene subjekte v sestavi

	1. Skupni prihodki vseh nebistvenih subjektov v sestavi v jurisdikciji	2. Skupni poenostavljeni davčni izračun vseh nebistvenih subjektov v sestavi v jurisdikciji
a. Poslovno leto poročanja
b. Prvo predhodno poslovno leto (po potrebi)		ni relevantno
c. Drugo predhodno poslovno leto (po potrebi)		ni relevantno
d. Povprečje treh poslovnih let (po potrebi)		ni relevantno

2.2.1.3.Prehodni varni pristani

(a)Prehodni varni pristan na podlagi poročanja po državah

1. Prihodki skupaj
2. Dobiček (izguba) pred davkom od dohodkov
3. Poenostavljeni zajeti davki

(b)Prehodni varni pristan na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih

2.2.2.Opcija v zvezi z izključitvijo po načelu de minimis

Opcija za uporabo izključitve po načelu de minimis za poslovno leto poročanja

	1. Prihodki (finančni računi)	2. Kvalificirani prihodek	3. Finančni računovodski neto dohodek ali izguba	4. Kvalificirani dohodek ali izguba
a. Poslovno leto poročanja
b. Prvo predhodno poslovno leto (po potrebi)
c. Drugo predhodno poslovno leto (po potrebi)
d. Povprečje treh poslovnih let

2.3.Mednarodna skupina podjetij v začetni fazi mednarodne dejavnosti (po potrebi)

1. Prvi dan prvega poslovnega leta, v katerem mednarodna skupina podjetij prvič spada na področje uporabe pravil
2. Referenčna jurisdikcija
3. Knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev v referenčni jurisdikciji za poslovno leto, v katerem mednarodna skupina podjetij prvič spada na področje uporabe pravil
4. Število jurisdikcij, v katerih ima mednarodna skupina podjetij subjekte v sestavi, za poslovno leto, v katerem mednarodna skupina podjetij prvič spada na področje uporabe pravil
5. Opredmetena sredstva subjektov v sestavi, ki se nahajajo zunaj referenčne jurisdikcije, za poslovno leto, v katerem mednarodna skupina podjetij prvič spada na področje uporabe pravil	a. jurisdikcija
	b. knjigovodske vrednosti opredmetenih sredstev vseh subjektov v sestavi, ki se nahajajo v posamezni jurisdikciji
6. Število jurisdikcij, v katerih ima mednarodna skupina podjetij subjekte v sestavi v poslovnem letu poročanja
7. Vsota knjigovodskih vrednosti opredmetenih sredstev vseh subjektov v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikcijah, ki niso referenčna jurisdikcija, v poslovnem letu poročanja

3.Izračuni

3.1.Značilnosti jurisdikcije

1. Ime jurisdikcije
2. Vrsta podskupine (če obstaja)
3. Identifikacija podskupine (če obstaja) za izračun dejanske davčne stopnje in povrhnjega davka

3.2.Izračun dejanske davčne stopnje

3.2.1.Dejanska davčna stopnja

a. Finančni računovodski neto dohodek ali izguba	b. Neto kvalificirani dohodek ali izguba	c. Odhodek za davek od dohodka	d. Prilagojeni zajeti davki	e. Dejanska davčna stopnja
	[A]		[B]	[C] = [B] / [A]

3.2.1.1.Izračun kvalificiranega dohodka ali izgube

1. Skupni znesek finančnega računovodskega neto dohodka ali izgube po dodelitvah (vsi subjekti v sestavi v jurisdikciji)
2. Prilagoditve	Neto znesek
(a)Odhodek čistih davkov
(b)Izključene dividende
(c)Izključeni kapitalski dobiček ali izguba
(d)Vključeni dobiček ali izguba po metodi prevrednotenja
(e)Dobiček ali izguba iz odprodaje sredstev in obveznosti, izključenih zaradi reorganizacije
(f)Asimetrični dobički ali izgube iz naslova tujih valut
(g)Po predpisih nepriznani odhodki
(h)Napake, nastale pred tekočim obdobjem
(i)Spremembe načel računovodenja
(j)Vračunani odhodki za pokojnine
(k)Sprostitve dolga
(l)Nadomestilo na podlagi udeleženega kapitala
(m)Prilagoditve po načelu običajnih tržnih pogojev
(n)Kvalificirani vračljivi davčni dobropis ali tržljivi prenosljivi davčni dobropis
(o)Opcija izračuna dobičkov in izgub po načelu realizacije
(p)Opcija glede prilagojenih dobičkov iz odprodaje sredstev
(q)Odhodki finančnega aranžmaja znotraj skupine
(r)Opcija glede transakcij znotraj skupine v isti jurisdikciji
(s)Davki zavarovalnic, zaračunani imetnikom polic
(t)Povečanje/zmanjšanje lastniškega kapitala, pripisano distribucijam dodatnega temeljnega kapitala, ki so izplačane/jih je treba izplačati ali so prejete/se še terjajo
(u)Subjekti v sestavi, ki se pridružijo mednarodni skupini podjetij in jo zapustijo
(v)Zmanjšanje kvalificiranega dohodka krovnega matičnega subjekta, ki je pretočni subjekt
(w)Zmanjšanje kvalificiranega dohodka krovnega matičnega subjekta, za katerega velja režim odbitnih dividend
(x)Opcija glede metode obdavčljive distribucije
(y)Dohodek od mednarodnega ladijskega prevoza
(``)Transakcije med subjekti v sestavi
3. Neto kvalificirani dohodek ali izguba jurisdikcije

3.2.1.2.Izračun prilagojenih zajetih davkov

(a)Znesek prilagojenih zajetih davkov skupaj

1. Skupni odmerjeni odhodek za davek glede na zajete davke po dodelitvah (vsi subjekti v sestavi v jurisdikciji)
2. Prilagoditve	Neto znesek
(a)Zajeti davek, ki je v finančnih računih vračunan kot odhodek v dobičku pred obdavčitvijo
(b)Ugotovljena ali uporabljena odložena terjatev za davek v zvezi s kvalificirano izgubo
(c)Zajeti davki za negotov davčni položaj, knjiženi kot zmanjšanje zajetih davkov v prejšnjem letu
(d)Kvalificirani vračljivi davčni dobropis ali tržljivi prenosljivi davčni dobropisi, knjiženi kot zmanjšanje odmerjenega odhodka za davek
(e)Kvalificirane pretočne davčne ugodnosti kvalificiranih lastniških deležev
(f)Odmerjeni odhodek za davek na dohodek, izključen iz kvalificiranega dohodka ali izgube
(g)Nekvalificirani vračljivi davčni dobropis, netržljivi prenosljivi davčni dobropis ali drugi davčni dobropisi, ki niso knjiženi kot zmanjšanje odmerjenega odhodka za davek
(h)Zajeti davki, povrnjeni ali zavedeni kot dobropis (razen morebitnega kvalificiranega vračljivega davčnega dobropisa ali tržljivih prenosljivih davčnih dobropisov), ki se ne obravnavajo kot prilagoditev odmerjenega odhodka za davek
(i)Odmerjeni odhodek za davek, povezan z negotovim davčnim položajem
(j)Odmerjeni odhodek za davek, za katerega se ne pričakuje, da bo plačan v treh letih
(k)Prilagoditve po vložitvi
(l)Zajeti davki, ki se nanašajo na čisti dobiček ali čisto izgubo sredstev
(m)Zmanjšanje zajetih davkov krovnega matičnega subjekta, ki je pretočni subjekt
(n)Zajeti davki za kvalificirani dohodek krovnega matičnega subjekta, ki se zniža na podlagi režima odbitnih dividend
(o)Davek na predpostavljeno distribucijo
(p)Opcija glede metode obdavčljive distribucije
(q)Znesek prilagoditve za odloženi davek skupaj
(r)Povečanje ali zmanjšanje zajetih davkov, knjiženih v lastniškem kapitalu ali drugem vseobsegajočem donosu v zvezi z zneski, vključenimi v kvalificirani dohodek ali izgubo, ki bo predmet obdavčitve v skladu z lokalnimi davčnimi pravili
(s)Nastali prenos presežnega negativnega odhodka za davek v prihodnje obdobje
(t)Zmanjšanje zajetih davkov (vendar ne pod nič) za preostali saldo prenosa presežnega negativnega odhodka za davek v prihodnje obdobje
3. Prilagojeni zajeti davki

(b)Prenos presežnega negativnega odhodka za davek v prihodnje obdobje

1. Saldo iz prejšnjih let	[A]
2. Prenos presežnega negativnega odhodka za davek v prihodnje obdobje, ki je nastal v poslovnem letu poročanja	[B]
3. Prenos presežnega negativnega odhodka za davek v prihodnje obdobje, uporabljen za poslovno leto poročanja	[C]
4. Prenos presežnega negativnega odhodka za davek v prihodnje obdobje, ki ostaja za naslednja leta	[D] = [A] + [B] – [C]

(c)Izračun v okviru prehodnega kombiniranega režima nadzorovane tuje družbe (če obstaja)

1. Jurisdikcije nadzorovane tuje družbe	2. Podskupina	3. Skupni davki, dodeljeni tej podskupini v okviru kombiniranega davčnega režima nadzorovane tuje družbe


Skupaj

3.2.2.Izračuni po posameznih jurisdikcijah, ki se nanašajo na računovodenje odloženega davka

3.2.2.1.Prilagoditve za odloženi davek

(a)Splošni povzetek

1. Znesek odloženega odhodka za davek	[A]
2. Preračunavanje odloženega odhodka za davek na minimalno davčno stopnjo, pri čemer je:	[B] = [C] + [D]
3. Preračun pomeni povečanje terjatev za odloženi davek, knjiženih po davčni stopnji, ki je nižja od minimalne davčne stopnje	[C]
4. Preračun se nanaša na odloženi odhodek za davek, knjižen po davčni stopnji, ki je višja od minimalne davčne stopnje	[D]
5. Skupni znesek prilagoditev	[E]
6. Znesek prilagoditve za odloženi davek skupaj	[F] = [B] +/– [E]

(b)Razčlenitev prilagoditev

1. Prilagoditve odloženega odhodka za davek	Neto znesek
(a)Odloženi odhodek za davek, ki se nanaša na postavke, izključene iz kvalificiranega dohodka ali izgube
(b)Odloženi odhodek za davek, povezan z nepriznanimi vračunanimi dogodki
(c)Odloženi odhodek za davek, povezan z neterjanimi vračunanimi dogodki
(d)Prilagoditev vrednotenja ali prilagoditev računovodskega pripoznanja v zvezi z odloženimi terjatvami za davek
(e)Odloženi odhodek za davek, ki izhaja iz ponovnega merjenja, povezanega s spremembami davčne stopnje
(f)Odloženi odhodek za davek v zvezi z ustvarjanjem in uporabo davčnih dobropisov
(g)Odložene terjatve za davek iz naslova nadomestnega prenosa izgub v prihodnje obdobje ali odložene terjatve za davek iz naslova predpostavljenega nadomestnega prenosa izgub v prihodnje obdobje
(h)Nepriznani vračunani dogodki ali neterjani vračunani dogodki, plačani v poslovnem letu
(i)Obveznosti za ponovno zajeti odloženi davek, plačane v poslovnem letu
(j)Pripoznanje odložene terjatve za davek v zvezi z izgubo, ki ni vključeno v finančne račune
(k)Prilagoditev odloženega odhodka za davek, ki je posledica zmanjšanja davčne stopnje
(l)Prilagoditev odloženega odhodka za davek, ki je posledica povišanja davčne stopnje
(m)Subjekti v sestavi, ki se pridružijo mednarodni skupini podjetij in jo zapustijo
(n)Odloženi odhodek za davek krovnega matičnega subjekta, ki je pretočni subjekt
(o)Odloženi odhodek za davek krovnega matičnega subjekta, za katerega velja režim odbitnih dividend
(p)Prilagoditev odloženega davka, ki izhaja iz transakcij med subjekti v sestavi
2. Skupni znesek prilagoditev	[E]

(c)Prenosi izgub v preteklo obdobje

	1. Predpostavljene odložene terjatve za davek, ki se lahko pripišejo prenosom izgub v preteklo obdobje	2. Zajeto vračilo davka v zvezi s prenosom izgub v preteklo obdobje
a. Znesek, pripisan predhodnemu poslovnemu letu X
b. Znesek, pripisan predhodnemu poslovnemu letu Y itd.
c. Skupaj

3.2.2.2.Mehanizem za ponovni zajem

1. Poslovno leto	2. Upoštevana odložena obveznost za davek	3. Odpravljena odložena obveznost za davek						4. Neodpravljena odložena obveznost za davek
		četrto predhodno poslovno leto	tretje predhodno poslovno leto	drugo predhodno poslovno leto	prvo predhodno poslovno leto	poslovno leto poročanja	skupaj
Peto predhodno poslovno leto	[A]	[B]	[C]	[D]	[E]	[F]	[G] = [B] + [C] + [D] + [E] + [F]	[H] = [A] – [G]
Četrto predhodno poslovno leto		ni relevantno
Tretje predhodno poslovno leto		ni relevantno	ni relevantno
Drugo predhodno poslovno leto		ni relevantno	ni relevantno	ni relevantno
Prvo predhodno poslovno leto		ni relevantno	ni relevantno	ni relevantno	ni relevantno
Poslovno leto poročanja		ni relevantno	ni relevantno	ni relevantno	ni relevantno	ni relevantno	ni relevantno

3.2.2.3.Prehodna pravila

1. Prehodno leto

(a)Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek na začetku prehodnega leta

Odložene obveznosti za davek

1. Odložene obveznosti za davek na začetku prehodnega leta			2. Odložene obveznosti za davek, preračunane po minimalni davčni stopnji (po potrebi)

		Odložene terjatve za davek
3. Odložene terjatve za davek na začetku prehodnega leta	4. Odložene terjatve za davek, preračunane po minimalni davčni stopnji (po potrebi)	5. Odložene terjatve za davek, ki izhajajo iz izključenih postavk		6. Odložene terjatve za davek, ki se upoštevajo za namene pravil
[A]	[B]	[C]		[D] = [ [A] ali [B], po potrebi] – [C]

(b)Prenos sredstev po 30. novembru 2021 in pred začetkom prehodnega leta

1. Jurisdikcija subjektov, ki so subjekte odprodali	2. Davek, plačan za transakcijo(-e)	3. Neto odložena terjatev ali obveznost za davek, izražena v finančnih računih subjektov v sestavi, ki so subjekte odprodali	4. Knjigovodska vrednost prenesenih sredstev za namene pravil	5. Neto odložena terjatev ali obveznost za davek se določi glede na prenesena sredstva za namene pravil, ki se uporabljajo za prevzemne subjekte v sestavi

3.2.3.Opcije po jurisdikcijah (če obstajajo)

3.2.3.1.Opcije po jurisdikcijah

(a)Opcije

1. Letne opcije
a. Opcija glede skupnega dobička sredstev		◻
b. Opcija glede nebistvenega zmanjšanja zajetih davkov		◻
c. Opcija, da se ne uporabi vsebinske izključitve dohodkov		◻
d. Prenos negativnega odhodka za davek v prihodnje obdobje		◻
2. Petletne opcije			3. Leto izbora opcije	4. Leto preklica opcije
e. Opcija glede vključitve kapitalskih naložb
f. Opcija glede nadomestila na podlagi udeleženega kapitala
g. Opcija glede uporabe načela realizacije
h. Opcija glede transakcij znotraj skupine
5. Druge opcije	6. Leto izbora opcije	7. Leto preklica opcije
i. Opcija v zvezi s kvalificirano izgubo

(b)Zahteve glede informacij, ki se nanašajo na opcije po jurisdikcijah

1. Vključitev kapitalskega dobička ali izgube v zvezi z opcijo glede vključitve kapitalskih naložb
2. Saldo naložbe lastnika v kvalificiranem lastniškem deležu iz prejšnjih let	[A]
3. Povečanja naložbe lastnika v kvalificiranem lastniškem deležu	[B]
4. Zmanjšanja naložbe lastnika v kvalificiranem lastniškem deležu	[C]
5. Neporavnan saldo naložbe lastnika v kvalificiranem lastniškem deležu	[D] = [A] + [B] – [C]

3.2.3.2.Opcija glede davka na predpostavljeno distribucijo

1. Opcija glede davka na predpostavljeno distribucijo

◻

(a)Mehanizem za ponovni zajem

1. Poslovno leto	2. Znesek davka na predpostavljeno distribucijo	3. Plačan ali uporabljen davek na predpostavljeno distribucijo				4. Neporavnan saldo na računu za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo
		tretje predhodno poslovno leto	drugo predhodno poslovno leto	prvo predhodno poslovno leto	poslovno leto poročanja
Četrto predhodno poslovno leto
Tretje predhodno poslovno leto		ni relevantno
Drugo predhodno poslovno leto		ni relevantno	ni relevantno
Prvo predhodno poslovno leto		ni relevantno	ni relevantno	ni relevantno
Poslovno leto poročanja		ni relevantno	ni relevantno	ni relevantno	ni relevantno	ni relevantno

(b)Ponovni izračun dejanske davčne stopnje in povrhnjega davka

1. Zmanjšanje prilagojenih zajetih davkov za predhodno poslovno leto	2. Progresivni povrhnji davek	3. Količnik ponovnega zajema v primeru odsvojitve
[A]	[B]	[C]

3.2.4.Izračuni subjektov v sestavi

(a)Opcija za prehodni poenostavljeni okvir za poročanje po posamezni jurisdikciji

1. Ali je mednarodna skupina podjetij izbrala opcijo uporabe prehodnega poenostavljenega okvira za poročanje po posamezni jurisdikciji?

da/ne

(b)Skupno poročanje za davčne konsolidirane skupine

1. Davčna konsolidirana skupina (IŠD)	2. Konsolidirani subjekti (IŠD)

3.2.4.1.Kvalificirani dohodek ali izguba

(a)Prilagoditve finančnega računovodskega neto dohodka ali izgube

1. Subjekt v sestavi ali član skupine skupnih podvigov (IŠD)
2. Znesek finančnega računovodskega neto dohodka ali izgube po dodelitvah
3. Prilagoditve	Povečanja	Zmanjšanja
(a)Odhodek čistih davkov
(b)Izključene dividende
(c)Izključeni kapitalski dobiček ali izguba
(d)Vključeni dobiček ali izguba po metodi prevrednotenja
(e)Dobiček ali izguba iz odprodaje sredstev in obveznosti, izključenih zaradi reorganizacije
(f)Asimetrični dobički ali izgube iz naslova tujih valut
(g)Po predpisih nepriznani odhodki
(h)Napake, nastale pred tekočim obdobjem
(i)Spremembe načel računovodenja
(j)Vračunani odhodki za pokojnine
(k)Sprostitve dolga
(l)Nadomestilo na podlagi udeleženega kapitala
(m)Prilagoditve po načelu običajnih tržnih pogojev
(n)Kvalificirani vračljivi davčni dobropis ali tržljivi prenosljivi davčni dobropisi
(o)Opcija izračuna dobičkov in izgub po načelu realizacije
(p)Opcija glede prilagojenih dobičkov iz odprodaje sredstev
(q)Odhodki finančnega aranžmaja znotraj skupine
(r)Opcija glede transakcij znotraj skupine v isti jurisdikciji
(s)Davki zavarovalnic, zaračunani imetnikom polic
(t)Povečanje/zmanjšanje lastniškega kapitala, pripisano distribucijam dodatnega temeljnega kapitala, ki so izplačane/jih je treba izplačati ali so prejete/se še terjajo
(u)Subjekti v sestavi, ki se pridružijo mednarodni skupini podjetij in jo zapustijo
(v)Zmanjšanje kvalificiranega dohodka krovnega matičnega subjekta, ki je pretočni subjekt
(w)Zmanjšanje kvalificiranega dohodka krovnega matičnega subjekta, za katerega velja režim odbitnih dividend
(x)Opcija glede metode obdavčljive distribucije
(y)Dohodek od mednarodnega ladijskega prevoza
(``)Transakcije med subjekti v sestavi
4. Kvalificirani dohodek ali izguba subjekta v sestavi ali člana skupine skupnih podvigov

(b)Čezmejna dodelitev dohodka ali izgube med glavnim subjektom in stalno poslovno enoto ter pretočnega subjekta

1. Subjekt v sestavi ali člani skupin skupnih podvigov, ki se nahajajo v tej jurisdikciji, ali subjekt v sestavi brez države (IŠD)	2. Finančni računovodski neto dohodek ali izguba pred prilagoditvijo	3. Podlaga za prilagoditev	4. Drugi subjekt v sestavi ali član skupine skupnih podvigov (IŠD)	5. Jurisdikcija drugega subjekta v sestavi ali člana skupine skupnih podvigov (ISO)	6. Povečanja, ki se nanašajo na ta subjekt v sestavi	7. Zmanjšanja, ki se nanašajo na ta subjekt v sestavi	8. Finančni računovodski neto dohodek ali izguba po prilagoditvi

(c)Čezmejne prilagoditve

1. Subjekt v sestavi ali član skupine skupnih podvigov (IŠD)	2. Podlaga za prilagoditev	3. Drug subjekt v sestavi ali član skupine skupnih podvigov (IŠD)	4. Jurisdikcija drugega subjekta v sestavi (ISO)	5. Povečanja, ki se nanašajo na ta subjekt v sestavi	6. Zmanjšanja, ki se nanašajo na ta subjekt v sestavi

(d)Prilagoditve kvalificiranega dohodka krovnega matičnega subjekta, ki je pretočni subjekt ali za katerega velja režim odbitnih dividend

1. Subjekt v sestavi (ali član skupine skupnih podvigov), ki se nahaja v tej jurisdikciji (IŠD)	2. Podlaga za zmanjšanje	3. Identifikacija imetnikov lastniških deležev ali prejemnikov dividend (glej opombo)	4. Neposredni lastniški delež (v odstotkih)	5. Zmanjšanja za ta subjekt v sestavi

3.2.4.2.Prilagojeni zajeti davki

(a)Prilagoditve odmerjenega odhodka za davek v finančnih računih

1. Subjekt v sestavi ali član skupine skupnih podvigov (IŠD)
2. Odmerjeni odhodek za davek v zvezi z zajetimi davki po dodelitvah
3. Prilagoditve	Povečanja	Zmanjšanja
(a)Zajeti davek, ki je v finančnih računih vračunan kot odhodek v dobičku pred obdavčitvijo
(b)Ugotovljena ali uporabljena odložena terjatev za davek v zvezi s kvalificirano izgubo
(c)Zajeti davki za negotov davčni položaj, knjiženi kot zmanjšanje zajetih davkov v prejšnjem letu
(d)Kvalificirani vračljivi davčni dobropis ali tržljivi prenosljivi davčni dobropisi, knjiženi kot zmanjšanje odmerjenega odhodka za davek
(e)Kvalificirane pretočne davčne ugodnosti kvalificiranih lastniških deležev
(f)Odmerjeni odhodek za davek na dohodek, izključen iz kvalificiranega dohodka ali izgube
(g)Nekvalificirani vračljivi davčni dobropis, netržljivi prenosljivi davčni dobropisi ali drugi davčni dobropisi, ki niso knjiženi kot zmanjšanje odmerjenega odhodka za davek
(h)Zajeti davki, povrnjeni ali zavedeni kot dobropis (razen morebitnega kvalificiranega vračljivega davčnega dobropisa ali tržljivih prenosljivih davčnih dobropisov), ki se ne obravnavajo kot prilagoditev odmerjenega odhodka za davek
(i)Odmerjeni odhodek za davek, povezan z negotovim davčnim položajem
(j)Odmerjeni odhodek za davek, za katerega se ne pričakuje, da bo plačan v treh letih
(k)Prilagoditve po vložitvi
(l)Zajeti davki, ki se nanašajo na čisti dobiček ali čisto izgubo sredstev
(m)Zmanjšanje zajetih davkov krovnega matičnega subjekta, ki je pretočni subjekt
(n)Zajeti davki za kvalificirani dohodek krovnega matičnega subjekta, ki se zniža na podlagi režima odbitnih dividend
(o)Davek na predpostavljeno distribucijo
(p)Opcija glede metode obdavčljive distribucije
(q)Znesek prilagoditve za odloženi davek skupaj
(r)Povečanje ali zmanjšanje zajetih davkov, knjiženih v lastniškem kapitalu ali drugem vseobsegajočem donosu v zvezi z zneski, vključenimi v kvalificirani dohodek ali izgubo, ki bo predmet obdavčitve v skladu z lokalnimi davčnimi pravili
4. Prilagojeni zajeti davki

(b)Navzkrižna dodelitev davkov

1. Subjekt v sestavi, ki se nahaja v tej jurisdikciji, ali subjekt v sestavi brez države (ali član skupine skupnih podvigov) (IŠD)

2. Zajeti davki subjekta v sestavi (ali člana skupine skupnih podvigov) pred prilagoditvijo

3. Podlaga za prilagoditev

4. Drug subjekt v sestavi (ali član skupine skupnih podvigov) (IŠD)

5. Jurisdikcija drugega subjekta v sestavi (ali člana skupine skupnih podvigov) (ISO)

6. Povečanja, ki se nanašajo na ta subjekt v sestavi

7. Zmanjšanja, ki se nanašajo na ta subjekt v sestavi

8. Zajeti davki subjekta v sestavi (ali člana skupine skupnih podvigov) po prilagoditvi

(c)Odloženi odhodek za davek

1. Subjekt v sestavi ali član skupine skupnih podvigov (IŠD)
2. Znesek odloženega odhodka za davek
3. Prilagoditve odloženega odhodka za davek	Povečanja	Zmanjšanja
(a)Odloženi odhodek za davek, ki se nanaša na postavke, izključene iz kvalificiranega dohodka ali izgube
(b)Odloženi odhodek za davek, povezan z nepriznanimi vračunanimi dogodki
(c)Odloženi odhodek za davek, povezan z neterjanimi vračunanimi dogodki
(d)Prilagoditev vrednotenja ali prilagoditev računovodskega pripoznanja v zvezi z odloženimi terjatvami za davek
(e)Odloženi odhodek za davek, ki izhaja iz ponovnega merjenja, povezanega s spremembami davčne stopnje
(f)Odloženi odhodek za davek v zvezi z ustvarjanjem in uporabo davčnih dobropisov
(g)Odložene terjatve za davek iz naslova nadomestnega prenosa izgub v prihodnje obdobje ali odložene terjatve za davek iz naslova predpostavljenega nadomestnega prenosa izgub v prihodnje obdobje
(h)Nepriznani vračunani dogodki ali neterjani vračunani dogodki, plačani v poslovnem letu
(i)Obveznosti za ponovno zajeti odloženi davek, plačane v poslovnem letu
(j)Pripoznanje odložene terjatve za davek v zvezi z izgubo, ki ni vključeno v finančne račune
(k)Prilagoditev odloženega odhodka za davek, ki je posledica zmanjšanja davčne stopnje
(l)Prilagoditev odloženega odhodka za davek, ki je posledica povišanja davčne stopnje
(m)Subjekti v sestavi, ki se pridružijo mednarodni skupini podjetij in jo zapustijo
(n)Odloženi odhodek za davek krovnega matičnega subjekta, ki je pretočni subjekt
(o)Odloženi odhodek za davek krovnega matičnega subjekta, za katerega velja režim odbitnih dividend
(p)Prilagoditev odloženega davka, ki izhaja iz transakcij med subjekti v sestavi
4. Znesek prilagoditve za odloženi davek skupaj

3.2.4.3.Opcije subjektov v sestavi (ali opcije, ki se uporabljajo za skupino skupnih podvigov)

1. Subjekti v sestavi (ali član skupine skupnih podvigov), za katere se uporabi opcija (IŠD)
2. Letne opcije	a. Opcija glede sprostitve dolga
	b. Opcija glede neterjanega vračunanega dogodka
3. Petletne opcije			4. Leto izbora opcije	5. Leto preklica opcije
	c. Opcija neobravnavanja subjekta kot izključenega subjekta
	d. Vključitev vseh dividend v zvezi s portfeljskimi deleži
	e. Obravnavanje pozitivnih ali negativnih tečajnih razlik, ki jih je mogoče pripisati varovanju pred tveganjem, kot izključeni kapitalski dobiček ali izguba
	f. Opcija davčne transparentnosti za investicijske subjekte
	g. Opcija glede metode obdavčljive distribucije
h. Opcija poštene vrednosti
1. Subjekti v sestavi (člani skupin skupnih podvigov), za katere se uporabi opcija (IŠD)	2. Poslovno leto sprožilnega dogodka	3. Vključitev sprožilnega dogodka v poslovno leto ali petletna vključitev

3.2.4.4.Izključitev dohodkov od mednarodnega ladijskega prevoza

(a)Izključitev dohodkov od mednarodnega ladijskega prevoza

1. Subjekt v sestavi ali član skupine skupnih podvigov, ki se nahaja v tej jurisdikciji (IŠD)
Dohodek od mednarodnega ladijskega prevoza	2. Kategorija
	3. Prihodki	[A]
	4. Stroški	[B]
	5. Dohodek od mednarodnega ladijskega prevoza	[C] = [A] – [B]
Kvalificirani dohodek od opravljanja pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza	6. Kategorija
	7. Prihodki	[D]
	8. Stroški	[E]
	9. Kvalificirani dohodek od opravljanja pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza	[F] = [D] – [E]
Učinek na vsebinsko izključitev dohodka	10. Stroški za plače, ki jih je mogoče pripisati izključenemu dohodku od mednarodnega ladijskega prevoza ali kvalificiranemu dohodku od opravljanja pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza
	11. Knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev, uporabljenih pri ustvarjanju izključenega dohodka od mednarodnega ladijskega prevoza ali kvalificiranega dohodka od opravljanja pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza
Zajeti davki	12. Zajeti davki, ki jih je mogoče pripisati izključenemu dohodku od mednarodnega ladijskega prevoza ali kvalificiranemu dohodku od opravljanja pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza

(b)Zgornja meja jurisdikcije za izključitev kvalificiranega dohodka od opravljanja pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza

1. Dohodek od mednarodnega ladijskega prevoza skupaj za vse subjekte v sestavi (ali člane skupine skupnih podvigov)	[A]
2. Zgornja meja v višini 50 %	50 % x [A]
3. Kvalificirani dohodek od opravljanja pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza skupaj za vse subjekte v sestavi (ali člane skupine skupnih podvigov)	[B]
4. Prekoračitev zgornje meje, če B preseže 50 % vrednosti A	[B] – 50 % x [A]

3.2.4.5.Informacije za namene opcije, da se uporabi metoda obdavčljive distribucije (po potrebi)

Opcija glede metode obdavčljive distribucije

1. Subjekt v sestavi (ali član skupine skupnih podvigov), ki je lastnik, za katerega se uporabi opcija (IŠD)	2. Investicijski subjekt, za katerega se uporabi opcija (IŠD)	3. Dejanske in predpostavljene distribucije kvalificiranega dohodka investicijskega subjekta, ki ga prejme subjekt v sestavi, ki je lastnik	4. Prištetje lokalnega odbitnega davka investicijskega subjekta	5. Sorazmerni delež subjekta v sestavi, ki je lastnik, v nerazdeljenem neto kvalificiranem dohodku investicijskega subjekta

3.2.4.6.Drug računovodski standard

1. Subjekt v sestavi (ali član skupine skupnega podviga) s finančnim računovodskim neto dohodkom ali izgubo na podlagi drugega računovodskega standarda (IŠD)	2. Sprejemljivi ali odobreni standard finančnega računovodenja

3.3.Izračun povrhnjega davka

3.3.1.Povrhnji davek

a. Odstotek povrhnjega davka	b. Vsebinska izključitev dohodkov	c. Presežni dobiček	d. Dodatni povrhnji davek	e. Domači povrhnji davek	f. Povrhnji davek
[A] = 15 % – dejanska davčna stopnja	[B]	[C] = neto kvalificirani dohodek ali izguba – [B]	[D]	[E]	= [A] x [C] + [D] – [E]

3.3.2.Izračun vsebinske izključitve dohodkov (po potrebi)

3.3.2.1.Znesek vsebinske izključitve dohodkov skupaj

Izvzetje za plače		Izvzetje za opredmetena sredstva		Skupaj
1. Ustrezni upravičeni stroški za plače upravičenih zaposlenih, ki opravljajo dejavnosti v jurisdikciji	2. Uporaba ustreznega odstotka pribitka za poslovno leto poročanja	3. Knjigovodska vrednost ustreznih upravičenih opredmetenih sredstev, ki se nahajajo v jurisdikciji	4. Uporaba ustreznega odstotka pribitka za poslovno leto poročanja	5. Vsebinska izključitev dohodkov
[A]	[B]	[C]	[D]	[E] = [A] x [B] + [C] x [D]

3.3.2.2.Dodelitev upravičenih stroškov za plače in knjigovodske vrednosti upravičenih opredmetenih sredstev stalnim poslovnim enotam za namene vsebinske izključitve dohodkov

1. Ustrezni upravičeni stroški za plače	2. Knjigovodska vrednost ustreznih upravičenih opredmetenih sredstev	3. Jurisdikcija stalnih poslovnih enot	4. Ustrezni upravičeni stroški za plače, dodeljeni stalnim poslovnim enotam	5. Knjigovodska vrednost ustreznih upravičenih opredmetenih sredstev, dodeljena stalnim poslovnim enotam

3.3.2.3.Dodelitev upravičenih stroškov za plače in knjigovodske vrednosti upravičenih opredmetenih sredstev pretočnega subjekta za namene vsebinske izključitve dohodkov

1. Ustrezni upravičeni stroški za plače	2. Knjigovodska vrednost ustreznih upravičenih opredmetenih sredstev	3. Jurisdikcija subjektov v sestavi, ki so lastniki (ali članov skupine skupnih podvigov)	4. Ustrezni upravičeni stroški za plače, (izključeni ali) dodeljeni subjektu v sestavi, ki je lastnik	5. Knjigovodska vrednost ustreznih upravičenih opredmetenih sredstev, (izključena ali) dodeljena subjektu v sestavi, ki je lastnik

3.3.3.Dodatni odmerjeni povrhnji davek

3.3.3.1.Dodatni povrhnji davek, razen v primeru neto kvalificirane izgube v poslovnem letu poročanja

1. Zadevni členi	2. Zadevno leto	3. Kot je bilo predhodno poročano ali ponovno izračunano	4. Neto kvalificirani dohodek/izguba	5. Prilagojeni zajeti davki	6. Dejanska davčna stopnja	7. Presežni dobiček	8. Odstotek povrhnjega davka	9. Povrhnji davek	10. Dodatni povrhnji davek
	Predhodno poslovno leto X	a. Predhodno poročano
		b. Ponovno izračunano

3.3.3.2.Dodatni povrhnji davek v primeru neto kvalificirane izgube za poslovno leto poročanja

1. Prilagojeni zajeti davki za jurisdikcijo (če so negativni)	[A]
2. Kvalificirana izguba za jurisdikcijo	[B]
3. Pričakovani prilagojeni zajeti davki	[C] = [B] × 15 %
4. Dodatni povrhnji davek	[D] = [C] – [A]

3.3.4.Kvalificirani domači povrhnji davek

1. Standard finančnega računovodenja
2. Plačljivi znesek kvalificiranega domačega povrhnjega davka
3. Minimalna davčna stopnja kvalificiranega domačega povrhnjega davka (če je višja od 15 %)
4. Podlaga za kombiniranje dohodkov in davkov (če se razlikuje od pravila o vključitvi dohodkov)
5. Uporabljena valuta (če se razlikuje od predstavitvene valute iz konsolidiranega računovodskega izkaza)
6. Vsebinska izključitev dohodkov na voljo?	da/ne
7. De minimis na voljo?	da/ne

3.4.Dodelitev in pripisovanje povrhnjega davka (če obstaja)

3.4.1.Uporaba pravila o vključitvi dohodkov v zvezi s to jurisdikcijo

1. Povrhnji davek, dodeljen subjektu v skupini	a. Nizko obdavčeni subjekt v sestavi ali član skupine skupnih podvigov (IŠD)
	b. Kvalificirani dohodek nizko obdavčenega subjekta v sestavi ali člana skupine skupnih podvigov	[A]
	c. Povrhnji davek nizko obdavčenega subjekta v sestavi ali člana skupine skupnih podvigov	[C] = [T] x [A] / [A + B + itd]
2. Matični subjekti, ki morajo uporabljati kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov	a. Matično podjetje (IŠD)	[matično podjetje 1]
	b. Jurisdikcija matičnega subjekta	Jurisdikcija B
	c. Znesek kvalificiranega dohodka, ki ga je mogoče pripisati lastniškim deležem drugih lastnikov	[D]
	d. Količnik vključitve matičnega podjetja	[F] = ([A] – [D]) / [A]
3. Povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov	a. Dodeljivi delež povrhnjega davka matičnega podjetja	[G]=[C] × [F]
	b. Izravnava pravila o vključitvi dohodkov	[H]
	c. Povrhnji davek, ki mora plačati matično podjetje	[I]=[G] – [H]

3.4.2.Znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih v zvezi s to jurisdikcijo skupaj

1. Nizko obdavčeni subjekt v sestavi (ali član skupine skupnih podvigov), za katerega se zmanjšanje na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih na nič ne uporablja (IŠD)
2. Povrhnji davek, ki se upošteva pri izračunu skupnega povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih za vsak nizko obdavčeni subjekt v sestavi
3. Znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih v zvezi s to jurisdikcijo skupaj

3.4.3.Pripis povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih

1. Jurisdikcije, ki uporabljajo pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih	2. Prenos povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih v prihodnje obdobje	3. Število zaposlenih	4. Knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev	5. Odstotek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih	6. Znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, pripisan za poslovno leto poročanja	7. Dodatni denarni odhodki za davek, ki jih imajo subjekti v sestavi v jurisdikcijah, ki uporabljajo pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih	8. Preostali povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, ki ga je treba prenesti v prihodnje obdobje“


Skupaj

Top

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 27
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

Drugi
upravni odhodki

Seštevek za odobritve
zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira