(1)

V skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, kar vključuje, če je ustrezno, poročila, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) in drugi svetovalni organi, ter mnenja svetovalnih svetov.

(2)

Svet bi moral sprejeti ukrepe za določitev in dodelitev ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s temi ribolovnimi možnostmi. Na podlagi člena 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji skupne ribiške politike (SRP), kot so določeni v členu 2(2) navedene uredbe. V skladu s členom 16(1) navedene uredbe se ribolovne možnosti dodelijo državam članicam, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti vsake države članice za vsak stalež rib ali ribištvo.

(3)

Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato treba v skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 1380/2013 določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in socialno-ekonomskih vidikov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti pošteno obravnavo ribiških sektorjev, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki.

(4)

Na podlagi člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vse staleže, za katere veljajo omejitve ulova, od 1. januarja 2019 velja obveznost iztovarjanja, čeprav se lahko uporabijo nekatere izjeme. Na podlagi skupnih priporočil držav članic in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Komisija sprejme delegirane akte, v katerih so določene podrobnosti v zvezi z izvajanjem obveznosti iztovarjanja za nekatere vrste ribolova.

(5)

Pri ribolovnih možnostih za staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja, bi bilo treba upoštevati dejstvo, da zavržki načeloma niso več dovoljeni. Zato bi ribolovne možnosti morale temeljiti na količini celotnega ulova iz mnenja, ki jo določi Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES). Količine, ki se lahko kot izjema od obveznosti iztovarjanja še naprej zavržejo, bi bilo treba odšteti od navedene količine celotnega ulov iz mnenja. Poleg tega bi morale biti ribolovne možnosti za staleže, za katere ICES izda le mnenje o iztovarjanju, določene na podlagi navedenega mnenja.

(6)

Uredba (EU) 2018/973 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa večletni načrt za Severno morje, Uredba (EU) 2019/472 Evropskega parlamenta in Sveta (3) pa določa večletni načrt za zahodne vode. Večletni načrti določajo cilje in ukrepe za dolgoročno upravljanje v njih zajetih staležev. Ribolovne možnosti za staleže iz člena 1(1) navedenih uredb (v nadaljnjem besedilu: ciljni staleži) bi bilo treba določiti v skladu z razponom vrednosti ribolovne umrljivosti, ki omogočajo največji trajnostni donos (MSY) (v nadaljnjem besedilu: razponi FMSY), ali na nižji ravni in v skladu z zaščitnimi ukrepi iz navedenih uredb. Razponi FMSY so določeni v ustreznih mnenjih ICES. Kadar ni na voljo dovolj znanstvenih informacij, bi bilo treba ribolovne možnosti za ciljne staleže ali staleže iz člena 1(4) navedenih uredb (v nadaljnjem besedilu: staleži prilova) določiti v skladu s previdnostnim pristopom iz navedenih uredb. Pri določanju ribolovnih možnosti za staleže prilova bi bilo treba na podlagi člena 5(3) navedenih uredb upoštevati tudi dejavnike mešanega ribolova.

(7)

V skladu s členom 7 večletnega načrta za Severno morje in členom 8 večletnega načrta za zahodne vode se v primeru, ko je po znanstvenem mnenju biomasa drstitvenega staleža katerega koli staleža iz člena 1(1) navedenih uredb pod mejno referenčno točko (v nadaljnjem besedilu: Blim) (4), sprejmejo dodatni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev staleža nad ravni, ki omogočajo MSY. Ti popravni ukrepi lahko zlasti vključujejo prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti za navedene staleže ali druge staleže pri ribolovu.

(8)

Za nekatere staleže ICES priporoča nični ulov. Če pa bi bili TAC za te staleže določeni na priporočenih ravneh, bi obveznost iztovarjanja celotnega ulova, vključno s prilovom teh staležev pri mešanem ribolovu, privedla do pojava, imenovanega „vrsta, ki omejuje ribolov“. „Vrsta, ki omejuje ribolov“ je vrsta brez kvote, zaradi katere mora eno ali več ribiških plovil prenehati z ribolovom, tudi če imajo še vedno kvoto za druge vrste. Zato je primerno določiti posebne TAC za prilov navedenih staležev, da bi dosegli ravnovesje med nadaljevanjem ribolova (zaradi morebitnih resnih socialno-ekonomskih posledic v primeru nenadaljevanja) in potrebo po doseganju dobrega biološkega statusa navedenih staležev ter ob upoštevanju, da je vse staleže pri mešanem ribolovu težko loviti pri največjem trajnostnem donosu (MSY). Ravni navedenih prilovnih TAC bi bilo treba določiti tako, da se zagotovi zmanjšanje umrljivosti navedenih staležev ter spodbudi večja selektivnost in prepreči prilov teh staležev. Da bi se zmanjšal ulov staležev, za katere so določeni prilovni TAC, bi bilo treba ribolovne možnosti za ribolov, pri katerem se ujamejo ribe iz teh staležev, določiti na ravneh, ki pripomorejo k temu, da se biomasa ogroženih staležev obnovi na trajnostno raven.

(9)

ICES v svojem znanstvenem mnenju za trsko (Gadus morhua) v podrazdelku ICES 21 (Kattegat) priporoča nični ulov navedenega staleža v letu 2024. Poleg tega se po mnenju ICES trska na tem območju večinoma ulovi kot prilov pri ribolovu škampa (Nephrops norvegicus). Če bi bil torej TAC za trsko v Kattegatu za leto 2024 določen na nič, bi to zlasti pomenilo, da bi plovila, ki lovijo škampa na tem območju, leta 2024 prenehala z ribolovom, kar bi lahko privedlo do prezgodnjega zaprtja tega ribolova. Na podlagi podatkov Evropske opazovalnice trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture (EUMOFA) (5) je okvirna vrednost (6) morebitnega ulova škampa v razdelku 3a (Skagerrak-Kattegat) v okviru omejitev TAC, za leto 2024, ocenjena na 98 561 451 EUR. Zato je primerno določiti TAC za prilov vrste, ki omejuje ribolov, trske v Kattegatu.

(10)

Da bi v največji možni meri zagotovili uporabo ribolovnih možnosti pri mešanem ribolovu v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013, je ustrezno vzpostaviti skupen fond za izmenjavo kvot za tiste države članice, ki nimajo kvot za kritje svojega neizogibnega prilova.

(11)

V skladu s členoma 2(2) in 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba za staleže, ki niso zajeti v večletnem načrtu za Severno morje ali večletnem načrtu za zahodne vode, ribolovne možnosti določiti na podlagi ribolovne umrljivosti na ravni MSY, kadar so na voljo ustrezne znanstvene informacije; in na podlagi previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, kot je opredeljen v členu 4(1), točka 8, Uredbe (EU) št. 1380/2013, kadar take informacije niso na voljo.

(12)

Za nekatere staleže mnenje ICES velja več let in ostaja najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje za celotno obdobje iz mnenja. V teh primerih bi bilo treba določiti letne TAC, ki zajemajo celotno obdobje iz mnenja (večletni TAC). Če pa bi bilo v navedenem obdobju na voljo novo mnenje ICES, bi bilo treba zagotoviti, da večletni TAC ostane skladen z novim mnenjem. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da letni odbitki od količine celotnega ulova iz mnenja (zaradi upoštevanja izjem od obveznosti iztovarjanja) ostanejo skladni z razpoložljivimi podatki.

(13)

Brancin (Dicentrarchus labrax) v razdelkih ICES 8a in 8b (Biskajski zaliv) je ciljni stalež v okviru večletnega načrta za zahodne vode. Glede na mnenje ICES za leto 2024 se je biomasa navedenega staleža leta 2023 zmanjšala na manj kot MSY Btrigger in naj bi se po pričakovanjih leta 2024 še dodatno zmanjšala, vendar hkrati ostala nad Blim. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne popravne ukrepe, da se zagotovi hitra vrnitev navedenega staleža na ravni, višje od tistih, ki omogočajo MSY. Francija in Španija bi zato morali zagotoviti, da so iztovarjanja v okviru gospodarskega ribolova in ulovi v okviru rekreacijskega ribolova za navedeni stalež, ki jih morata določiti za leto 2024, pod točkovno vrednostjo FMSY (7), kot se sorazmerno zmanjša, da se upošteva zmanjšanje biomase, in sprejeti dodatne ukrepe v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(14)

Ukrepe, ki urejajo rekreacijski ribolov brancina v razdelkih ICES 8a in 8b, bi bilo treba okrepiti zaradi njihovega pomembnega vpliva na biomaso navedenega staleža in ob upoštevanju zmanjšane biomase. Omejitev ulova bi bilo zato treba zmanjšati na eno ribo, ulovljeno in obdržano na ribiča na dan. Pritrjene mreže bi bilo prav tako treba izločiti, saj niso dovolj selektivne in se bodo vanje verjetno ulovili številni osebki, ki presegajo določeno omejitev.

(15)

Člen 5(3) večletnega načrta za zahodne vode določa, da se pri upravljanju mešanega ribolova v zvezi s staleži prilova upoštevajo težave pri ribolovu vseh staležev hkrati pri MSY, zlasti v primerih, ko to vodi k prezgodnjemu zaprtju ribolova. Iz dejavnikov mešanega ribolova v Biskajskem zalivu, objavljenih 14. novembra 2023, je razvidno, da če je šur izključen, je polak (Pollachius pollachius) stalež, ki najbolj omejuje pridneni ribolov v Biskajskem zalivu v treh od 21 ribolovnih segmentov. Socialno-ekonomski podatki, ki jih je predložila ena od zadevnih držav članic, kažejo, da je za polaka v Biskajskem zalivu in iberskih vodah (podobmočje ICES 8 in razdelek ICES 9a) glede na dejavnike mešanega ribolova težko loviti vse TAC v celoti, zato je potrebnega več časa za oceno socialno-ekonomskih posledic določitve ribolovnih možnosti za polaka za ribiče, ki so aktivni pri tem mešanem ribolovu (morskega lista (Solea solea) in škampa). Zato bi bilo treba za prvo polovico leta 2024 določiti začasni TAC za polaka v Biskajskem zalivu (razdelki 8abde). Na podlagi mnenja ICES z dne 30. junija 2023 glede polaka v Biskajskem zalivu in iberskih vodah ter ob upoštevanju sezonske narave ribolova bi bilo treba raven navedene začasne kvote določiti na 500 ton za obdobje od 1. januarja 2024 do 30. junija 2024. Namen takega začasnega TAC je zagotoviti, da se lahko ribolovne dejavnosti nadaljujejo med ocenjevanjem podatkov, dokler Svet ne določi dokončnega TAC Unije.

(16)

V skladu z znanstvenim mnenjem rekreacijski ulov polaka na podobmočjih ICES 8, 9 in 10 ter v vodah Unije območja CECAF 34.1.1 (Biskajski zaliv in iberske vode) ni zanemarljiv, zato je primerno uvesti omejitve zadevnega rekreacijskega ribolova na navedenih območjih. Za zaščito drstitvenih območij in omejitev ulova mladic se med 1. januarjem in 30. aprilom pri rekreacijskem ribolovu ne bi smelo uloviti in obdržati nobenega osebka polaka, medtem ko se lahko v preostalem delu leta dovolita največ dva osebka

(17)

ICES je maja 2022 opozoril, da kljub prizadevanjem držav članic za obnovo jegulje (Anguilla anguilla) ni bil dosežen splošni napredek pri doseganju cilja za celotno Unijo, da v morje dospe vsaj 40 % biomase srebrnih jegulj, kot je določeno v členu 2(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007 (8), in da glede umrljivosti niso bili opaženi jasni trendi. ICES je v svojem mnenju novembra 2023 znova svetoval, da bi bilo treba v primeru uporabe previdnostnega pristopa v vseh habitatih in v vseh življenjskih obdobjih določiti nični ulov jegulje (Anguilla anguilla), in sicer na celotnem naravnem območju njene razširjenosti, kar vključuje severovzhodni Atlantik in Sredozemsko morje. To se nanaša na rekreacijski in gospodarski ulov ter vključuje ulov steklenih jegulj za obnovo staleža in akvakulturo.

(18)

Z Uredbo Sveta (EU) 2023/194 (9) je bilo obdobje prepovedi gospodarskega ribolova jegulje v morskih in brakičnih vodah Unije severovzhodnega Atlantika in Sredozemskega morja ter za ribiška plovila Unije v vseh morskih vodah Sredozemskega morja podaljšano na šest mesecev. Z njo je bil prepovedan tudi ves rekreacijski ribolov jegulje v navedenih vodah. Štelo se je, da bi bil stalež bolje zaščiten s šestmesečnim obdobjem prepovedi ribolova kot z ukrepi Unije in nacionalnimi ukrepi, ki so se izvajali do 2022. Prav tako se je štelo, da bi podaljšano obdobje prepovedi ribolova omogočilo nadaljevanje ukrepov za obnovo staleža, prispevalo k obnovi staleža jegulje in pospešilo doseganje cilja, določenega v členu 2(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007, da v morje dospe vsaj 40 % srebrnih jegulj. Glede na stalno kritično stanje jegulje je primerno, da se navedeni ukrepi ohranijo v letu 2024.

(19)

Na obdobje selitve jegulje vplivajo številni okoljski in biološki dejavniki, zato se lahko razlikuje glede na življenjsko obdobje jegulje, njen habitat in geografsko območje, zlasti ožine. Zato bi bilo morda primerno določiti različna obdobja prepovedi ribolova, zlasti za različna ribolovna območja države članice in za različne vrste ribolova znotraj teh ribolovnih območij, da bi se upoštevali ti elementi ter časovni in geografski selitveni vzorci jegulje v življenjskem obdobju steklene oziroma srebrne jegulje. Zadevne države članice bi morale na podlagi teh elementov določiti ustrezno obdobje ali obdobja prepovedi ribolova.

(20)

V morskih in brakičnih vodah Unije severovzhodnega Atlantika bi moralo obdobje ali obdobja prepovedi ribolova zajemati glavno obdobje ali obdobja selitve steklene oziroma srebrne jegulje, z izjemo ribolovnih operacij, ki se izvajajo z ribiškim plovilom ali brez njega izključno za namene znanstvenih raziskav in se izvajajo popolnoma v skladu s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Glede na morebitne resne socialno-ekonomske posledice popolne prepovedi ribolova steklene in srebrne jegulje v glavnem obdobju ali obdobjih njihove selitve lahko države članice v teh glavnih obdobjih selitve za 30 dni dovolijo ribolov jegulje. Za zagotovitev učinkovitega varstva srebrne jegulje, ki se seli iz Baltskega morja v Severno morje, bi se morale obalne države članice podobmočja ICES 3, ki so Danska, Nemčija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Finska in Švedska, dogovoriti o učinkovitih obdobjih prepovedi ribolova srebrne jegulje. Če se zadevne države članice ne morejo dogovoriti do 1. marca 2024, bi moralo obdobje prepovedi ribolova srebrne jegulje v Baltskem morju in na območju Skagerrak-Kattegat trajati od 15. septembra 2024 do 15. marca 2025.

(21)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1100/2007 je obnavljanje staleža steklene jegulje ohranitveni ukrep, ki so ga nekatere države članice izbrale v svojih načrtih za upravljanje jegulje. Da bi lahko navedene države članice še naprej izvajale navedeni ukrep, se lahko zahteva ulov steklene jegulje v morskih in brakičnih vodah Unije severovzhodnega Atlantika v ustreznem času leta in po možnosti med njihovim glavnim obdobjem ali obdobji selitve. Zato lahko države članice dovolijo, da se ribolov steklene jegulje izključno za obnovo staleža nadaljuje dodatnih 50 dni v glavnem obdobju ali obdobjih selitve steklene jegulje.

(22)

V svojem mnenju za nekatere staleže morskih psov in skatov (skati, morski psi, raže) je ICES zaradi slabega stanja ohranjenosti priporočil nični ulov. Poleg tega imajo taki morski psi in skati visoke stopnje preživetja, ko se zavržejo. Zato bi bilo treba ulov teh staležev zavreči in ne iztovoriti, saj se šteje, da zavržki ne povečujejo znatno ribolovne umrljivosti teh staležev in celo podpirajo njihovo ohranjanje. Zato bi moral biti ribolov takih vrst prepovedan, saj se v skladu s členom 15(4), točka (a), Uredbe (EU) št. 1380/2013 obveznost iztovarjanja ne uporablja za vrste, katerih ulov je prepovedan. Ob naključnem ulovu se navedene vrste ne bi smele poškodovati in bi se morale takoj izpustiti.

(23)

Pri nekaterih vrstah, kot so nekatere vrste morskega psa, bi lahko celo omejene ribolovne dejavnosti resno ogrozile njihovo ohranitev. Ribolovne možnosti za takšne vrste bi bilo zato treba popolnoma omejiti s splošno prepovedjo ribolova teh vrst.

(24)

Na dvanajsti Konferenci pogodbenic Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali, ki je potekala od 23. do 28. oktobra 2017 v Manili, je bilo na sezname zaščitenih vrst iz dodatkov I in II k navedeni konvenciji uvrščenih več vrst. Zato je primerno zagotoviti zaščito teh vrst, kar zadeva ribiška plovila Unije, ki lovijo v vseh vodah, in ribiška plovila tretjih držav, ki lovijo v vodah Unije.

(25)

Za povečanje uporabe ribolovnih možnosti je primerno dovoliti prožno ureditev za nekatera območja TAC, če gre za isti biološki stalež.

(26)

Člena 3 in 4 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (11) določata vsakoletno prilagodljivost za kvote za staleže, za katere veljata previdnostni in analitski TAC. Na podlagi člena 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člena 3 in 4 navedene uredbe ne uporabljata, zlasti na podlagi njihovega biološkega statusa. Poleg tega člen 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa nadaljnjo vsakoletno prilagodljivost za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi ogrozila doseganje ciljev SRP, se vsakoletna prilagodljivost za kvote na podlagi členov 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ter člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ne bi smeli uporabljati kumulativno. Vsakoletno prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba po potrebi izključiti na podlagi biološkega statusa staležev.

(27)

Kadar se TAC dodeli le eni državi članici, je morda ustrezno to državo članico v skladu s členom 2(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pooblastiti za določitev navedenega TAC. Tako pooblastilo je ustrezno, če država članica pri določanju ravni TAC upošteva načela in pravila SRP. Da bi zagotovila pravilno uporabo načel in pravil SRP, Komisija oceni informacije, ki ji jih je država članica predložila v zvezi z določitvijo navedene ravni TAC, in podatke, ki so bili uporabljeni kot podlaga za to določitev.

(28)

Določiti je treba omejitve ribolovnega napora za morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu (razdelek ICES 7e) v skladu s členom 12 večletnega načrta za zahodne vode.

(29)

Določiti je treba zgornje meje ribolovnega napora za leto 2024 v skladu s členi 6, 11, 13 in 16 Uredbe (EU) 2023/2053 Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter Prilogo I k navedeni uredbi.

(30)

Uporabo ribolovnih možnosti, ki so na voljo ribiškim plovilom Unije in so določene v tej uredbi, ureja Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 (13), zlasti člena 33 in 34 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter sporočanju podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti. Zato je treba določiti oznake, ki jih države članice uporabljajo pri pošiljanju podatkov Komisiji v zvezi z iztovarjanjem staležev, ki jih ureja ta uredba.

(31)

Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) je na letnem zasedanju leta 2023 potrdila ohranitvene ukrepe za leto 2024 za dva staleža rdečih okunov (Sebastes mentella) v Irmingerjevem morju in sosednjih vodah, in sicer za plitve pelagične in globoke pelagične, s čimer je prepovedala usmerjeni ribolov navedenih staležev, in prepovedala oskrbo z gorivom in vse podporne dejavnosti. Poleg tega je NEAFC prepovedala ribolovne dejavnosti na območju, kjer se zbirajo rdeči okuni, da bi se čim bolj zmanjšal prilov. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(32)

NEAFC ni sprejela priporočila za leto 2024 za grenlandsko morsko ploščo (Reinhardtius hippoglossoides) na podobmočjih ICES 1 in 2. Kvoto Unije za grenlandsko morsko ploščo v mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 2 za leto 2024 bi bilo treba določiti na ravni 1 711 ton. Raven kvote Unije znaša 9,25 % ravni zadnjega najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja ICES za grenlandsko morsko ploščo na podobmočjih ICES 1 in 2, tj. mnenja za navedeni stalež, ki ga je ICES objavil leta 2021 in v katerem je bila priporočena najvišja raven ulova 18 494 ton za leti 2022 in 2023.

(33)

NEAFC je sprejela omejitev ulova za kljunatega okuna (Sebastes mentella) v mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 2 za leto 2024. Vendar je do zaključka preučitve Unije, ali naj nasprotuje navedenemu priporočilu NEAFC, zlasti v povezavi z zgodovinskimi ribolovnimi pravicami Unije, primerno, da se trenutna kvota Unije za kljunatega okuna (Sebastes spp.) v mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 2 označi s pripisom „Se določi naknadno“. Prav tako je primerno, da Unija v prvi polovici leta 2024 z medletno spremembo določi navedeno kvoto Unije, pri čemer upošteva tudi, da je ribolov omejen na obdobje od 1. julija do 31. decembra 2024.

(34)

Skuša (Scomber scombrus), sinji mol (Micromesistius poutassou) in atlantsko-skandinavski sled (Clupea harengus) v severovzhodnem Atlantiku so predmet posvetovanj obalnih držav o upravljanju ribištva za navedene staleže in so tudi staleži, ki jih upravlja NEAFC. Unija je pri teh posvetovanjih sodelovala na podlagi svojih stališč, ki jih je Svet potrdil 5. oktobra 2023. Izid teh posvetovanj je dokumentiran v odobrenem zapisniku za atlantsko-skandinavskega sleda v severovzhodnem Atlantiku za leto 2024, podpisanem 13. oktobra 2023; za sinjega mola v severovzhodnem Atlantiku za leto 2024, podpisanem 18. oktobra 2023, in za skušo v severovzhodnem Atlantiku za leto 2024, prav tako podpisanem 18. oktobra 2023. NEAFC je na 42. letnem zasedanju leta 2023 sprejela priporočila o ohranitvenih in upravljalnih ukrepih za atlantsko-skandinavskega sleda in skušo za leto 2024. NEAFC ni sprejela priporočila o ohranitvenih in upravljalnih ukrepih za sinjega mola za leto 2024. Zato je primerno določiti TAC za atlantsko-skandinavskega sleda in skušo v severovzhodnem Atlantiku na ravni ribolovnih možnosti, dogovorjeni v zadevnih odobrenih zapisnikih obalnih držav in priporočilih NEAFC. Prav tako je primerno določiti TAC za sinjega mola v severovzhodnem Atlantiku na ravni ribolovnih možnosti, določeni v odobrenem zapisniku obalnih držav za sinjega mola, in v skladu s stališčem Unije, izraženim v okviru NEAFC.

(35)

Unija od leta 2021 nima dostopa do ribolova svoje kvote za skušo v norveških vodah Severnega morja (MAC/2A4A-N). Da bi Unija lahko uporabila navedeno kvoto, je primerno dodeliti nove ribolovne možnosti TAC (MAC/2A34-N), ki zajema geografsko območje Severnega morja (MAC/2A34) in norveških voda (MAC/2A4A-N) na podlagi novega ključa za relativno stabilnost. Danska bi morala del ribolovnih možnosti, dodeljenih MAC/2A34-N, prenesti na imetnike kvot za TAC (MAC/2CX14-) v zahodnih vodah na podlagi obstoječega ključa za relativno stabilnost za navedeni TAC

(36)

Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) se je na letnem zasedanju leta 2023 dogovorila, da bo v letu 2024 ohranila TAC, določene za leto 2023 za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku (Thunnus thynnus), sredozemskega belega tuna in južnoatlantskega belega tuna (Thunnus alalunga), sredozemsko, severnoatlantsko in južnoatlantsko mečarico (Xiphias gladius), sinjo jadrovnico (Makaira nigricans), belo jadrovnico (Tetrapturus albidus), rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares), veleokega tuna (Thunnus obesus), pa tudi dovoljeno količino, ki se lahko obdrži, za južnoatlantskega maka (Isurus oxyrinchus). ICCAT je za leto 2024 določila tudi TAC za severnoatlantskega belega tuna v višini 47 251 ton ter za severnoatlantskega in južnoatlantskega sinjega morskega psa (Prionace glauca) v višini 30 000 ton oziroma 27 711 ton. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(37)

Da bi se zmanjšala ribolovna umrljivost nedoraslega veleokega in rumenoplavutega tuna, se je ICCAT poleg tega dogovorila, da bo za leto 2024 ohranila zgornjo mejo 300 naprav za zbiranje rib na ribiško plovilo in obdobje 72 dni, ko je uporaba teh naprav prepovedana.

(38)

Na podlagi več priporočil ICCAT lahko Unija na zahtevo prenese odstotek svoje neizkoriščene kvote ICCAT iz predzadnjega ali predhodnega leta v dano leto v skladu s pravili za vsak stalež, ki jih določi ICCAT. Da bi države članice lahko uporabile take prenose, bi bilo treba ustrezne količine, določene v navedenih priporočilih, čim prej izvesti v pravu Unije na podlagi predloga Komisije, da bi lahko države članice v celoti uporabile kvote Unije za staleže ICCAT, kot jih je za leto 2024 določila ICCAT. Do začetka izvajanja teh priporočil v pravu Unije bi bilo treba določiti kvote za posamezne države članice za nekatere staleže rib na podlagi skupne kvote Unije, o kateri se je za leto 2024 dogovorila ICCAT, in sicer preden se izvedejo kakršne koli prilagoditve zaradi prelova ali premajhnega ribolova s strani držav članic.

(39)

Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR) je na letnem zasedanju leta 2023 sprejela omejitve ulova za ciljne vrste in vrste prilova za obdobje od 1. decembra 2023 do 30. novembra 2024. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(40)

Komisija za tune v Indijskem oceanu (IOTC) je na letnem zasedanju leta 2023 ohranila omejitev ribolovne zmogljivosti, naprav za zbiranje rib in oskrbovalnih plovil ter omejitev ulova rumenoplavutega tuna na območju pristojnosti IOTC. IOTC je sprejela tudi Resolucijo 23/04, ki prvič določa omejitev ulova za veleokega tuna (Thunnus obesus) za leti 2024 in 2025 na območju pristojnosti IOTC. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(41)

Letno zasedanje Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO) bo potekalo od 29. januarja do 2. februarja 2024. Zato bi bilo treba do konca letnega zasedanja in do določitve TAC za leto 2024 začasno ohraniti obstoječe ukrepe na območju Konvencije SPRFMO, ki so funkcionalno povezani s TAC.

(42)

Medameriška komisija za tropskega tuna (IATTC) se je na letnem zasedanju leta 2023 odločila, da ohrani sedanje ukrepe, ki se uporabljajo na območju Konvencije IATTC. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(43)

Komisija za ohranitev južnega navadnega tuna (CCSBT) je na letnem zasedanju leta 2023 potrdila TAC za južnega navadnega tuna (Thunnus maccoyii) za triletno obdobje od leta 2024 do leta 2026. Ta ukrep bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(44)

Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika (SEAFO) se je na letnem zasedanju leta 2023 odločila, da za leto 2024 ohrani TAC na območju Konvencije SEAFO, ki so bili določeni za leto 2023. (48)

(45)

Letno zasedanje Komisije za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) leta 2023 je potekalo od 4. do 8. decembra 2023. Ker rezultati navedenega zasedanja še niso na razpolago, bi bilo treba začasno ohraniti obstoječe ukrepe na območju Konvencije WCPFC, ki so funkcionalno povezani s TAC, in največje število ribiških plovil, dokler ne bodo na voljo navedeni ukrepi za leto 2024.

(46)

Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je na 45. letnem zasedanju leta 2023 sprejela ribolovne možnosti za leto 2024 za nekatere staleže na območju Konvencije NAFO. Sprejela je tudi nekatere ukrepe za leto 2024, ki so funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi za severnega kratkoplavutega lignja (Illex illecebrosus) na podobmočjih NAFO 3 in 4 ter rumenorepe limande (Limanda ferruginea) v razdelkih NAFO 3LNO, da bi se čim bolj zmanjšale ravni prilova neciljnih vrst, in brez katerih bi bilo treba zmanjšati ribolovne možnosti za ta staleža, da bi zaščitili neciljne vrste. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(47)

Pogodbenice Sporazuma o ribolovu v južnem Indijskem oceanu (SIOFA) so na desetem zasedanju leta 2023 ohranile predhodno sprejete ribolovne možnosti za staleže, zajete v navedenem sporazumu. Sprejele so tudi omejitev prilova za portugalske trneža (Centroscymnus coelolepis) ter spremenile meje območij upravljanja zobatih rib (Dissostichus spp.) Del Cano in Williams Ridge, hkrati pa razširile zahteve za opazovalce in označevanje zobatih rib na preostalem območju Sporazuma. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(48)

Na podlagi člena 498(2) Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (14) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o trgovini in sodelovanju) se Unija in Združeno kraljestvo letno posvetujeta, da se do 10. decembra vsako leto dogovorita o TAC za naslednje leto za staleže iz Priloge 35 k Sporazumu o trgovini in sodelovanju. Če se o TAC ne dogovorita do 10. decembra, morata pogodbenici posvetovanja nemudoma nadaljevati, da bi se dogovorili o TAC, kot zahteva člen 499(1) Sporazuma o trgovini in sodelovanju.

(49)

Unija se je leta 2023 z Združenim kraljestvom dvostransko posvetovala o določitvi velikega števila TAC za leto 2024 za staleže iz Priloge 35 k Sporazumu o trgovini in sodelovanju. Navedena posvetovanja so bila izvedena na podlagi člena 498(2), (4) in (6) Sporazuma o trgovini in sodelovanju. Unija je pri teh posvetovanjih sodelovala na podlagi specifikacij stališča Unije, o katerem se je 12. oktobra 2023 dogovoril Svet, in poznejših dopolnilnih delovnih dokumentov na podlagi člena 2 Sklepa Sveta (EU) 2021/1875 (15). Izid teh posvetovanj je bil dokumentiran v zapisniku, podpisanem 6. decembra 2023, in dopolnjen z dodatkom 8. decembra 2023. Ustrezne ribolovne možnosti bi bilo zato treba določiti na ravni, določeni v navedenem zapisniku, druge ukrepe, ki so funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi, prav tako določenimi v navedenem zapisniku, pa bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(50)

TAC za globokomorske staleže iz Priloge 35 k Sporazumu o trgovini in sodelovanju za leto 2024 so bili vključeni v Uredbo (EU) 2023/194 s pripisom „Se določi naknadno“. Zato bi bilo treba Uredbo (EU) 2023/194 spremeniti in ribolovne možnosti za navedene staleže določiti na ravni, določeni v zapisniku posvetovanj o ribištvu med Unijo in Združenim kraljestvom za leto 2024.

(51)

Unija in Združeno kraljestvo sta se dogovorila, da bi bilo treba pri ciljnem ribolovu trneža (Squalus acanthias) upoštevati največjo velikost 100 cm, da bi preprečili usmerjeni ribolov koncentracij odraslih samic, da se zaščiti del tega staleža, ki je še posebej izpostavljen ribolovni umrljivosti. Tak ukrep je funkcionalno povezan s TAC za ta stalež, saj brez takšnega ukrepa zgolj sama raven TAC ne bi zagotovila zadostne zaščite samic, ki izlegajo, saj te predstavljajo posebej občutljiv del populacije. Ta ukrep glede največje velikosti bi se moral uporabljati le do začetka uporabe delegiranega akta o uvedbi ustreznih ukrepov.

(52)

Unija in Združeno kraljestvo sta se dogovorila o vzajemnem dostopu za ciljni ribolov severnega belega tuna v izključnih ekonomskih conah držav članic in Združenega kraljestva v letu 2024, in sicer v začetni skupni količini 280 ton. To izključuje dostop do območij iz člena 5(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(53)

Ukrepi za zmanjšanje prilova rib iz družine Gadidae, ki so bili nedavno sprejeti z delegiranim aktom, so funkcionalno povezani s TAC vrst, ulovljenih pri mešanem ribolovu skupaj z vrstami iz te družine kot so vahnja, krilati romb, morska spaka in škamp, saj bi bilo treba brez teh ukrepov ravni TAC ciljnih vrst znižati, da bi se zagotovila obnovitev staležev rib iz družine Gadidae.

(54)

Ukrepi za izboljšanje stanja ohranjenosti okatega ribona, zmanjšanje ravni neželenega ulova ter boljšo zaščito drstitvenih območij in mladic na podobmočjih ICES 6 do 8, ki so bili nedavno sprejeti z delegiranim aktom, so funkcionalno povezani s TAC za okatega ribona, saj bi bilo treba brez teh ukrepov raven TAC dodatno znižati, da bi se zagotovila obnovitev staleža.

(55)

Funkcionalno povezani tehnični ukrepi za ribe iz družine Gadidae in okatega ribona bi se morali uporabljati le do začetka uporabe ustreznih delegiranih aktov o uvedbi ustreznih ukrepov.

(56)

Sezonska obdobja prepovedi ribolova prave peščenke z določenim vlečnim orodjem v razdelkih ICES 2a in 3a ter na podobmočju ICES 4 bi se morala nadaljevati, da se omogočita zaščita drstitvenih območij in omejitev ulova mladic.

(57)

Unija, Združeno kraljestvo in Norveška so se leta 2023 na tristranskih sestankih posvetovali o šestih deljenih staležih, ki se upravljajo skupaj na območjih v pristojnosti vseh treh pogodbenic, da bi se dogovorili o upravljanju teh staležev, vključno z ribolovnimi možnostmi za leto 2024. Ta posvetovanja so potekala med 3. novembrom in 8. decembrom 2023 na podlagi stališča Unije, o katerem se je 12. oktobra 2023 dogovoril Svet, in poznejših dopolnilnih delovnih dokumentov. Izid posvetovanj je bil dokumentiran v odobrenem zapisniku, ki so ga vodje delegacij podpisali 8. decembra 2023. Zadevne ribolovne možnosti bi bilo treba določiti v višini, dogovorjeni z Združenim kraljestvom in Norveško, skupaj s tem pa tudi druge določbe tega odobrenega zapisnika.

(58)

Unija je organizirala dvostranska posvetovanja z Norveško o enem deljenem staležu na območju Skagerraka (mol), ki se upravlja skupaj, da bi se dogovorili o upravljanju tega staleža in ribolovnih možnostih za leto 2024 ter o izmenjavi kvot in ureditvah dostopa. Ta posvetovanja so potekala med 30. oktobrom in 8. decembrom 2023 na podlagi stališča Unije, o katerem se je 12. oktobra 2023 dogovoril Svet. Izid posvetovanj je bil dokumentiran v odobrenem zapisniku. Zadevne ribolovne možnosti bi bilo treba določiti na ravni, dogovorjeni z Norveško, skupaj s tem pa tudi druge določbe tega odobrenega zapisnika.

(59)

Unija se je leta 2023 z Združenim kraljestvom in Norveško dogovorila o ohranitvi popravnih ukrepov v zvezi s trsko v severnem pasu (Gadus morhua), da bi podprla dolgoročno trajnostno upravljanje navedenega staleža v skladu s členom 13 večletnega načrta za Severno morje.

(60)

Skupni odbor je v skladu s postopkom iz Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo na eni strani ter vlado Grenlandije in vlado Danske na drugi strani in protokola o izvajanju navedenega sporazuma (16) določil raven ribolovnih možnosti, ki so v letu 2024 Uniji na voljo v grenlandskih vodah. Raven ribolovnih možnosti, ki so v letu 2024 Uniji na voljo v grenlandskih vodah, je bila zabeležena v zapisniku sestanka skupnega odbora, ki je potekal od 21. do 23. novembra 2023 v Bruslju. Zadevne ribolovne možnosti bi bilo zato treba določiti na ravni, določeni v navedenem zapisniku, in ob upoštevanju predvidenih prenosov na Norveško v okviru letne izmenjave ribolovnih možnosti. Raven ribolovnih možnosti, določena za severno kozico (Pandalus borealis) v grenlandskih vodah podobmočij ICES 5 in 14, ne vključuje rezerve 150 ton, ki naj bi se upoštevala, kot je določeno v odobrenem zapisniku posvetovanj o ribištvu med Unijo in Norveško za leto 2024.

(61)

S Pogodbo z dne 9. februarja 1920, ki se nanaša na Spitsbergen (Svalbard) (v nadaljnjem besedilu: Pariška pogodba iz leta 1920), je vsem njenim pogodbenicam zagotovljen enak in nediskriminatoren dostop do virov okoli Svalbarda, kar velja tudi za ribolov. Stališče Unije glede tega dostopa je opredeljeno v več verbalnih notah Norveški; zadnje so datirane 26. februar 2021, 28. junij 2021 in 1. avgust 2022. Kar zadeva ribolovne možnosti za snežne morske pajke (Chionoecetes spp.) na območju okoli Svalbarda, je primerno določiti število ribiških plovil, ki jim je dovoljeno izvajati tak ribolov, da bi bilo izkoriščanje snežnega morskega pajka okoli Svalbarda skladno s takimi nediskriminatornimi pravili upravljanja, kot jih lahko določi Norveška, pod suverenostjo in jurisdikcijo katere je to območje v skladu z zadevnimi določbami Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in Pariške pogodbe iz leta 1920. Dodelitev teh ribolovnih možnosti državam članicam je omejena na leto 2024. Opozoriti je treba, da so v Uniji za zagotavljanje skladnosti z veljavno zakonodajo odgovorne predvsem države članice zastave.

(62)

Kar zateva ribolovne možnosti za trsko na severovzhodu Arktike, je primerno določiti kvoto Unije za trsko v vodah Svalbarda in mednarodnih vodah podobmočja ICES 1 in razdelka 2b na podlagi referenčnega TAC za navedeni stalež in zgodovinskih ribolovnih pravic Unije. Navedeno kvoto Unije bi bilo treba dodeliti državam članicam v skladu s Sklepom Sveta 87/277/EGS (17), ob upoštevanju prilagoditev, potrebnih zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije, kot je določeno v Prilogi 36, tabela E, k Sporazumu o trgovini in sodelovanju.

(63)

V skladu z izjavo Unije, ki je naslovljena na Bolivarsko republiko Venezuelo, o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah Unije za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane, odobreno v imenu Unije s Sklepom Sveta (EU) 2015/1565 (18), je treba določiti največje število dovoljenj za ribolov hlastača, ki so Venezueli na voljo v vodah Unije.

(64)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z dovoljenjem posameznim državam članicam za upravljanje dodelitev ribolovnega napora v skladu s sistemom kilovatnih dni, za dodelitev dodatnih dni na morju za dokončno prekinitev ribolovnih dejavnosti in večjo prisotnost znanstvenih opazovalcev ter za določitev oblik tabel za zbiranje in sporočanje informacij glede prenosa dni na morju med ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo države članice. Komisija bi morala ta pooblastila izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (19).

(65)

Ker bi bilo treba nekatere določbe uporabljati kontinuirano in v izogib pravne negotovosti v obdobju od konca prejšnjega leta do datuma začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za naslednje leto, bi se morale določbe iz te uredbe, ki zadevajo prepovedi in zaprte sezone, še naprej uporabljati tudi na začetku leta 2025, dokler ne začne veljati uredba o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2025. Iz istih razlogov bi se morale določbe, ki se uporabljajo od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025 oziroma do 31. decembra 2026, še naprej uporabljati na začetku leta 2026 oziroma 2027 do začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2026 oziroma 2027.

(66)

Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in bi ribičem zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2024. Vendar bi se morale določbe o omejitvah ribolovnega napora uporabljati od 1. februarja 2024. Poleg tega bi se morale določbe o dejavnostih gospodarskega ribolova za jegulje v morskih in brakičnih vodah Unije podobmočij ICES 3, 4, 6, 7, 8 in 9 ter v sosednjih brakičnih vodah Unije uporabljati od 1. aprila 2024, da bi se izognili prekrivanju določb z Uredbo (EU) 2023/194 o istem predmetu urejanja. Ta uredba bi morala zaradi nujnosti začeti veljati na dan objave.

(67)

Ta uredba bi se morala uporabljati za novo dodeljene ribolovne možnosti za skušo v razdelku ICES 3a, v vodah Združenega kraljestva in vodah Unije razdelkov 2a, 3b, 3c, razdelku 3d in podobmočju ICES 4 ter v norveških vodah razdelkov 2a in 4a (v MAC/2A34-N) od 1. januarja 2023, da se Uniji omogoči popoln dostop do njene kvote za skušo. Takšna retroaktivna uporaba tako ne posega v načeli pravne varnosti ali varstva legitimnih pričakovanj.

(68)

Zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva (RFMO) so ob koncu leta 2023 sprejele določene mednarodne ukrepe, ki ustvarjajo ali omejujejo ribolovne možnosti za Unijo in so začeli veljati pred začetkom veljavnosti te uredbe. Določbe iz te uredbe, s katerimi se taki ukrepi prenesejo v pravo Unije, bi bilo zato treba uporabljati retroaktivno. Zlasti ker ribolovna sezona na območju Konvencije CCAMLR traja od 1. decembra do 30. novembra in ker so zato nekatere ribolovne možnosti ali prepovedi na območju Konvencije CCAMLR določene za obdobje, ki se začne 1. decembra 2023, je ustrezno, da se zadevne določbe iz te uredbe uporabljajo od navedenega datuma. Poleg tega ribolovna sezona za zobate ribe na območju Sporazuma SIOFA traja od 1. decembra do 30. novembra in ker so TAC za to skupino vrst določeni za obdobje od 1. decembra 2023, bi bilo treba TAC uporabljati od navedenega datuma. Taka retroaktivna uporaba ne posega v načelo legitimnih pričakovanj, saj je ribiškim plovilom, ki plujejo pod zastavo pogodbenice, prepovedano loviti na območju Konvencije CCAMLR in območju Sporazuma SIOFA brez dovoljenja.

(69)

Države članice bi morale v skladu s pravili ICCAT poskrbeti, da njihova ribiška plovila v 15 dneh pred začetkom obdobja prepovedi ribolova, tj. od 17. decembra 2023, ne nameščajo naprav za zbiranje rib. Določbo iz te uredbe, s katero se navedeni ukrep prenese v pravo Unije, bi bilo zato treba uporabljati retroaktivno –