(1)

Vlaganje v učno mobilnost za vse ne glede na ozadje in sredstva ter v sodelovanje in razvoj inovativnih politik na področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa je ključno za oblikovanje vključujočih, povezanih in odpornih družb ter ohranjanje konkurenčnosti Unije, ter je še toliko pomembneje glede na hitre in korenite spremembe, ki jih prinašata tehnološka revolucija in globalizacija. Poleg tega prispeva tako vlaganje tudi h krepitvi evropske identitete in vrednot ter k bolj demokratični Uniji.

(2)

Komisija je v sporočilu z dne 14. novembra 2017 z naslovom „Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture“ predstavila svojo vizijo glede vzpostavitve evropskega izobraževalnega prostora, v katerem meje ne bi ovirale učenja. To sporočilu določa vizijo Unije, v kateri bi bivanje v drugi državi članici zaradi študija in učenja v kakršni koli obliki ali kontekstu postalo standard, govorjenje še dveh jezikov poleg maternega pa nekaj običajnega, ter Unije, v kateri bi se ljudje močno zavedali svoje evropske identitete, evropske kulturne dediščine in raznolikosti Evrope. V tem kontekstu je Komisija poudarila potrebo po okrepitvi preizkušenega programa Erasmus+ za vse kategorije učečih se, ki jih že zajema, da se dosežejo učeči se z manj priložnostmi.

(3)

Pomen izobraževanja, usposabljanja in mladine za prihodnost Unije je izražen v sporočilu Komisije z dne 14. februarja 2018 z naslovom „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“. V tem sporočilu je poudarjeno, da je treba uresničiti zaveze držav članic s socialnega vrha za pravična delovna mesta in rast, ki je potekalo v Göteborgu 17. novembra 2017, tudi s polnim izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Komisija slovesno razglasili in podpisali 17. novembra 2017 (4), in njegovega načela 1 o izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju. V tem sporočilu je poudarjeno tudi, da je treba izboljšati mobilnost in izmenjave, med drugim z znatno okrepljenim, vključujočim in razširjenim programom Erasmus+, v skladu s pozivom iz sklepov Evropskega sveta z dne 14. decembra 2017.

(4)

Načelo 1 evropskega stebra socialnih pravic določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, s katerim lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela. V evropskem stebru socialnih pravic je tudi poudarjen pomen kakovostne predšolske vzgoje in varstva ter zagotavljanja enakih možnosti za vse.

(5)

Voditelji 27 držav članic so v izjavi iz Bratislave, podpisani 16. septembra 2016, poudarili, da so odločeni zagotoviti boljše priložnosti za mlade. Voditelji 27 držav članic ter Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Komisije so se v Rimski izjavi, podpisani 25. marca 2017, zavezali, da si bodo prizadevali za Unijo, v kateri so mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter lahko študirajo in najdejo zaposlitev po vsej celini ter ki ohranja našo kulturno dediščino in spodbuja kulturno raznolikost.

(6)

V poročilu Komisije z dne 31. januarja 2018 o vmesni oceni programa Erasmus+ (2014–2020), uvedenega z Uredbo (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: Program za obdobje 2014–2020), je bilo potrjeno, da je oblikovanje enotnega programa za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport prineslo bistvene poenostavitve, racionalizacijo in sinergije pri upravljanju navedenega programa, vendar ugotovljeno, da so potrebne nadaljnje izboljšave, da bi dodatno konsolidirali povečanje učinkovitosti Programa za obdobje 2014–2020. V okviru posvetovanj o pripravi te vmesne ocene in o prihodnjem programu so države članice in deležniki odločno pozvali k ohranitvi obsega, strukture in izvedbenih mehanizmov programa Erasmus+, obenem pa so se zavzeli za več izboljšav, med drugim za to, da bi program Erasmus+ postal bolj vključujoč, enostaven in obvladljiv za upravičence. Države članice in deležniki so v celoti podprli tudi to, da bi program Erasmus+ ohranil svojo celovitost in še naprej temeljil na načelu vseživljenjskega učenja. Evropski parlament je v resoluciji z dne 2. februarja 2017 o izvajanju programa Erasmus+ (6) pozdravil celovito strukturo Programa za obdobje 2014–2020 in pozval Komisijo, naj v celoti izkoristi njegovo razsežnost vseživljenjskega učenja, tako da v okviru programa Erasmus+ podpira in spodbuja medsektorsko sodelovanje. Države članice in deležniki so poudarili tudi potrebo po nadaljnji krepitvi mednarodne razsežnosti programa Erasmus+.

(7)

Med odprtim javnim posvetovanjem leta 2018 o financiranju Unije na področju vrednot in mobilnosti so bile ključne ugotovitve poročila o vmesni oceni Programa za obdobje 2014–2020 potrjene, poudarjeno pa je tudi bilo, da je treba zagotoviti, da bo prihodnji program bolj vključujoč, da bodo prednostne naloge še naprej usmerjene v posodabljanje sistemov izobraževanja in usposabljanja, prednostne naloge glede spodbujanje evropske identitete, aktivnega državljanstva in udeležbe v demokratičnem življenju pa okrepljene.

(8)

Komisija je v sporočilu z dne 2. maja 2018 z naslovom „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“ pozvala k okrepitvi naložb v ljudi in večji osredotočenosti na mlade v naslednjem finančnem okviru. V tem sporočilu je Komisija priznala, da je program Erasmus+ ena najvidnejših zgodb Unije o uspehu. V sporočilu z dne 27. maja 2020 z naslovom „Proračun EU kot gonilo načrta okrevanja za Evropo“ je Komisija priznala vlogo programa Erasmus+ pri povečevanju odpornosti Unije in reševanju družbeno-gospodarskih izzivov. Potrdila je tudi svojo zavezanost znatni okrepitvi programa Erasmus+. S tem bi se več ljudem omogočilo, da se odpravijo v drugo državo, da se tam učijo ali delajo, programu pa, da se osredotoči na vključevanje in prizadevanja, da bi se doseglo več ljudi z manj priložnostmi.

(9)

Zato je treba vzpostaviti Erasmus+, program Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport (v nadaljnjem besedilu: Program), ki bo nasledil Program za obdobje 2014–2020. Okrepiti bi bilo treba celovito naravo Programa za obdobje 2014–2020, ki je zajemal učenje v vseh okvirih, in sicer formalnih, neformalnih ali priložnostnih, in vseh življenjskih obdobjih, da se spodbudijo prožne učne poti, s čimer bi se ljudem omogočalo pridobivanje in izboljšanje znanja, spretnosti in kompetenc, potrebnih za osebni razvoj, ter soočanje z izzivi in izkoriščanje priložnosti, ki jih prinaša 21. stoletje.

(10)

Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (7) (v nadaljnjem besedilu: večletni finančni okvir 2021–2027).

(11)

Program bi moral biti zasnovan tako, da bi lahko še bolj prispeval k izvajanju ciljev in prednostnih nalog politik Unije na področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa. Usklajen pristop vseživljenjskega učenja je ključen za obvladovanje različnih prehodov, s katerimi se ljudje soočajo v življenju. Tak pristop bi bilo treba spodbujati z učinkovitim medsektorskim sodelovanjem. Ob krepitvi takega pristopa bi moral Program ohraniti tesno vez s splošnim strateškim okvirom za sodelovanje v okviru politik Unije na področjih izobraževanja in usposabljanja ter mladine, vključno s programi politik za šole, terciarno izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih, hkrati pa krepiti in razvijati nove sinergije z drugimi zadevnimi programi in področji politik Unije.

(12)

Program je ključni sestavni del oblikovanja evropskega izobraževalnega prostora. Ob navezovanju na svoje sporočilo z dne 14. novembra 2017 z naslovom „Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture“ je Komisija v sporočilu z dne 30. septembra 2020 glede uresničitve evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 opozorila, da program Erasmus+ ostaja bistven za doseganje ciljev kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja ter za pripravo Unije na digitalni in zeleni prehod. Program bi moral biti zasnovan tako, da bo prispeval k nasledniku strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter k posodobljenemu programu znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost iz sporočila Komisije z dne 1. julija 2020, za katera je značilna skupna zavezanost glede strateškega pomena znanj, spretnosti in ključnih kompetenc za ohranjanje delovnih mest ter podpiranje rasti, konkurenčnosti, inovacij in socialne kohezije v skladu s Priporočilom Sveta z dne 22. maja 2018 (8). Program bi moral prispevati k uresničevanju akcijskega načrta za digitalno izobraževanje, določenega v sporočilu Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom „Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027 – Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi“. Program bi se moral odzivati na potrebno digitalno preobrazbo na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa. Program bi tudi moral podpirati države članice pri doseganju ciljev iz pariške deklaracije z dne 17. marca 2015 o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije prek izobraževanja.

(13)

V skladu s strategijo Evropske unije za mlade za obdobje 2019–2027 (9), ki je okvir za evropsko sodelovanje na področju mladih za obdobje 2019–2027 in temelji na sporočilu Komisije z dne 22. maja 2018 z naslovom „Angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih: nova strategija EU za mlade“, bi moral Program podpirati visokokakovostno mladinsko delo, orodja in sisteme za usposabljanje mladinskih delavcev, potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja ter pristope glede kakovosti za krepitev vloge mladinskih organizacij. Program bi tudi moral odpirati vključujoč in širok mladinski dialog EU, pri katerem bi se prioritete določale glede na potrebe mladih.

(14)

V Programu bi bilo treba upoštevati ustrezni delovni načrt Evropske unije za šport, ki je okvir za sodelovanje na ravni Unije na področju športa. Treba bi bilo zagotoviti skladnost in dopolnjevanje med ustreznim delovnim načrtom Evropske unije za šport in ukrepi na področju športa, podprtimi v okviru Programa. Osredotočiti se je treba zlasti na množični šport, saj je pomemben pri spodbujanju telesne aktivnosti, zdravega načina življenja, medosebnih odnosov, socialnega vključevanja in enakosti. Program bi moral podpirati učno mobilnost za športno osebje, zlasti v množičnem športu. Tudi osebje, ki ne deluje v množičnem športu, vključno s tistim z dvojno poklicno potjo na športnem področju in zunaj njega, lahko poveča učni učinek in prenos znanja za športno osebje in organizacije na področju množičnega športa. Zato bi s Programom moralo biti mogoče podpirati priložnosti za učno mobilnost osebja, ki ne deluje v množičnem športu, kadar lahko udeležba takega osebja koristi množičnemu športu. Program bi moral prispevati k spodbujanju skupnih evropskih vrednot prek športa, dobrega upravljanja in integritete v športu, trajnostnega razvoja ter izobraževanja, usposabljanja in pridobivanja znanj in spretnosti v športu in prek njega. Neprofitne športne prireditve, ki jih podpira Program, bi morale doseči evropsko razsežnost in učinek.

(15)

S Programom bi moralo biti mogoče podpirati katero koli področje študija, zlasti pa bi Program moral prispevati h krepitvi inovacijske zmogljivosti Unije s podpiranjem aktivnosti, ki ljudem pomagajo razvijati znanja, spretnosti, kompetence in pristope, ki jih potrebujejo na področjih študija ali v disciplinah, ki so usmerjene v prihodnost, kot so naravoslovje, tehnologija, inženirstvo, umetnost in matematika (STEAM), podnebne spremembe, varstvo okolja, trajnostni razvoj, čista energija, umetna inteligenca, robotika, podatkovna analitika, oblikovanje in arhitektura ter digitalna in medijska pismenost. Inovacije se lahko spodbujajo z vsemi ukrepi učne mobilnosti in sodelovanja, ne glede na to, ali se upravljajo neposredno ali posredno.

(16)

Sinergije s programom Obzorje Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: program Obzorje Evropa) bi morale zagotoviti, da se za podpiranje aktivnosti, namenjenih krepitvi in posodobitvi evropskih terciarnih izobraževalnih institucij, uporabljajo kombinirana sredstva iz Programa in programa Obzorje Evropa. Program Obzorje Evropa bo po potrebi dopolnjeval podporo Programa za pobudo Evropske univerze v okviru razvoja novih skupnih in celovitih dolgoročnih in trajnostnih strategij za izobraževanje, raziskave in inovacije. Sinergije s programom Obzorje Evropa bodo pripomogle k povezovanju izobraževanja in raziskav, zlasti v terciarnih izobraževalnih institucijah.

(17)

Nove in nastajajoče tehnologije ponujajo pomembne priložnosti za učenje in izmenjave ter so se izkazale za posebno pomembne med pandemijo COVID-19. Poleg fizične učne mobilnosti, ki ostaja temeljni ukrep Programa, bi bilo treba spodbujati virtualne oblike, kot je virtualno učenje, da bi dopolnili ali podprli fizično učno mobilnost, ponudili smiselne učne priložnosti tistim, ki se ne morejo fizično odpraviti v državo, ki ni njihova država prebivališča, ali spodbujali izmenjave prek inovativnih oblik učenja. V okviru Programa bi bilo treba spodbujati virtualno sodelovanje, kadar je to ustrezno. Kadar je to možno in ustrezno, bi morala Komisija zagotoviti, da so virtualna učna orodja, ki se razvijejo v okviru Programa, na voljo širši javnosti.

(18)

Program bi moral biti bolj vključujoč pri uresničevanju svojih ciljev, tako da bi se povečala udeležba ljudi z manj priložnostmi. K večji udeležbi ljudi z manj priložnostmi v Programu bi lahko pripomogla vrsta ukrepov, vključno z boljšim in bolj ciljno usmerjenim ozaveščanjem, komuniciranjem, svetovanjem in pomočjo, poenostavljenimi postopki, prožnejšimi oblikami učne mobilnosti ter povečanim sodelovanjem z manjšimi organizacijami, zlasti novimi organizacijami, in lokalnimi organizacijami na ravni skupnosti, ki delajo neposredno z učečimi se vseh starosti, ki so zapostavljeni. Zavedati se je treba, da obstajajo različni razlogi za nizke stopnje udeležbe ljudi z manj priložnostmi in da so te stopnje odvisne od različnih okoliščin. Zato bi bilo treba znotraj okvira takih ukrepov, vzpostavljenega na ravni Unije, za povečanje udeležbe ljudi z manj priložnostmi pripraviti akcijske načrte za vključevanje, ki bi bili prilagojeni ciljnim skupinam in specifičnim okoliščinam v vsaki državi članici.

(19)

V nekaterih primerih je iz finančnih razlogov manj verjetno, da bi ljudje z manj priložnostmi sodelovali v Programu, bodisi zaradi njihovega ekonomskega položaja bodisi zaradi višjih stroškov udeležbe, ki so posledica njihovega specifičnega položaja, kot je to pogosto v primeru invalidov. V takih primerih bi se njihova udeležba lahko olajšala s ciljno usmerjeno finančno podporo. Komisija bi zato morala zagotoviti uvedbo takih ukrepov finančne podpore, tudi z morebitnimi prilagoditvami nepovratnih sredstev na nacionalni ravni. Dodatni stroški, povezani z ukrepi za olajšanje vključevanja, ne bi smeli biti razlog za zavrnitev vloge.

(20)

Da bi bil Program dostopnejši za nove organizacije in organizacije z manjšo upravno zmogljivostjo ter bolj obvladljiv za upravičence, bi bilo treba sprejeti vrsto ukrepov za poenostavitev postopkov Programa na ravni izvajanja. V zvezi s tem bi morali biti informacijskotehnološki sistemi Programa uporabnikom prijazni in omogočati enostaven dostop do priložnosti, ki jih ponuja Program. Podobno bi morali biti postopki za izvajanje Programa dosledni in enostavni, spremljati pa bi jih morali visokokakovostni podporni ukrepi in informacije. V ta namen bi bilo treba organizirati redne sestanke mreže nacionalnih agencij.

(21)

Komisija je v sporočilu z dne 14. novembra 2017 z naslovom „Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture“ poudarila osrednjo vlogo izobraževanja, kulture in športa pri spodbujanju aktivnega državljanstva in skupnih vrednot med najmlajšimi generacijami. Krepitev evropske identitete in spodbujanje aktivne udeležbe posameznikov in civilne družbe v demokratičnih procesih sta bistvena za prihodnost Evrope in demokratičnih družb. Študij, učenje, usposabljanje in delo ali sodelovanje v mladinskih in športnih aktivnostih v tujini prispeva h krepitvi te evropske identitete v vsej njeni raznolikosti. Krepi občutek pripadnosti kulturni skupnosti in spodbuja medkulturno učenje, kritično razmišljanje in aktivno državljanstvo med ljudmi vseh starosti. Udeleženci v aktivnostih učne mobilnosti bi se morali udejstvovati v svojih lokalnih skupnostih in v lokalnih skupnostih države gostiteljice, da bi delili svoje izkušnje. Program bi moral podpirati aktivnosti, povezane s spodbujanjem vseh vidikov ustvarjalnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine ter krepitvijo posameznih ključnih kompetenc.

(22)

Program bi moral podpirati le ukrepe in aktivnosti, ki imajo potencialno evropsko dodano vrednost. Pojem evropske dodane vrednosti je treba razumeti široko in ga je mogoče prikazati na različne načine, na primer kadar so ukrepi ali aktivnosti transnacionalne narave, zlasti v zvezi z učno mobilnostjo in sodelovanjem za doseganje trajnostnega sistemskega učinka, kadar dopolnjujejo ali spodbujajo sinergije z drugimi programi in politikami na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni ali prispevajo k učinkoviti uporabi orodij Unije za preglednost in priznavanje.

(23)

Mednarodna razsežnost Programa bi se morala okrepiti, njen cilj pa bi moral biti ponuditi več priložnosti za učno mobilnost, sodelovanje in dialog o politikah s tretjimi državami, ki niso pridružene Programu. Na podlagi uspešnega izvajanja mednarodnih terciarnih izobraževalnih in mladinskih aktivnosti v okviru predhodnih programov na področjih izobraževanja in usposabljanja ter mladine bi bilo treba aktivnosti mednarodne učne mobilnosti razširiti še na druga področja, kot sta poklicno izobraževanje in usposabljanje ter šport. Da bi se povečal učinek teh aktivnosti, je pomembno okrepiti sinergije med Programom in instrumenti Unije za zunanje delovanje, kot sta Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, vzpostavljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje –Evropa v Svetu, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009, in Instrument za predpristopno pomoč (IPA III), vzpostavljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III). Instrumenti Unije za zunanje delovanje bi morali biti namenjeni povečanju priložnosti zlasti za posameznike in organizacije iz tretjih držav, ki niso pridružene Programu, pri čemer bi bilo treba podpirati predvsem krepitev zmogljivosti v teh državah, razvoj znanj in spretnosti ter medosebne izmenjave, hkrati pa ponuditi več priložnosti za sodelovanje, učno mobilnost in politični dialog.

(24)

Osnovna struktura Programa za obdobje 2014–2020, ki je bil razdeljen na tri poglavja, in sicer izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport, in je slonel na treh ključnih ukrepih, se je izkazala za uspešno in bi jo bilo treba ohraniti. Treba bi bilo uvesti izboljšave za poenostavitev in racionalizacijo ukrepov, ki jih podpira Program. Treba bi bilo zagotoviti tudi stabilnost in kontinuiteto z vidika upravljanja in načinov izvajanja. Skupno bi se moralo vsaj 75 % proračuna za Program izvrševati v okviru posrednega upravljanja s strani nacionalnih agencij. To vključuje ukrepe, kot je učna mobilnost na vseh področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa, pa tudi partnerstva za sodelovanje, vključno z manjšimi partnerstvi na področjih izobraževanja in usposabljanja ter mladine. Po potrebi bi bilo treba vzpostaviti posebne ureditve za neposredno upravljanje za ukrepe, ki vključujejo mreže na ravni Unije in evropske organizacije v okviru ključnih ukrepov 2 in 3, razen manjših partnerstev.

(25)

V okviru Programa bi bilo treba izvajati sklop ukrepov, da se podprejo učna mobilnost, sodelovanje med organizacijami in institucijami, razvoj politik in sodelovanje, ter ukrepe Jean Monnet. V tej uredbi bi bilo treba določiti navedene ukrepe in njihov opis, vključno z aktivnostmi, ki bi se v programskem obdobju lahko izvajale v okviru teh ukrepov.

(26)

Program bi moral okrepiti obstoječe priložnosti za učno mobilnost, zlasti na področjih, kjer bi lahko v največji meri povečal učinkovitost, da bi se domet teh priložnosti razširil in bi se zadostilo visokemu povpraševanju, ki pogosto ostaja neizpolnjeno. To bi bilo treba doseči zlasti s povečanjem in omogočanjem učne mobilnosti za študente, učence oziroma dijake, učeče se v izobraževanju odraslih ter učeče se v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, kot so vajenci in pripravniki, tudi z namenom izpopolnjevanja in preusposabljanja. Novi diplomanti in osebe, ki so nedavno pridobile kvalifikacijo v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja, bi morali imeti možnost udeležbe v učni mobilnosti. Udeležba novih diplomantov v učni mobilnosti bi morala temeljiti na objektivnih merilih in zagotoviti bi bilo treba enako obravnavo. Treba bi bilo tudi razširiti priložnosti za učno mobilnost mladih, udeleženih v aktivnostih neformalnega učenja, da dosežejo več mladih. Prav tako bi bilo treba okrepiti mobilnost osebja na področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa, upoštevajoč spodbujevalni učinek take mobilnosti. Priložnosti za učno mobilnost bi morale biti različnih oblik, vključno s pripravništvom, vajeništvom, mladinskimi izmenjavami, šolskimi izmenjavami ter poučevanjem ali sodelovanjem v aktivnostih za poklicni razvoj, in bi morale temeljiti na specifičnih potrebah različnih področij. Program bi moral podpirati kakovost v okviru učne mobilnosti, vključno s kakovostjo, ki temelji na načelih iz Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 (11) ter priporočil Sveta z dne 28. junija 2011 (12), 20. decembra 2012 (13), 15. marca 2018 (14), 26. novembra 2018 (15) in 24. novembra 2020 (16).

(27)

V skladu z vizijo pravega evropskega izobraževalnega prostora bi moral Program tudi krepiti učno mobilnost in izmenjave ter spodbujati udeležbo študentov v izobraževalnih, kulturnih in športnih aktivnostih, in sicer s podpiranjem digitalizacije postopkov prek, na primer, pobude za evropsko študentsko izkaznico. V tem okviru bi Komisija morala oblikovati pobudo za evropsko študentsko izkaznico, zlasti za študente, udeležene v Programu. Evropska študentska izkaznica bi bila lahko pomemben korak k temu, da učna mobilnost za vse postane realnost, s čimer bi se terciarnim izobraževalnim institucijam omogočilo, da na izmenjave pošiljajo in sprejemajo več študentov, hkrati pa bi se izboljšala kakovost učne mobilnosti študentov ter bi se jim pred njihovim fizičnim prihodom na visokošolsko institucijo v tujini olajšal dostop do različnih storitev, kot so knjižnice, prevoz in nastanitev.

(28)

Program bi moral spodbujati udejstvovanje mladih v demokratičnem življenju Evrope, med drugim s podpiranjem aktivnosti, ki prispevajo k državljanski vzgoji, in projektov, ki mlade spodbujajo k udejstvovanju in jih učijo udejstvovanja v civilni družbi, s katerimi se ozavešča o skupnih evropskih vrednotah, vključno s temeljnimi pravicami, kot tudi o evropski zgodovini in kulturi, ter združujejo mlade in nosilce odločanja na lokalni in nacionalni ravni ter ravni Unije, prispevajo pa tudi k procesu evropskega povezovanja.

(29)

Na podlagi ocene in nadaljnjega razvoja pobude DiscoverEU, ki je bila leta 2018 vzpostavljena kot pripravljalni ukrep, bi moral Program mladim ponuditi več priložnosti, da prek učnih izkušenj v tujini spoznajo vse destinacije v Evropi. Mladi, zlasti tisti z manj priložnostmi, bi morali dobiti priložnost za prvo, kratkoročno individualno ali skupinsko izkušnjo potovanja po Evropi v okviru aktivnosti priložnostnega in neformalnega učenja, katere cilj je krepitev njihovega občutka pripadnosti Uniji in omogočanje odkrivanja njene kulturne in jezikovne raznolikosti. Udeleženci bi morali biti izbrani na podlagi jasnih in preglednih meril. Izvajalski organi bi morali spodbujati ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da je pobuda DiscoverEU vključujoča in geografsko uravnotežena glede dodeljenih vozovnic in obiskanih držav članic, ter podprli aktivnosti z močno izobraževalno razsežnostjo. V zvezi s tem bi moral Program s ciljno usmerjenimi ukrepi, kot so aktivnosti ozaveščanja, informativni sestanki pred odhodom in dogodki za mlade, spodbujati tudi izbiro manj obiskanih držav članic in obrobnih regij. Kadar železniški prevoz ni na voljo ali je zelo nepriročen, bi bilo treba razmisliti o drugih prevoznih sredstvih, ob upoštevanju zlasti specifičnih razmer na destinaciji. V okviru pobude DiscoverEU bi si bilo treba prizadevati za vzpostavitev povezav z ustreznimi lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi pobudami, kot so ukrepi Unije „evropske prestolnice kulture“, evropske prestolnice mladih, evropske prestolnice prostovoljstva in zelene prestolnice Evrope.

(30)

Učenje jezikov prispeva k vzajemnemu razumevanju in mobilnosti v Uniji in zunaj nje, jezikovne kompetence pa so bistvene življenjske in zaposlitvene spretnosti. Zato bi moral Program okrepiti učenje jezikov, vključno z nacionalnimi znakovnimi jeziki, kadar je to ustrezno, tudi z razširjeno uporabo spletnih orodij, saj lahko e-učenje nudi dodatne prednosti pri učenju jezikov v smislu dostopa in prožnosti. Za zagotovitev širokega in vključujočega dostopa do Programa je hkrati pomembno, da je večjezičnost eno od ključnih načel pri izvajanju Programa.

(31)

Program bi moral podpreti ukrepe, s katerimi se krepi sodelovanje med institucijami in organizacijami, dejavnimi na področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa, ter tako potrditi temeljno vlogo institucij in organizacij pri zagotavljanju znanj, spretnosti in kompetenc, ki jih posamezniki potrebujejo v spreminjajočem se svetu, ter pomagati institucijam in organizacijam ustrezno izkoristiti svoj potencial za inovativnost, ustvarjalnost in podjetnost, zlasti v digitalnem gospodarstvu.

(32)

V sklepih z dne 14. decembra 2017 je Evropski svet pozval države članice, Svet in Komisijo, naj nadaljujejo delo v zvezi z več pobudami, da dvignejo raven evropskega sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja, tudi s spodbujanjem nastanka „Evropskih univerz“, ki jih sestavljajo mreže, v katere se po pristopu od spodaj navzgor povezujejo univerze po vsej Uniji, do leta 2024. Evropski svet je v sklepih z dne 28. junija 2018 pozval k spodbujanju sodelovanja med sektorji raziskav, inovacij in izobraževanja, tudi prek pobude Evropske univerze. Program bi moral Evropske univerze podpreti pri razvoju skupnih dolgoročnih strategij za visokokakovostno izobraževanje, raziskave in inovacije ter storitve za družbo.

(33)

Sporočilo iz Bruggeja z dne 7. decembra 2010 o okrepljenem evropskem sodelovanju na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja za obdobje 2011–2020 vsebuje poziv k podpori poklicne odličnosti za pametno in trajnostno rast. Komisija je v sporočilu z dne 18. julija 2017 z naslovom „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“ države članice pozvala, naj poklicno izobraževanje in usposabljanje v okviru strategij pametne specializacije na regionalni ravni povežejo z inovacijskimi sistemi. Program bi moral zagotoviti sredstva za odziv na te pozive in podpreti razvoj transnacionalnih platform centrov poklicne odličnosti, tesno vključenih v lokalne in regionalne strategije za trajnostno rast, inovativnost in konkurenčnost. Ti centri odličnosti bi morali delovati kot gonilne sile kakovostnih poklicnih znanj in spretnosti v kontekstu sektorskih izzivov, hkrati pa podpirati splošne strukturne spremembe in socialno-ekonomske politike Unije.

(34)

Uporabnikom prijazne spletne platforme in orodja za virtualno sodelovanje imajo lahko pomembno vlogo pri podpiranju izvedbe izobraževanja in usposabljanja ter mladinske politike v Uniji. Za širšo uporabo virtualnih sodelovalnih aktivnosti bi Program moral podpreti bolj sistematično in usklajeno uporabo spletnih platform, kot so eTwinning, School Education Gateway, elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi, evropski mladinski portal in spletne platforme za terciarno izobraževanje, po potrebi pa tudi vsako novo spletno platformo, ki bi lahko bila vzpostavljena na področjih izobraževanja in usposabljanja ter mladih.

(35)

V skladu z ustreznimi okviri in orodji Unije bi Program moral prispevati k boljši preglednosti in priznavanju kompetenc, znanj in spretnosti ter kvalifikacij, pa tudi prenosu kreditnih točk ali enot učnih izidov, da se spodbudi zagotavljanje kakovosti ter podprejo validacija neformalnega in priložnostnega učenja, upravljanje znanj in spretnosti ter svetovanje. V zvezi s tem bi moral Program zagotoviti tudi podporo kontaktnim točkam in mrežam na nacionalni ravni in ravni Unije, ki omogočajo vseevropske izmenjave in razvoj prožnih učnih poti med različnimi področji izobraževanja in usposabljanja ter mladine, pa tudi med formalnimi in neformalnimi okviri. Program bi tudi moral zagotoviti podporo bolonjskemu procesu.

(36)

Program bi moral izkoristiti potencial nekdanjih udeležencev programa Erasmus+ in podpreti povezane aktivnosti, zlasti aktivnosti mrež diplomantov, ambasadorjev in evrovrstnikov (EuroPeers) Erasmus+, tako da bi jih spodbujal k promoviranju Programa, da se poveča udeležba.

(37)

Da se zagotovi sodelovanje z drugimi instrumenti Unije in podpora drugim politikam Unije, bi morale biti priložnosti za učno mobilnost na voljo ljudem iz različnih sektorjev, kot so javni in zasebni sektor, kmetijstvo in podjetništvo, da bi lahko pridobili učne izkušnje v tujini, ki bi jim v katerem koli življenjskem obdobju omogočile rast ter razvoj, tako osebni, zlasti s krepitvijo ozaveščenosti o evropski identiteti in razumevanja evropske kulturne raznolikosti, kot strokovni, vključno s pridobivanjem znanj in spretnosti, relevantnih za trg dela. Program bi moral ponuditi vstopno točko za transnacionalne programe mobilnosti Unije z močno izobraževalno razsežnostjo ter tako poenostaviti ponudbo takih programov za upravičence in tiste, ki sodelujejo v teh aktivnostih. Razširjanje projektov Programa bi bilo treba poenostaviti. Treba bi bilo uvesti posebne ukrepe za pomoč tistim, ki promovirajo projekte Programa, pri vlaganju prošenj za nepovratna sredstva ali razvijanju sinergij s podporo iz skladov kohezijske politike ter programov, ki se nanašajo na migracije, varnost, pravosodje in državljanstvo, zdravje, medije in kulturo ter prostovoljstvo. Kakovostni predlogi projektov, ki zaradi proračunskih omejitev ne morejo biti financirani v okviru projekta, bi morali imeti možnost, da na podlagi omejenega niza meril pridobijo pečat odličnosti. S podelitvijo pečata odličnosti se priznava kakovost predloga ter poenostavi iskanje alternativnega financiranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, vzpostavljenega z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o Kohezijskem skladu (v nadaljnjem besedilu: Evropski sklad za regionalni razvoj), ali Evropskega socialnega sklada plus, vzpostavljenega z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+) (v nadaljnjem besedilu: Evropski socialni sklad plus).

(38)

Treba je spodbujati poučevanje, učenje in raziskave o temah evropskega povezovanja, vključno s prihodnjimi izzivi in priložnostmi za Unijo, pa tudi razpravo o teh temah s podporo iz ukrepov Jean Monnet na področju terciarnega izobraževanja ter na drugih področjih izobraževanja in usposabljanja, zlasti z usposabljanjem učiteljev in drugega osebja. Krepitev občutka evropske pripadnosti in zavezanosti evropski ideji je zlasti pomembno zaradi izzivov za skupne vrednote, na katerih temelji Unija in ki so del skupne evropske identitete, in glede na to, da državljani kažejo nizke stopnje udejstvovanja. Program bi moral še naprej prispevati k razvoju odličnosti na področju študij evropskega povezovanja. Primerno je redno spremljati in ocenjevati napredek institucij, financiranih v okviru ukrepov Jean Monnet, pri doseganju ciljev Programa. Treba bi bilo spodbujati izmenjave med temi in drugimi institucijami na nacionalni ali transnacionalni ravni ter pri tem dosledno spoštovati njihovo akademsko svobodo.

(39)

Glede na to, kako pomemben je boj proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (17), in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, je namen Programa prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 30 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih podnebnim ciljem. V skladu z evropskim zelenim dogovorom kot načrtom za trajnostno rast bi morali ukrepi na podlagi te uredbe spoštovati načelo neškodovanja, zaradi česar pa se ne bi smel spremeniti osnovi značaj Programa. Med izvajanjem Programa bi morali biti ustrezni ukrepi opredeljeni in uvedeni ter ponovno ocenjeni v okviru zadevnih procesov ocenjevanja in pregledovanja. Primerno je tudi meriti rezultate ustreznih ukrepov, ki prispevajo k podnebnim ciljem, tudi tistih za zmanjšanje okoljskih učinkov Programa.

(40)

Ta uredba določa finančna sredstva za Program, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (18). V skladu s Skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 16. decembra 2020 o okrepitvi posebnih programov in prilagoditvi temeljnih aktov (19) ta finančna sredstva zajemajo znesek 0,5 milijarde EUR v stalnih cenah iz leta 2018.

(41)

V okviru osnovnih sredstev za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije na področju izobraževanja in usposabljanja, bi bilo treba razčleniti minimalne dodelitve za vsako področje, da se zagotovi kritična masa odobritev, potrebna za doseganje predvidenih učinkov in rezultatov na vsakem od teh področij: terciarno izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje, šolsko izobraževanje ter izobraževanje odraslih.

(42)

Za Program se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (20) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(43)

Vrste financiranja in metode izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati glede na njihovo zmožnost uresničevanja specifičnih ciljev ukrepov in doseganja rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano neupoštevanje veljavnih pravil. Pri tej izbiri bi bilo treba upoštevati uporabo pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in financiranje po pavšalni stopnji ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe. Poleg proračunskih sredstev za izvajanje ukrepov, ki jih upravljajo nacionalne agencije, bi bilo treba v obliki provizije za upravljanje zagotoviti tudi ustrezno podporo za operativne stroške nacionalnih agencij, da bi bilo omogočeno učinkovito in trajnostno izvajanje dodeljenih nalog upravljanja. Pri izvajanju Programa bi bilo treba spoštovati načela preglednosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije, določena v finančni uredbi.

(44)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, so lahko v programih Unije udeležene v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (21), ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti. Za polno sodelovanje tretjih držav v Programu bi morali veljati pogoji, določeni v posebnih sporazumih o sodelovanju zadevnih tretjih držav v Programu. Polno sodelovanje poleg tega vključuje obveznost ustanovitve nacionalne agencije in upravljanje nekaterih ukrepov Programa v okviru posrednega upravljanja. Pravni subjekti iz tretjih držav, ki niso pridružene Programu, bi morali imeti možnost sodelovati pri nekaterih ukrepih Programa, kot je določeno v programih dela in razpisih za zbiranje predlogov, ki jih objavi Komisija. Pri izvajanju Programa bi se lahko upoštevale posebne ureditve v zvezi s sodelovanjem pravnih subjektov iz evropskih mikrodržav.

(45)

Glede na člen 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in v skladu s sporočilom Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ bi moral Program upoštevati poseben položaj teh najbolj oddaljenih regij iz navedenega člena. Sprejeti bi bilo treba ukrepe za povečanje sodelovanja najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih, po potrebi tudi s finančno pomočjo za učno mobilnost. Spodbujati bi bilo treba izmenjave in sodelovanje med ljudmi in organizacijami iz teh regij in tretjih držav, zlasti sosednjih. Take ukrepe bi bilo treba spremljati in redno ocenjevati.

(46)

Osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah ali ozemljih so na podlagi Sklepa Sveta 2013/755/EU (22) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano. Pri izvajanju Programa bi bilo treba upoštevati omejitve zaradi oddaljenosti teh držav ali ozemelj. Sodelovanje teh držav in ozemelj pri Programu bi bilo treba spremljati in redno ocenjevati.

(47)

V skladu s finančno uredbo bi morala Komisija sprejeti programe dela in o tem obvestiti Evropski parlament in Svet. V programih dela bi morali biti določeni ukrepi, potrebni za njihovo izvajanje v skladu s splošnim in specifičnimi cilji Programa, merila za izbor in dodelitev nepovratnih sredstev ter vsi drugi zahtevani elementi. Programe dela in vse njihove spremembe bi bilo treba sprejeti z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda.

(48)

Da bi Komisija lahko ocenila napredek pri izvajanju Programa in poskusila izboljšati to izvajanje, bi morala opraviti vmesno oceno Programa. Tej vmesni oceni bi bilo treba priložiti končno oceno Programa za obdobje 2014–2020, prav tako pa bi morala biti v vmesno oceno vključena ustrezna spoznanja iz te končne ocene. Posebej pomembno je, da je v vmesni oceni poleg splošne uspešnosti in smotrnosti Programa temeljito ocenjeno tudi izvajanje novih pobud ter uvedenih ukrepov za vključevanje in poenostavitev. Komisija bi morala po potrebi na podlagi vmesne ocene predložiti zakonodajni predlog za spremembo te uredbe. Komisija bi morala oceni posredovati Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

(49)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (23) bi bilo treba Program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Zato določbe, sprejete s povezanimi delegiranimi akti, državam članicam ne bi smele povzročiti znatnega dodatnega bremena. Zahteve glede spremljanja bi morale vključevati specifične, merljive in realistične kazalnike, ki jih je mogoče meriti skozi čas, kot podlago za ocenjevanje učinkov Programa na terenu.

(50)

Na lokalni, nacionalni in evropski ravni bi bilo treba zagotoviti ustrezno ozaveščanje, oglaševanje in razširjanje informacij o priložnostih in rezultatih ukrepov, ki jih podpira Program, ter pri tem upoštevati glavne ciljne skupine s področja izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa, po potrebi pa tudi raznovrstne druge ciljne skupine, kot so službe za poklicno usmerjanje, zavodi za zaposlovanje, kulturne organizacije, podjetja in ustanove. Aktivnosti ozaveščanja, oglaševanja in razširjanja informacij bi se morale opirati na vse izvajalske organe Programa in bi morale po potrebi imeti tudi podporo drugih ustreznih deležnikov. Poleg tega bi morala Komisija skozi celotno trajanje Programa redno sodelovati s širokim krogom različnih deležnikov, tudi organizacijami, ki sodelujejo v Programu, da bi tako olajšala izmenjavo dobrih praks in projektnih rezultatov ter pridobila povratne informacije o Programu. K sodelovanju v tem procesu bi bilo treba povabiti nacionalne agencije.

(51)

Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljših sinergij med aktivnostmi obveščanja, ki se izvedejo na pobudo Komisije, bi morala finančna sredstva, ki so na podlagi te uredbe dodeljena za obveščanje, prispevati tudi h kritju stroškov korporativnega komuniciranja o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s cilji Programa.

(52)

Za zagotovitev učinkovitega in uspešnega izvajanja te uredbe bi moral Program čim bolje izkoristiti obstoječe izvedbene mehanizme. Izvajanje Programa bi bilo zato treba zaupati Komisiji in nacionalnim agencijam. Za zagotovitev čim večje učinkovitosti bi morale biti, kadar je to mogoče, nacionalne agencije iste nacionalne agencije kot tiste, ki so bile imenovane za upravljanje Programa za obdobje 2014–2020. Obseg predhodne ocene skladnosti bi moral biti omejen na zahteve, ki so nove in specifične za Program, razen če je upravičeno drugače, na primer ob resnih pomanjkljivostih ali kadar zadevne nacionalne agencije ne dosegajo rezultatov.

(53)

Da se v vsaki sodelujoči državi članici ali tretji državi, pridruženi Programu, zagotovita dobro finančno poslovodenje in pravna varnost, bi moral vsak nacionalni organ imenovati neodvisen revizijski organ. Za zagotovitev čim večje učinkovitosti bi morali biti, kadar je to mogoče, neodvisni revizijski organi isti neodvisni revizijski organi kot tisti, ki so bili imenovani za ukrepe na podlagi Programa za obdobje 2014–2020.

(54)

Države članice bi si morale prizadevati za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za odpravo pravnih in upravnih ovir, ki bi lahko onemogočile dostop do Programa ali ovirale njegovo pravilno delovanje. To vključuje reševanje vprašanj, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, kadar je to mogoče in brez poseganja v pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav.

(55)

Sistem za poročanje o smotrnosti bi moral zagotoviti, da se podatki za spremljanje izvajanja in ocenjevanje Programa zbirajo uspešno, učinkovito, pravočasno in s primerno ravnjo podrobnosti. Te podatke bi bilo treba sporočiti Komisiji na način, ki je skladen z zadevnimi pravili o varstvu podatkov.

(56)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (24).

(57)

Za poenostavitev zahtev za upravičence bi bilo treba čim bolj uporabljati poenostavljena nepovratna sredstva v obliki pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj. Pri poenostavljenih nepovratnih sredstvih za podpiranje učne mobilnosti v okviru Programa, kot jo je opredelila Komisija, bi se morali upoštevati življenjski stroški in stroški bivanja v državi gostiteljici. Komisija in nacionalne agencije v državah pošiljateljicah bi morale imeti možnost, da ta nepovratna sredstva prilagodijo na podlagi objektivnih meril, zlasti za zagotovitev dostopa ljudem z manj priložnostmi. Države članice bi bilo treba spodbujati tudi, da ta nepovratna sredstva v skladu z nacionalnim pravom oprostijo vseh davkov in socialnih prispevkov; na enak način bi morala biti obravnavana nepovratna sredstva, ki jih javni ali zasebni pravni subjekti dodelijo posameznikom.

(58)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (25) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (26), (Euratom, ES) št. 2185/96 (27) in (EU) 2017/1939 (28) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 OLAF pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (29). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(59)

Treba je zagotoviti dopolnjevanje in doslednost ukrepov Programa, tudi tistih, ki nimajo transnacionalnega ali mednarodnega značaja, z dejavnostmi, ki jih izvajajo države članice, in z drugimi dejavnostmi Unije, zlasti tistimi, ki se nanašajo na izobraževanje in usposabljanje, kulturo in medije, mladino in solidarnost, zaposlovanje in socialno vključenost, raziskave in inovacije, industrijo in podjetništvo, digitalno politiko, kmetijstvo in razvoj podeželja s poudarkom na mladih kmetih, okolje in podnebje, kohezijo, regionalno politiko, migracije, varnost ter mednarodno sodelovanje in razvoj.

(60)

Čeprav je regulativni okvir Programa za obdobje 2014–2020 državam članicam in regijam že v programskem obdobju 2014–2020 omogočal, da vzpostavijo sinergije med navedenim programom in drugimi instrumenti Unije, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, ki podpirajo tudi kvalitativni razvoj sistemov izobraževanja, usposabljanja in za mladino v Uniji, je bil ta potencial doslej premalo izkoriščen, zaradi česar so bili sistemski učinki projektov in učinek na politiko omejeni. Na nacionalni ravni bi moralo potekati učinkovito komuniciranje in sodelovanje med nacionalnimi organi, pristojnimi za upravljanje teh različnih instrumentov, da bi se čim bolj povečal njihov učinek. Program bi moral dopuščati aktivno sodelovanje s temi instrumenti ter tako zagotoviti zlasti, da so po potrebi uvedeni ukrepi zadostne finančne podpore za podporo ljudem z manj priložnostmi.

(61)

Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo iz proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije zlasti med Programom in drugimi programi Unije, tudi skladi, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Za čim večjo sinergijo bi bilo treba zagotoviti ključne omogočitvene mehanizme, vključno s kumulativnim financiranjem ukrepa iz Programa in drugega programa Unije, kolikor takšno kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa. V ta namen bi morala ta uredba določiti ustrezna pravila, zlasti glede možnosti, da se enaki stroški ali odhodki sorazmerno prijavijo za povračilo iz Programa in drugega programa Unije.

(62)

Za prilagoditev, kadar je potrebna, razvoju na zadevnih področjih in za zagotovitev učinkovite ocene napredka Programa pri doseganju njegovih ciljev bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spreminjanje Priloge I k tej uredbi z dodajanjem opisov ukrepov Programa in spreminjanje Priloge II k tej uredbi glede kazalnikov smotrnosti Programa, ter za dopolnjevanje te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(63)

Primerno je zagotoviti, da se Program za obdobje 2014–2020 pravilno zaključi, zlasti glede nadaljevanja večletnih ureditev za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Tehnična in upravna pomoč bi morala od 1. januarja 2021 po potrebi zagotoviti upravljanje ukrepov, ki v okviru Programa za obdobje 2014–2020 niso bili dokončani do 31. decembra 2020.

(64)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Zlasti si ta uredba prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do enakosti žensk in moških ter pravice do nediskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter spodbujati uporabo členov 21 in 23 Listine. V skladu s členom 13 Listine bi bilo treba zagotoviti tudi, da države, ki v okviru Programa prejemajo sredstva, spoštujejo akademsko svobodo.

(65)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Kadar je finančni prispevek Unije v obliki pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj, bi bilo treba ravni finančne podpore redno pregledovati in po potrebi prilagoditi v skladu s finančno uredbo ter pri tem ustrezno upoštevati življenjske stroške in stroške bivanja v državi gostiteljici ter potne stroške. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(66)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se nepovratna sredstva lahko dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da vložnik lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar pa stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni do financiranja Unije, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. V skladu s členom 193(4) navedene uredbe stroški, ki so nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni do financiranja Unije tudi v primeru nepovratnih sredstev za poslovanje, v takem primeru se sporazum o nepovratnih sredstvih podpiše v štirih mesecih od začetka proračunskega leta upravičenca. Da pri zagotavljanju podpore Unije ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi moralo biti v sklepu o financiranju za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira 2021–2027 in samo v ustrezno utemeljenih primerih mogoče določiti, da so aktivnosti in stroški od 1. januarja 2021 upravičeni, tudi če so se te aktivnosti izvedle in ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

(67)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi transnacionalne narave Programa, širokega obsega in geografske pokritosti financiranih aktivnosti na področju učne mobilnosti in sodelovanja, njenega učinka na dostop do učne mobilnosti in splošneje na povezovanje Unije ter okrepljene mednarodne razsežnosti Programa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(68)

Uredbo (EU) št. 1288/2013 bi bilo zato treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2021.

(69)

Da bi se zagotovila kontinuiteta pri nudenju podpore na zadevnem področju politike in omogočilo, da se izvajanje začne z začetkom večletnega finančnega okvira 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 –