Schengensko ocenjevanje in spremljanje

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2022/922 o vzpostavitvi in delovanju ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Uredba vzpostavlja ocenjevalni in spremljevalni mehanizem za zagotovitev, da države schengenskega območja učinkovito uporabljajo schengenski pravni red in ohranjajo pravilno delovanje schengenskega območja. Njen cilj je:

• pomagati vzdrževati medsebojno zaupanje med državami članicami Evropske unije (EU) in pridruženimi schengenskimi državami;
• okrepiti prosto gibanje v EU;
• zagotoviti varnost in varstvo temeljnih pravic.

V območju brez nadzora na notranjih mejah do določene stopnje sodelujejo vse države članice. Trenutno schengenski pravni red v celoti uporablja 23 držav članic, kot tudi štiri države Evropskega združenja za prosto trgovino, tj. Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica, kot pridružene schengenske države. Bolgarija, Ciper in Romunija bodo v skladu s svojimi akti o pristopu kmalu del schengenskega območja. Od 1. januarja 2023 se schengenski pravni red v celoti uporablja za Hrvaško (Sklep Sveta (EU) 2022/2451). Irska ni del schengenskega območja, čeprav sodeluje v delih pravnega reda, ki se nanašajo na policijsko in pravosodno sodelovanje, vključno s schengenskim informacijskim sistemom.

KLJUČNE TOČKE

Sodelovanje

Države članice, Svet Evropske unije in Evropska komisija morajo v celoti sodelovati, da bi zagotovili učinkovito izvajanje Uredbe in Evropski parlament v celoti obveščali o pomembnih spremembah. Medsebojna narava in dejavno vključevanje držav članic so nekatere ključne značilnosti schengenskega ocenjevanja.

Ocenjevanja in spremljanje

Ocenjevanja, od katerih se lahko nekatera izvedejo v kratkem času, so lahko:

• prva;
• redna;
• nenapovedana:
  • za oceno, kako se schengenski pravni red uporablja na notranjih mejah,
  • po sistemskih težavah s potencialno pomembnim negativnim vplivom na območje, vključno z grožnjami javnemu redu ali notranji varnosti,
  • kadar lahko država članica resno zanemarja svoje obveznosti ali pa so lahko resno kršene temeljne pravice; ali
• tematska, ki ocenjujejo, kako se uporabljajo zakonodajne spremembe ali nove politike.

Spremljanje vključuje:

• pregled akcijskih načrtov in poročila o nadaljnjem ukrepanju, ki jih predložijo države članice;
• ponovne obiske; in
• preveritvene obiske.

Ocenjevanje in spremljanje se izvajata predvsem z obiski ter vprašalniki, izjemoma pa tudi z drugimi metodami na daljavo.

Sodelovanje z organi in agencijami EU

Komisija sodeluje z organi in agencijami EU, zlasti z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex), Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) in Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (FRA).

Komisija lahko od organov EU zahteva, da zagotovijo statistične podatke ali analize tveganja, da bi se bolje zavedali morebitnih prihodnjih groženj in zagotovili notranjo varnost EU v smislu Uredbe (EU) 2019/1896.

Sodelovanje z agencijama Frontex in Europol

Agencija Frontex predloži letno analizo tveganja, ki zajema ustrezne vidike integriranega upravljanja meja, da bi pomagala pri letnem programu ocenjevanja, vključno z nenapovedanimi ocenjevanji za naslednje leto, s priporočili za:

• določene odseke zunanjih meja;
• določene mejne prehode in
• določene kraje za ocenjevanje skladnosti z Direktivo 2008/115/ES o vračanju nezakonito prebivajočih državljanov držav zunaj EU (glej povzetek).

Europol zagotavlja strokovno znanje, analizo, poročila in druge informacije.

Programi ocenjevanja

Komisija po posvetovanju z organi EU in na podlagi analiz tveganja in drugih informacij vzpostavi:

• sedemletni večletni program ocenjevanja, med katerim je vsaka država članica podvržena enemu rednemu ocenjevanju ter po potrebi tematskim in nenapovedanim ocenjevanjem;
• letni program ocenjevanja.

Skupine za ocenjevanje

Ocenjevanja izvajajo majhne skupine, ki jih sestavljajo strokovnjaki iz držav članic, predstavniki Komisije in opazovalci iz organov in agencij EU.

Vsi člani skupine in opazovalci morajo biti ustrezno usposobljeni z dobrim teoretičnim znanjem in izkušnjami na področjih, ki jih zajemata ocenjevanje in spremljanje, skupaj z dobrim poznavanjem načel, postopkov in tehnik ocenjevanja.

Poročila in nadaljnje ukrepanje

Ocenjevalno poročilo analizira kvalitativne, kvantitativne, operativne, upravne in organizacijske vidike. Ugotovitve se oceni kot:

• najboljša praksa,
• potrebno izboljšanje, ali
• ne izpolnjuje zahtev.

Komisija praviloma v štirih tednih posreduje poročilo in svoja priporočila državi članici, ki ima nato dva tedna časa za pripombe. Nato ga v štirih mesecih sprejme z izvedbenim aktom.

Ocenjena država članica mora:

• v dveh mesecih po sprejetju poročila predložiti akcijski načrt za izvajanje vseh priporočil;
• vsakih šest mesecev poročati Svetu in Komisiji o napredku.

Resne pomanjkljivosti

Države članice so obveščene, ko je ugotovljena resna pomanjkljivost, ocenjena država članica pa mora nemudoma sprejeti popravne ukrepe. Svet sprejme priporočila, ocenjene države članice pa morajo v enem mesecu predložiti akcijski načrt.

Za preverjanje napredka Komisija organizira ponovni obisk v 180 dneh po ocenjevanju in preveritveni obisk, preden se akcijski načrt lahko zaključi.

Poročanje Parlamentu in Svetu

Komisija Parlamentu in Svetu predloži letno izčrpno poročilo o ocenjevanjih, opravljenih v preteklem letu, vključno s sklepnimi ugotovitvami ocenjevanj, popravnimi ukrepi, ki so jih sprejele države članice, in najboljšimi praksami.

Prehodna ureditev

Nova uredba razveljavlja Uredbo (EU) št. 1053/2013 (prejšnja uredba).

• Prvi programi ocenjevanja iz nove uredbe morajo biti določeni do 1. decembra 2022 in se začeti 1. februarja 2023.
• Prvi večletni program ocenjevanja mora upoštevati ocenjevanja, izvedena v okviru drugega večletnega programa iz stare uredbe, in biti pripravljen kot nadaljevanje tega programa.
• Poročila in priporočila za ocenjevanja pred 1. februarjem 2023 je treba sprejeti v skladu s prejšnjo uredbo ter nadaljnjim ukrepanjem in spremljanjem, ki se izvajata v skladu z novo uredbo.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 1. oktobra 2022.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

• Schengensko ocenjevanje in spremljanje (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENT

Uredba Sveta (EU) 2022/922 z dne 9. junija 2022 o vzpostavitvi in delovanju ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1053/2013 (UL L 160, 15.6.2022, str. 1–27).

POVEZANI DOKUMENTI

Sklep Sveta (EU) 2022/2451 z dne 8. decembra 2022 o uporabi vseh določb schengenskega pravnega reda v Republiki Hrvaški (UL L 320, 14.12.2022, str. 41–46).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Poročilo o stanju schengenske ureditve za leto 2022 (COM(2022) 301 final/2 z dne 24. maja 2022).

Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1–131).

Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39–98).

Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99–137).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2018/1726 so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53–114).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1–52).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98–107).

Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (UL L 53, 22.2.2007, str. 1–14).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 23.11.2022