1.   Za namene tega sklepa se skupni znesek finančne pomoči Unije v višini 500 000 000 EUR v tekočih cenah za sedemletno obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 dodeli na naslednji način:

Znesek nedodeljenih sredstev iz točke (e) prvega odstavka se poveča za kumulativne neto vrnjene zneske iz Sklada za spodbujanje naložb ČDO iz člena 3(3) Priloge IV k Sklepu 2013/755/EU. Ta vrnjena sredstva se od trenutka, ko so na voljo, dodajo kot letna dodatna sredstva in se označijo kot zunanji namenski prejemki.

2.   Komisija se lahko na osnovi vmesnega pregleda izvajanja tega sklepa odloči za dodelitev nedodeljenih sredstev iz tega člena, tudi v okviru ozemeljske dodelitve sredstev.

3.   Sredstev ne bo mogoče dodeliti po 31. decembru 2027, razen če Svet na podlagi predloga Komisije soglasno odloči drugače.

1.   Za izdelke s poreklom iz ČDO se štejejo naslednji izdelki:

2.   Izdelki s poreklom, ki vsebujejo materiale, v celoti pridobljene ali zadostno obdelane ali predelane v dveh ali več ČDO, se obravnavajo kot izdelki s poreklom iz ČDO, kjer je opravljen zadnji postopek obdelave ali predelave.

1.   Za v celoti pridobljene v ČDO se štejejo:

2.   Izraza „njena plovila“ in „njene predelovalne ladje“ v točkah (h) in (i) odstavka 1 se uporabljata izključno za plovila in predelovalne ladje, ki izpolnjujejo vsako izmed naslednjih zahtev:

3.   Posamični pogoji iz odstavka 2 so lahko izpolnjeni v državah članicah ali v različnih ČDO. V tem primeru se šteje, da imajo izdelki poreklo tiste ČDO, v kateri je plovilo ali predelovalna ladja registrirana v skladu s točko (a) odstavka 2.

1.   Brez poseganja v člena 5 in 6 te priloge se za izdelke, ki niso v celoti pridobljeni v ČDO v smislu člena 3 te priloge, šteje, da imajo poreklo iz te ČDO, če so za zadevno blago izpolnjeni pogoji s seznama v Dodatku I.

2.   Če se izdelek, ki je pridobil status blaga s poreklom v ČDO v skladu z odstavkom 1, v tej ČDO nadalje obdela in uporablja kot material pri izdelavi nekega drugega izdelka, se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki bi lahko bili uporabljeni pri njegovi izdelavi.

3.   Izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1 je treba preveriti za vsak izdelek posebej.

V primeru, da je določeno pravilo osnovano na skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla, se lahko vrednost materialov brez porekla izračuna na podlagi povprečnih vrednosti, kot je opisano v odstavku 4, da se upoštevajo nihanja v stroških in valutnih tečajih.

4.   Kadar se uporablja drugi pododstavek odstavka 3 se povprečna cena izdelka franko tovarna in povprečna vrednost uporabljenih materialov brez porekla izračuna tako, da se seštejejo vse cene franko tovarna, zaračunane za vse prodaje izdelka v predhodnem poslovnem letu, oziroma da se sešteje vrednost vseh materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi izdelka v predhodnem poslovnem letu, kot je opredeljeno v državi izvoznici ali, kadar podatki za celotno davčno leto niso na voljo, v krajšem obdobju, ki ne sme biti krajše od treh mesecev.

5.   Izvozniki, ki se odločijo za izračunavanje na podlagi povprečne vrednosti, morajo to metodo dosledno uporabljati med letom, ki sledi referenčnemu poslovnemu letu, ali, kadar je to primerno, med letom, ki sledi krajšemu obdobju, ki se je upoštevalo kot referenca. To metodo lahko prenehajo uporabljati, kadar ugotovijo, da so med danim poslovnim letom ali krajšim reprezentativnim obdobjem najmanj treh mesecev prenehala nihanja v stroških ali deviznih tečajih, ki so upravičevala uporabo take metode.

6.   Povprečni vrednosti iz odstavka 4 se kot cena franko tovarna in kot vrednost materialov brez porekla uporabita za namen doseganja skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla.

1.   Brez poseganja v odstavek 3 tega člena se naslednji postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali so zahteve iz člena 4 te priloge izpolnjene:

2.   Za namene odstavka 1 se postopki štejejo za preproste, kadar ne zahtevajo niti posebnih znanj niti strojev, naprav ali orodja, posebej izdelanega ali nameščenega za njihovo izvajanje.

3.   Pri ugotavljanju, ali se predelava ali obdelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v ČDO.

1.   Z odstopanjem od člena 4 te priloge ter ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 tega člena, se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji s seznama iz Dodatka I ne smejo uporabljati pri izdelavi določenega izdelka, vseeno lahko uporabijo pod pogojem, da njihova skupna vrednost ali neto masa, ocenjena za ta izdelek, ne presega:

2.   V skladu z odstavkom 1 tega člena ni dovoljeno presegati katerega koli odstotka za največjo dovoljeno vsebnost materialov brez porekla, kot je opredeljeno v pravilih na seznamu v Dodatku I.

3.   Odstavka 1 in 2 tega člena se ne uporabljata za izdelke, v celoti pridobljene v ČDO v smislu člena 3 te priloge. Kljub temu pa se brez poseganja v člen 5 in člen 11(2) te priloge odstopanje iz odstavkov 1 in 2 tega člena vendarle uporablja za seštevek vseh materialov, uporabljenih pri izdelavi izdelka, za katere pravilo s seznama v Dodatku I za ta izdelek zahteva, da so v celoti pridobljeni.

1.   Brez poseganja v člen 2 te priloge se materiali s poreklom iz Unije štejejo kot materiali s poreklom iz ČDO, kadar so vključeni v tam pridobljeni izdelek, pod pogojem, da opravljena obdelava ali predelava presega postopke iz člena 5(1) te priloge.

2.   Brez poseganja v člen 2 te priloge se za obdelavo ali predelavo, ki je bila opravljena v Uniji, šteje, da je bila opravljena v ČDO, če se materiali naknadno obdelajo ali predelajo v ČDO.

3.   Za namene kumulacije iz tega člena se poreklo materialov določi v skladu s to prilogo.

1.   Brez poseganja v člen 2 te priloge se materiali s poreklom iz držav podpisnic sporazuma o gospodarskem partnerstvu štejejo kot materiali s poreklom iz ČDO, kadar so vključeni v tam pridobljeni izdelek, pod pogojem, da opravljena obdelava ali predelava presega postopke iz člena 5(1) te priloge.

2.   Brez poseganja v člen 2 te priloge se za obdelavo ali predelavo, ki je bila opravljena v državah podpisnicah sporazuma o gospodarskem partnerstvu, šteje, da je bila opravljena v ČDO, če se materiali naknadno obdelajo ali predelajo v ČDO.

3.   V odstavku 1 se poreklo materialov s poreklom iz držav podpisnic SGP določi v skladu s pravili o poreklu, ki se uporabljajo za zadevno državo podpisnico SGP ter ustreznimi določbami o dokazilih o poreklu in upravnem sodelovanju.

Kumulacija iz tega člena se ne uporablja za materiale s poreklom iz Južnoafriške republike, ki jih v EU ni mogoče neposredno uvoziti brez carin in količinskih omejitev v okviru Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Unijo in Južnoafriško regionalno razvojno skupnostjo (SADC).

4.   Kumulacija iz tega člena se lahko uporablja le pod pogojem, da:

5.   Če so države podpisnice SGP že izpolnile pogoje iz odstavka 4 pred 1. januarjem 2014, nova zaveza ni potrebna.

1.   Brez poseganja v člen 2 te priloge se materiali s poreklom iz držav in z ozemelj iz odstavka 2 tega člena štejejo kot materiali s poreklom iz ČDO, kadar so vključeni v tam pridobljeni izdelek, pod pogojem, da opravljena obdelava ali predelava presega postopke iz člena 5(1) te priloge.

2.   Za namene odstavka 1 tega člena so materiali s poreklom iz države ali z ozemlja, materiali, ki:

3.   Poreklo materialov zadevnih držav ali ozemelj se določi v skladu s pravili o poreklu, določenimi v skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 978/2012 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/2446 (2).

4.   Kumulacija iz odstavka 1 tega člena se ne uporablja za:

Pristojni organi ČDO Komisiji vsako leto sporočijo, za katere materiale je bila uporabljena kumulacija iz odstavka 1 tega člena.

5.   Kumulacija iz odstavka 1 tega člena se lahko uporablja le pod pogojem, da:

6.   Komisija v seriji C Uradnega lista Evropske unije objavi datum začetka uporabe kumulacije iz tega člena z državami in ozemlji iz tega člena, ki so izpolnile potrebne zahteve.

1.   Komisija lahko na zahtevo ČDO odobri kumulacijo porekla med ČDO in državo, s katero ima Unija v veljavi sporazum o prosti trgovini v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Komisija lahko določi dodatne pogoje za odobritev zahtevanih kumulacij, pri čemer upošteva nevarnost izogibanja izpolnjevanju trgovinskih obveznosti in posebne občutljivosti materialov, ki se uporabljajo v kumulaciji.

2.   Zahtevek iz prvega pododstavka odstavka 1 se:

3.   Poreklo uporabljenih materialov in dokumentarna dokazila o poreklu se določijo v skladu s pravili iz ustreznega sporazuma o prosti trgovini. Poreklo izdelkov, ki bodo izvoženi v Unijo, se določi v skladu s pravili o poreklu, navedenimi v tej prilogi.

4.   Da bi pridobljeni izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ni potrebno, da bi bili materiali s poreklom iz tretje države, ki so bili uporabljeni v ČDO pri izdelavi izdelka za izvoz v Unijo, dovolj obdelani ali predelani, pod pogojem, da opravljena obdelava ali predelava v zadevni ČDO presega postopke, opisane v členu 5(1) te priloge.

5.   Komisija bo v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavila datum začetka razširjene kumulacije, partnerja Unije iz sporazuma o prosti trgovini, ki je udeležen pri tej kumulaciji, pogoje, ki se uporabljajo, in seznam materialov, za katere se kumulacija uporablja.

6.   Komisija ukrep, s katerim odobri kumulacijo iz odstavka 1 tega člena, sprejme z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2) te priloge.

1.   Enota kvalifikacije za uporabo te priloge je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev z uporabo harmoniziranega sistema.

2.   Kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko, je treba pri uporabi te priloge vsak izdelek obravnavati posebej.

3.   Kadar je embalaža po splošnem pravilu 5 harmoniziranega sistema pri uvrstitvi vključena v izdelek, je vključena tudi pri določanju porekla.

1.   Če so bili pri obdelavi ali predelavi izdelka uporabljeni zamenljivi materiali s poreklom in taki brez porekla, lahko carinski organi držav članic na pisno zahtevo gospodarskih subjektov dovolijo upravljanje materialov v Uniji z uporabo metode ločenega knjigovodskega izkazovanja za namene poznejšega izvoza v ČDO v okviru bilateralne kumulacije, ne da bi bili materiali skladiščeni ločeno.

2.   Carinski organi držav članic lahko dovoljenje iz odstavka 1 izdajo pod kakršnimi koli pogoji, za katere menijo, da so primerni.

Dovoljenje se odobri samo, če se z uporabo metode iz odstavka 3 lahko zagotovi, da je število pridobljenih izdelkov, ki se lahko štejejo za „izdelke s poreklom iz Unije“, v vsakem trenutku enako številu, ki bi ga dobili z uporabo metode fizičnega ločevanja zalog.

Metoda, če je dovoljena, se uporablja, njena uporaba pa se beleži na podlagi splošnih računovodskih načel, ki se uporabljajo v Uniji.

3.   Upravičenec do metode iz odstavka 2 izda oziroma, dokler se ne začne uporabljati sistem REX, zaprosi za dokazila o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Unije. Na zahtevo carinskih organov držav članic uporabnik da izjavo o tem, kako so bile količine upravljane.

4.   Carinski organi držav članic nadzorujejo uporabo dovoljenja iz odstavka 1.

Dovoljenje lahko odvzamejo v naslednjih primerih:

1.   Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo države članice ali ČDO slednji odobri začasno odstopanje od te priloge v naslednjih primerih:

2.   Zahtevek iz odstavka 1 tega člena se na Komisijo naslovi v pisni obliki z obrazcem iz Dodatka II. Navajati mora razloge za zahtevek in vsebovati ustrezna dokazila.

3.   Pri preučevanju zahtev se upoštevajo zlasti:

4.   Komisija pritrdilno odgovori na vse zahteve, ki so primerno utemeljene v skladu s tem členom in ki ne morejo povzročiti hujše škode obstoječi industriji Unije.

5.   Komisija ukrepa tako, da zagotovi čim prejšnje sprejetje sklepa, in si prizadeva, da svoje stališče sprejme v 75 delovnih dneh za tem, ko prejme zahtevek.

6.   Začasno odstopanje je omejeno na trajanje učinkov notranjih ali zunanjih dejavnikov, zaradi katerih je prišlo to tega odstopanja, ali na čas, ki ga ČDO potrebuje za uskladitev s pravili ali izpolnitev ciljev, ki so bili določeni z odstopanjem, pri čemer se upošteva poseben položaj zadevne ČDO in njene težave.

7.   Kadar se odstopanje odobri, mora ČDO izpolnjevati vse predpisane zahteve glede informacij, ki jih je treba Komisiji predložiti v zvezi z uporabo odstopanja in upravljanjem količin, za katere je bilo odstopanje odobreno.

8.   Komisija ukrep, s katerim odobri začasno odstopanje iz odstavka 1 tega člena, sprejme z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2) te priloge.

1.   Razen v primerih iz členov 7 do 10 te priloge morajo biti v ČDO pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, ki so določeni v tej prilogi, neprekinjeno izpolnjeni.

2.   Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz ČDO v drugo državo, vrnejo, se morajo šteti za izdelke brez porekla, razen če se pristojnim organom ČDO lahko zadovoljivo dokaže, da:

1.   Izdelki, ki se prijavijo za sprostitev v prosti promet v Uniji, so izdelki, ki so bili izvoženi iz ČDO, katere poreklo naj bi imeli. Preden se izdelki prijavijo za sprostitev v prosti promet, ne smejo biti spremenjeni ali kakor koli preoblikovani niti se na njih ne smejo opraviti nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni za njihovo ohranitev v dobrem stanju. Skladiščenje izdelkov ali pošiljk in delitev pošiljk je možna, kadar se opravi pod odgovornostjo izvoznika ali poznejšega imetnika blaga in če izdelki v državi oziroma državah tranzita ostanejo pod carinskim nadzorom.

2.   Carinski organi štejejo, da je deklarant skladen z odstavkom 1, razen če imajo razlog o nasprotnem. V takih primerih lahko carinski organi od deklaranta zahtevajo, da predloži dokazilo o izpolnjevanju zahtev, ki se lahko predloži v kakršni koli obliki, vključno s pogodbenimi dokumenti o prevozu, kot so na primer enotni tovorni listi ali dejanska oziroma konkretna dokazila, ki temeljijo na označevanju ali številčenju tovorkov ali katero koli dokazilo v zvezi z blagom samim.

3.   Odstavka 1 in 2 tega člena se smiselno uporabljata, kadar se uporablja kumulacija iz členov 7 do 10 te priloge.

1.   Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo iz ČDO v drugo državo razen ČDO, državo podpisnico SGP ali državo članico EU in so po razstavi prodani za uvoz v Unijo, veljajo pri uvozu ugodnosti skladno s tem sklepom, pod pogojem, da se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

2.   Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali sestavljeno v skladu z naslovom IV te priloge in predloženo carinskim organom države uvoznice na običajen način. V njem morata biti navedena ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahteva dodatno dokumentarno dokazilo o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.

3.   Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi ostanejo izdelki pod carinskim nadzorom.

1.   Uporabo členov 29 in 30 te priloge, kadar so izdelki fakturirani v drugi valuti kot v eurih, zneske v nacionalnih valutah držav članic, ki ustrezajo zneskom, izraženim v eurih, vsaka od zadevnih držav določi letno.

2.   Za pošiljko se uporabljata člena 29 in 30 te priloge glede na valuto, v kateri je sestavljen račun.

3.   Zneski, ki se uporabijo v kateri koli nacionalni valuti, so v navedeni nacionalni valuti enakovredni zneskom, izraženim v eurih na prvi delovni dan oktobra vsako leto. Zneski se Komisiji predložijo do 15. oktobra in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Komisija o zadevnih zneskih uradno obvesti vse zadevne države.

4.   Država članica lahko navzgor ali navzdol zaokroži znesek, ki ga dobi pri preračunavanju zneska, izraženega v eurih, v svojo nacionalno valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, ki izhaja iz pretvorbe, ne sme razlikovati za več kot 5 odstotkov. Država članica lahko ohrani nespremenjeno protivrednost zneska, izraženega v eurih, v nacionalni valuti, če je ob letni uskladitvi iz odstavka 3 preračun navedenega zneska pred zaokrožitvijo večji za manj kot 15 odstotkov protivrednosti v nacionalni valuti. Protivrednost v nacionalni valuti lahko ostane nespremenjena, če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti.

5.   Zneske, izražene v eurih, in njihove protivrednosti v nacionalnih valutah nekaterih držav članic Komisija pregleda na lastno pobudo ali na zahtevo države članice oziroma ČDO. Komisija pri tem pregledu upošteva, ali je zaželeno ohraniti realne učinke zadevnih vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v eurih.

1.   Da bi se registrirali, izvozniki vložijo zahtevek pri pristojnih organih ČDO iz člena 39(1) te priloge, pri čemer uporabijo obrazec, katerega vzorec je v Dodatku V.

2.   Zahtevek pristojni organi ČDO sprejmejo samo, če je ta v celoti izpolnjen.

3.   Registracija je veljavna od datuma, ko pristojni organi ČDO prejmejo popoln zahtevek za registracijo v skladu z odstavkoma 1 in 2.

4.   Izvozniku s sedežem v ČDO, ki je že registriran v sistemu REX za namene sheme GSP Norveške ali Švice, ni treba vložiti zahtevka pri pristojnih organih ČDO, da bi se registriral za namene tega sklepa.

1.   Pristojni organi ČDO ob prejemu popolnega zahtevka iz Dodatka III izvozniku nemudoma dodelijo številko registriranega izvoznika ter v sistem REX vnesejo številko registriranega izvoznika, podatke o registraciji in datum, od katerega je registracija veljavna v skladu s členom 22(3) te priloge.

Pristojni organi ČDO obvestijo izvoznika o številki registriranega izvoznika, ki mu je bila dodeljena, in datumu, od katerega je registracija veljavna.

Pristojni organi ČDO posodabljajo podatke, ki so jih registrirali. Te podatke spremenijo takoj, ko jih registrirani izvoznik obvesti o spremembi v skladu s členom 24(1) te priloge.

2.   Registracija vsebuje naslednje informacije:

1.   Registrirani izvozniki, ki ne izpolnjujejo več pogojev za izvoz katerega koli blaga, za katero se uporabljajo ugodnosti iz tega sklepa, ali takega blaga ne nameravajo več izvažati, o tem obvestijo pristojne organe v ČDO, ki jih nemudoma umaknejo iz evidence registriranih izvoznikov, ki jo vodi zadevna ČDO.

2.   Če registrirani izvozniki namerno ali iz malomarnosti sestavijo ali povzročijo pripravo izjave o poreklu ali katerega koli dokazila z nepravilnimi informacijami, ki povzročijo nepravilno ali goljufivo pridobitev ugodnosti preferencialne tarifne obravnave, pristojni organi ČDO brez poseganja v sistem kazni in sankcij, ki se uporablja v tej ČDO, izvoznika umaknejo iz evidence registriranih izvoznikov, ki jo vodi zadevna ČDO.

3.   Brez poseganja v možen vpliv ugotovljenih nepravilnosti na nerešena preverjanja, preklic vpisa v evidenco registriranih izvoznikov učinkuje za naprej, tj. za izjave, sestavljene po datumu preklica.

4.   Izvozniki, katerih vpis v evidenco registriranih izvoznikov so pristojni organi ČDO v skladu z odstavkom 2 preklicali, se lahko ponovno vnesejo v evidenco registriranih izvoznikov šele potem, ko pristojnim organom te ČDO dokažejo, da so odpravili stanje, zaradi katerega je prišlo do preklica.

5.   Če so pristojni organi ČDO vpis izvoznika v evidenco registriranih izvoznikov preklicali v skladu z zakonodajo GSP Norveške ali Švice, se preklic uporablja tudi za namene tega sklepa.

1.   Izvozniki morajo, ne glede na to, ali so registrirani ali ne, izpolnjevati naslednje obveznosti:

2.   Evidenca iz točke (d) odstavka 1 je lahko elektronska, vendar mora omogočati sledljivost materialov, uporabljenih pri izdelavi izvoženih izdelkov, in potrditev njihovega statusa blaga s poreklom.

3.   Obveznosti iz odstavkov 1 in 2 tega člena veljajo tudi za dobavitelje, ki izvoznikom predložijo izjavo dobavitelja iz člena 27 te priloge.

1.   Izjavo o poreklu izvoznik sestavi ob izvozu izdelkov, na katere se izjava nanaša, če se zadevno blago lahko šteje za blago s poreklom iz ČDO.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko izjava o poreklu izjemoma sestavi po izvozu (naknadna izjava) pod pogojem, da se v državi članici prijave za sprostitev v prosti promet ne predloži pozneje kot dve leti po izvozu.

3.   Izvoznik svoji stranki v Uniji predloži izjavo o poreklu, ki vsebuje izjave iz Dodatka IV. Izjava o poreklu je napisana bodisi v angleškem bodisi v francoskem jeziku.

Sestavljena je lahko na katerem koli trgovskem dokumentu, na podlagi katerega je mogoče identificirati zadevnega izvoznika in blago.

4.   V členu 2(2) te priloge ali v bilateralni kumulaciji iz člena 7 te priloge:

V primerih, ko se uporablja prvi pododstavek, mora izjava o poreklu, ki jo sestavi izvoznik, vsebovati ustrezno oznako „EU cumulation“, „OCT cumulation“ ali „cumul UE“, „cumul PTOM“.

5.   Pri kumulaciji z državo podpisnico SGP po členu 8 te priloge:

V primerih, ko se uporablja prvi pododstavek, izjava o poreklu, ki jo sestavi izvoznik, vsebuje oznako „cumulation with EPA country [name of the country]“ ali „cumul avec le pays APE [nom du pays]“.

6.   Za namene kumulacije z drugimi državami, ki koristijo dajatev in kvot prost dostop na trg Unije v okviru splošnega sistema preferencialov v skladu s členom 9 te priloge, se status blaga s poreklom predloži v obliki dokazil o poreklu iz Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, ki jih izvozniku zagotovi dobavitelj v državi upravičenki do GSP, iz katere so materiali.

V tem primeru izjava o poreklu, ki jo sestavi izvoznik, vsebuje oznako „cumulation with GSP country [name of the country]“ ali „cumul avec le pays SPG [nom du pays]“.

7.   Za namen razširjene kumulacije iz člena 10 te priloge se dokazilo o statusu porekla materialov, ki prihajajo iz države, s katero ima Unija sklenjen sporazum o prosti trgovini, predloži z dokazilom o poreklu, izdanim ali sestavljenim v skladu s tem sporazumom o prosti trgovini, ki ga izvozniku zagotovi dobavitelj iz države, iz katere so materiali.

V primerih, ko se uporablja prvi pododstavek, mora izjava o poreklu, ki jo sestavi izvoznik, vsebovati oznako „extended cumulation with country [name of the country]“ ali „cumul étendu avec le pays [nom du pays]“.

1.   Za namene točke (b) prvega pododstavka člena 26(4) in točke (b) prvega pododstavka člena 26(5) te priloge dobavitelj za vsako pošiljko materiala sestavi ločeno izjavo dobavitelja na trgovski fakturi, povezani s to odpremo, ali v prilogi k tej fakturi ali na dobavnici ali drugem trgovskem dokumentu, povezanem s to odpremo, ki opisuje zadevne materiale dovolj natančno, da jih je mogoče prepoznati. Vzorec izjave dobavitelja je v Dodatku V.

2.   Kadar dobavitelj določeni stranki redno dobavlja blago, za katerega se pričakuje, da bo njegov status glede na pravila o preferencialnem poreklu ostal daljše obdobje nespremenjen, lahko predloži eno samo izjavo dobavitelja (v nadaljnjem besedilu: dolgoročna izjava dobavitelja), ki velja za nadaljnje pošiljke omenjenega blaga, če dejstva ali okoliščine, na podlagi katerih je izjava dodeljena ostanejo nespremenjene.

Dolgoročna izjava dobavitelja se lahko izda za obdobje do enega leta od datuma izdaje izjave. Dolgoročna izjava dobavitelja se lahko izda z učinkom za nazaj. V takih primerih njena veljavnost ne sme presegati obdobja enega leta od datuma, ko je začela učinkovati. Obdobje veljavnosti se navede v dolgoročni izjavi dobavitelja.

Če se okoliščine spremenijo ali če je bila predložena nenatančna ali napačna informacija, lahko carinski organ prekliče dolgoročno izjavo dobavitelja.

Dobavitelj nemudoma obvesti kupca, ko dolgoročna izjava dobavitelja za dobavljeno blago ne velja več.

3.   Izjava dobavitelja se lahko sestavi na vnaprej natisnjenem obrazcu.

4.   Izjava dobavitelja mora imeti izvirni lastnoročni podpis. Če pa sta račun in izjava dobavitelja o poreklu sestavljena s pomočjo elektronske obdelave podatkov, izjave dobavitelja ni treba podpisati lastnoročno, pod pogojem da lahko carinski organ v državi, v kateri je izjava dobavitelja sestavljena, zadovoljivo identificira odgovornega uslužbenca dobavnega podjetja. Takšni carinski organi lahko določijo pogoje za izvajanje tega odstavka.

1.   Izjava o poreklu se sestavi za vsako pošiljko.

2.   Izjava o poreklu je veljavna 12 mesecev od datuma, ko jo sestavi izvoznik.

3.   Ena izjava o poreklu lahko zajema več pošiljk, če blago izpolnjuje naslednje pogoje:

1.   Carinska deklaracija za sprostitev v prosti promet se sklicuje na izjavo o poreklu. Izjava o poreklu mora biti na voljo carinskim organom, ki lahko zahtevajo njeno predložitev, da se preveri deklaracija. Ti organi lahko zahtevajo tudi prevod izjave v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov zadevne države članice.

2.   Kadar deklarant zahteva uporabo ugodnosti iz tega sklepa, ne da bi imel v času sprejema carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet izjavo o poreklu, se deklaracija šteje za poenostavljeno deklaracijo v smislu člena 166 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in se ustrezno obravnava.

3.   Pred prijavo blaga za sprostitev v prosti promet deklarant zagotovi, da je blago skladno s to prilogo in zlasti preveri:

1.   Za naslednje izdelke velja izvzetje iz obveznosti sestave in predložitve izjave o poreklu:

2.   Izdelki iz odstavka 1 morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

3.   Za namene točke (a) odstavka 2 se uvoz ne šteje za uvoz v trgovinske namene, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

1.   Če so med navedbami v izjavi o poreklu in tistimi v dokumentih, ki so bili predloženi carinskim organom zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni neveljavnost izjave o poreklu, če se pravilno ugotovi, da dokument ustreza zadevnim izdelkom.

2.   Izjava o poreklu ne sme biti zavrnjena samo zato, ker so v njej očitne oblikovne napake, npr. tipkarske napake, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v njej.

1.   Postopek iz člena 28(3) te priloge se uporablja za obdobje, ki ga določijo carinski organi držav članic.

2.   Carinski organi držav članic uvoza, ki nadzorujejo zaporedne sprostitve v prosti promet, preverijo, ali so zaporedne pošiljke del razstavljenih ali nesestavljenih izdelkov, za katere je bila sestavljena izjava o poreklu.

1.   Carinski organi lahko v primeru dvoma glede statusa porekla izdelkov od deklaranta zahtevajo, da v razumnem času, ki ga oni določijo, predloži katera koli razpoložljiva dokazila, da bi preverili točnost oznake porekla na izjavi o poreklu ali izpolnjevanje pogojev iz člena 18 te priloge.

2.   Carinski organi lahko začasno prenehajo uporabljati preferencialne tarifne ukrepe v času trajanja postopka preverjanja iz člena 43 te priloge, če:

3.   Med čakanjem na informacije, ki se zahtevajo od deklaranta, iz odstavka 1 ali rezultate postopka preverjanja iz odstavka 2 carinski organi uvozniku ponudijo sprostitev izdelkov ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki se zdijo potrebni.

1.   Carinski organi države članice uvoza upravičenost do ugodnosti iz tega sklepa zavrnejo, ne da bi bili obvezani zahtevati kakršno koli dodatno dokazilo ali ČDO poslati zahtevo za preverjanje, kadar:

2.   Carinski organi države članice uvoza zavrnejo upravičenost do ugodnosti iz tega sklepa, potem ko so na pristojne organe ČDO naslovili zahtevek za preverjanje v smislu člena 43 te priloge, če so carinski organi države članice uvoza:

1.   Da se zagotovi pravilna uporaba preferencialov, ČDO:

2.   Sodelovanje iz točke (b) odstavka 1 tega člena pomeni:

3.   ČDO Komisiji predložijo uradno zavezo o skladnosti z zahtevami iz odstavka 1.

1.   Komisija v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavi seznam ČDO in datum, kdaj naj bi te države izpolnile pogoje iz člena 39 te priloge. Komisija ta seznam posodobi vsakič, ko nova ČDO izpolni enake pogoje.

2.   Za izdelke s poreklom iz ČDO ob sprostitvi v prosti promet v Uniji prednosti tarifni preferenciali veljajo samo pod pogojem, da so bili izvoženi na dan, naveden na seznamu iz odstavka 1, ali pozneje.

3.   Za ČDO se šteje, da izpolnjuje pogoje iz členov 36 in 39 te priloge z dnem, ko:

1.   ČDO Komisiji uradno sporočijo nazive in naslove organov na svojem ozemlju, ki:

2.   ČDO Komisijo nemudoma obvestijo o kakršnih koli spremembah informacij iz odstavkov 1 in 2.

3.   Komisija te informacije pošlje carinskim organom držav članic.

1.   Komisija ima dostop do vseh podatkov.

2.   Pristojni organi ČDO imajo dostop do podatkov o izvoznikih, ki so jih sami registrirali.

Komisija pristojnim organom ČDO zagotovi varen dostop do sistema REX.

3.   Komisija javnosti omogoča dostop do naslednjih podatkov:

4.   Komisija javnosti omogoči dostop do naslednjih podatkov na podlagi dovoljenja izvoznika, ki v ta namen podpiše polje 6 na obrazcu iz Dodatka III:

Zavrnitev podpisa polja 6 ni razlog za zavrnitev registracije izvoznika.

1.   Podatki, ki jih pristojni organi ČDO vnesejo v sistem REX, se obdelajo izključno za namen te priloge.

2.   Registriranim izvoznikom se predložijo informacije iz členov 14 do 16 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ali členov 12 do 14 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (5), kakor je ustrezno.

Registriranim izvoznikom se informacije iz prvega pododstavka predložijo prek obvestila, ki se priloži zahtevku za registriranega izvoznika, kot je določeno v Dodatku III k tej prilogi.

3.   Vsak pristojni organ ČDO, ki je vnesel podatke v sistem REX, se šteje za nadzornika obdelave podatkov v sistemu REX.

Komisija se obravnava kot skupni nadzornik obdelave vseh podatkov in zagotavlja, da registriran izvoznik pridobi svoje pravice.

4.   Pravice registriranih izvoznikov v zvezi z obdelavo njihovih podatkov iz Dodatka III k tej prilogi, ki so shranjeni v sistemu REX in obdelani v nacionalnih podatkovnih sistemih, se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

5.   Države članice, ki v svojih nacionalnih sistemih replicirajo podatke sistema REX, do katerih imajo dostop, te replicirane podatke posodabljajo.

6.   Pravice registriranih izvoznikov v zvezi z obdelavo njihovih podatkov o registraciji, ki jo opravi Komisija, se uveljavljajo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

7.   Vsaka zahteva registriranega izvoznika za uveljavljanje pravice do dostopa, popravka, izbrisa ali blokiranja podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 se predloži nadzorniku podatkov, ki jo preuči.

Če registrirani izvoznik Komisiji tak zahtevek predloži, ne da bi svoje pravice poskušal uveljaviti pri nadzorniku podatkov, Komisija ta zahtevek posreduje nadzorniku podatkov registriranega izvoznika.

Če registrirani izvoznik pri nadzorniku podatkov ne uveljavi svojih pravic, tak zahtevek predloži Komisiji, ki deluje kot nadzornik. Komisija ima pravico, da take podatke popravi, izbriše ali blokira.

8.   Nacionalni nadzorni organi za varstvo podatkov in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, kot je ustrezno:

1.   Pristojni organi ČDO za zagotovitev skladnosti s pravili o statusu blaga s poreklom:

2.   Pregledi iz točke (b) odstavka 1 zagotavljajo, da izvozniki neprekinjeno izpolnjujejo svoje obveznosti. Opravljajo se v presledkih, ki so določeni na podlagi ustreznih meril za analizo tveganja. V ta namen pristojni organi ČDO od izvoznikov zahtevajo predložitev kopij ali seznam izjav o poreklu, ki so jih sestavili.

3.   Pristojni organi ČDO imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva in po potrebi knjigovodstva proizvajalcev, ki izvozniku dobavljajo izdelke, vključno s poslovnimi prostori, ter katere koli druge preglede, ki se jim zdijo primerni.

1.   Naknadno preverjanje izjav o poreklu se opravi naključno ali vsakič, ko carinski organi držav članic upravičeno dvomijo o njihovi verodostojnosti, o tem, da imajo izdelki status blaga s poreklom, ali o izpolnitvi drugih zahtev iz te priloge.

Kadar carinski organi države članice zaprosijo pristojne organe ČDO za sodelovanje pri preverjanju veljavnosti izjav o poreklu, tega, ali imajo izdelki status blaga s poreklom, ali obojega, morajo v zahtevi, kadar je to primerno, navesti razloge za upravičen dvom glede veljavnosti izjave o poreklu ali tega, da imajo izdelki status blaga s poreklom.

V podporo zahtevi za preverjanje se lahko pošljejo kopija izjave o poreklu in katere koli dodatne informacije ali dokumenti, ki kažejo, da so informacije v izjavi nepravilne.

Država članica, ki zahteva preverjanje, določi šestmesečni začetni rok za posredovanje rezultatov preverjanja, ki se začne z datumom zahteve za preverjanje.

2.   Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v roku iz odstavka 1 ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pravega porekla izdelkov, se pristojnim organom zadevne ČDO pošlje drugo obvestilo. V tem obvestilu je določen nadaljnji rok, ki ne presega šestih mesecev.

1.   Preverjanje izjave dobavitelja iz člena 27 te priloge se lahko opravi naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o verodostojnosti teh dokumentov ali točnosti oziroma popolnosti informacij v zvezi s poreklom zadevnih materialov.

2.   Carinski organi, ki jim je predložena izjava dobavitelja, lahko od carinskih organov države, v kateri je izjava sestavljena, zahtevajo, da izdajo informativno potrdilo, katerega vzorec je v Dodatku VI. Carinski organi, ki jim je izjava dobavitelja predložena, pa od izvoznika lahko zahtevajo, da predloži informativno potrdilo, ki so ga izdali carinski organi države, v kateri je izjava sestavljena.

Urad, ki je izdal informativno potrdilo, hrani njegovo kopijo vsaj tri leta.

3.   Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Rezultati morajo biti taki, da zanesljivo pokažejo, ali je izjava v zvezi s statusom materialov točna.

4.   Zaradi preverjanja dobavitelj najmanj tri leta hrani kopijo dokumenta, ki vsebuje izjavo, skupaj z vsemi potrebnimi dokazili o resničnem statusu materialov.

5.   Carinski organi v državi, kjer je sestavljena izjava dobavitelja, imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo ali opraviti kakršno koli kontrolo, za katero menijo, da je primerna za preverjanje točnosti izjave dobavitelja.

6.   Vsako potrdilo o poreklu, ki je izdano ali sestavljeno na podlagi nepravilne izjave dobavitelja, se šteje za neveljavno.

1.   Ta oddelek in oddelek 2 naslova IV se smiselno uporabljata za:

2.   ČDO lahko tudi določi, da se sistem REX iz členov 22, 23, 24, 39, 40 in 41 te priloge uporablja za odobritev preferencialne tarifne obravnave za izdelke s poreklom iz druge ČDO na podlagi navedb o poreklu, ki jih sestavijo izvozniki, registrirani v tej drugi ČDO.

3.   V primerih iz točk (a) in (c) odstavka 1 tega člena se izvozniki v Uniji registrirajo v skladu s členom 68 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

1.   Določbe te priloge v zvezi z izdajo, uporabo in naknadnim preverjanjem dokazil o poreklu se za namene bilateralne kumulacije smiselno uporabljajo za izdelke, izvožene iz ČDO v Ceuto in Melillo, ter izdelke, izvožene iz Ceute in Melille v ČDO.

2.   Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.

3.   Za uporabo te priloge v Ceuti in Melilli so odgovorni španski carinski organi.

1.   Komisiji pomaga Odbor za carinski zakonik ustanovljen s členom 285 Uredbe (EU) št. 952/2013. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, ob sklicevanju na ta odstavek, se ta postopek zaključi brez izida, če se v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora.