(1)

Od leta 2020 se v nekaterih državah članicah in tretjih državah poroča o okužbah z virusom SARS-CoV-2 pri nercih in ugotovljeno je bilo, da lahko pride do prenosa virusa z ljudi na nerce in z nercev na ljudi. Poleg tega je ena država članica poročala o primerih COVID-19 pri ljudeh, okuženih z različicami virusa SARS-CoV-2, povezanimi z nerci.

(2)

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je 12. novembra 2020 objavil hitro oceno tveganja, h kateri je prispevala tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), v zvezi z odkrivanjem novih različic virusa SARS-CoV-2, povezanih z nerci (2) (v nadaljnjem besedilu: hitra ocena tveganja ECDC).

(3)

V hitri oceni tveganja ECDC je bilo ugotovljeno, da se lahko splošna raven tveganja za zdravje ljudi, ki ga predstavljajo različice virusa SARS-CoV-2, povezane z nerci, določi kot nizka za splošno prebivalstvo do zelo visoka za zdravstveno ranljive posameznike s poklicno izpostavljenostjo. Hitra ocena tveganja ECDC je pokazala tudi, da so za oceno, ali lahko različice virusa SARS-CoV-2, povezane z nerci, vplivajo na tveganje ponovne okužbe, manjšo učinkovitost cepiva ali manjšo korist od zdravljenja, potrebne nadaljnje preiskave.

(4)

Za zmanjšanje tveganja za javno zdravje se v hitri oceni tveganja ECDC priporoča, naj nacionalni organi razmislijo o izvajanju ukrepov, namenjenih farmam nercev, delavcem na farmah nercev in skupnostim, ki so v stiku s farmami nercev. Navedeni ukrepi bi morali zajemati testiranje ljudi, sekvenciranje in karakterizacijo antigenskih lastnosti in infektivnosti virusa ter spremljanje in nadzor živali na farmah nercev, da se prepreči širjenje različic virusa SARS-CoV-2 z živali na ljudi.

(5)

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE) in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) so 20. januarja 2021 izdale skupno tristransko oceno tveganja nastajajočih groženj na stičišču človek-žival-ekosistemi, v kateri so obravnavale SARS-CoV-2 pri živalih iz vzreje kožuharjev (3). Po priporočilih iz ocene tveganja bi moralo testiranje živali na SARS-CoV-2 temeljiti na tveganju in se uporabljati le pri širšem odzivu na COVID-19 v okviru pristopa „eno zdravje“ ter vključevati sistem zgodnjega opozarjanja in spremljanja na podlagi opredelitev primerov pri delavcih na farmah in živalih, kot je ustrezno. V skladu z oceno tveganja se pri izbruhih SARS-CoV-2, tudi na farmah za vzrejo kožuharjev, priporoča sekvenciranje virusov iz človeških primerov in nercev, vključno s filogenetsko analizo in primerjavo genskih zaporedij, da se ugotovi smer okužbe (tj. z živali na žival, z živali na človeka, s človeka na žival ali s človeka na človeka) ter opredelijo in ocenijo morebitne mutacije.

(6)

EFSA je 18. februarja 2021 objavila znanstveno poročilo, h kateremu je prispeval tudi ECDC, o spremljanju okužbe z virusom SARS-CoV-2 pri kunah (4) (poročilo EFSA). V poročilu EFSA je navedeno, da se SARS-CoV-2 po vnosu zelo učinkovito širi znotraj farm nercev, in sicer z neposrednim in posrednim stikom. Verjetno so bili okuženi ljudje vzrok za vnos okužbe s SARS-CoV-2 na farme. V poročilu EFSA je ugotovljeno, da je nadzor nad delavci na farmah nercev pomemben korak, s katerim se omogoči zgodnje odkrivanje okužbe. V poročilu EFSA je navedeno tudi, da so rakunasti psi (Nyctereutes procyonoides) prav tako dovzetni za SARS-CoV-2.

(7)

V poročilu EFSA je priporočeno, da se vse farme nercev, ki še niso okužene, štejejo kot izpostavljene tveganju okužbe, saj je bolezen pri ljudeh zelo razširjena in bi zato moralo biti zgodnje odkrivanje prednostni cilj spremljanja.

(8)

V skladu s poročilom EFSA bi moralo biti med cilje spremljanja vključeno spremljanje razvoja virusa SARS-CoV-2. Genska analiza je pomembna za karakterizacijo virusa SARS-CoV-2, odkrivanje njegovih morebitnih mutacij ter ugotavljanje njegovega izvora in vira. Odkrivanje morebitnih mutacij virusa je zlasti pomembno za javno zdravje, saj lahko tako zgodaj prepoznamo nove različice virusov, ki bi lahko vplivale na diagnostiko, prenos, resnost bolezni ali učinkovitost cepiva.

(9)

Gojene in divje rakunaste pse bi bilo treba obravnavati kot dovzetne za okužbo s SARS-CoV-2. OIE je v svojih smernicah za delo z vrstami rejnih živali, ki so dovzetne za okužbo s SARS-CoV-2 (5), pozvala države, naj spremljajo živali, dovzetne za okužbo s SARS-CoV-2, kot so nerci in rakunasti psi, ter ljudi, ki so v tesnem stiku z njimi, pri čemer je sprejela pristop „eno zdravje“. Komisija bi morala vzpostaviti programe spremljanja zoonoz, da bi določila podrobna pravila za spremljanje tega specifičnega povzročitelja zoonoz, saj Direktiva 2003/99/ES predvideva takšno spremljanje, da bi se zbrali usklajeni podatki, omogočilo lažje zbiranje in primerjanje podatkov ter boljša opredelitev tveganj in s tem omogočilo nadaljnje ukrepanje, kjer je to primerno. V uvodnih izjavah navedene direktive je navedeno, da zoonoze, ki se prenašajo z drugimi viri in ne s hrano, zlasti s populacijo divjih in hišnih živali, povzročajo zaskrbljenost. Poleg tega je navedeno, da je zbiranje podatkov o nastanku zoonoz in njihovih povzročiteljev pri živalih, v živilih, v krmi in pri ljudeh potrebno za določitev smeri razvoja in virov zoonoz. Prav tako je navedeno, da bi bilo treba prednostno obravnavati tiste zoonoze, ki predstavljajo največje tveganje za zdravje ljudi, vendar bi morali sistemi spremljanja olajšati tudi odkrivanje nastajajočih ali na novo nastajajočih zoonotskih bolezni in novih sevov zoonotskih organizmov.

(10)

Da se omogoči nadaljnja ocena tveganja v okviru pristopa „eno zdravje“ ter da se zagotovijo informacije in opredelijo morebitne možnosti obvladovanja tveganja v zvezi s kroženjem različic virusa SARS-CoV-2, povezanih z nerci, pri živalih iz družine Mustelidae in rakunastih psih, bi bilo treba nemudoma vzpostaviti učinkovit in usklajen sistem spremljanja in poročanja, ki bo omogočal zbiranje in izmenjavo vseh relevantnih informacij.

(11)

Za lažje izvajanje in usmerjanje virov v skupine z večjim tveganjem bi moral sistem spremljanja iz tega akta zajemati vse gojene živali iz družine Mustelidae in rakunaste pse, vendar bi morali imeti pri dejavnostih aktivnega spremljanja prednost obrati z več kot 500 odraslimi plemenskimi živalmi, zato bi bilo treba v Prilogi II k temu aktu določiti pravila za vzorčenje in testiranje živali iz navedenih prednostnih obratov na SARS-CoV-2. Hkrati bi bilo treba zagotoviti pasivno spremljanje vseh gojenih in divjih živali iz družine Mustelidae in rakunastih psov, da se zagotovi preiskava posebnih situacij, zato bi bilo treba v Prilogi III k temu aktu določiti pravila za načrt vzorčenja za pasivno spremljanje vseh takih gojenih ali divjih živali.

(12)

Glede na nujnost nadaljnje ocene tveganja, ki ga predstavljajo epidemiološke razmere v Uniji v zvezi s pojavom SARS-CoV-2 pri nercih in drugih živalih iz družine Mustelidae ter pri rakunastih psih, ter za oceno izvedljivosti ukrepov bi morale države članice dodeliti sredstva, potrebna za vzpostavitev sistema spremljanja, in Komisiji predložiti redna poročila o pojavu navedene okužbe pri gojenih ali divjih živalih iz družine Mustelidae in rakunastih psih. Člen 3 Direktive 2003/99/ES določa, da države članice objavijo podatke. Da se zagotovi ustrezno obveščanje o tveganju v Uniji, bi morala Komisija zaradi pomena obveščanja o tveganju v zvezi s SARS-CoV-2 na svoji spletni strani zgolj v vednost objaviti povzetek informacij, zbranih v zvezi z navedenim virusom.

(13)

Da se omogoči strukturirano poročanje o pojavih virusa SARS-CoV-2 pri nercih in drugih živalih iz družine Mustelidae ter pri rakunastih psih, bi bilo treba v tem sklepu določiti vzorčno poročilo, minimalne zahteve za informacije in obliko podatkov glede na izbruh in vrsto, dovzetno za virus SARS-CoV-2. To vzorčno poročilo bi bilo treba uporabiti za namene poročanja za navedeni virus.

(14)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/2183 (6) določa pravila o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi s poročanjem o okužbi s SARS-CoV-2 pri nercih in drugih živalih iz družine Mustelidae ter pri rakunastih psih, uporablja pa se do 20. aprila 2021. Izvedbeni sklep (EU) 2020/2183 temelji na členu 9(4) Direktive Sveta 89/662/EGS (7) in členu 10(4) Direktive Sveta 90/425/EGS (8). Ukrepi iz navedenega izvedbenega sklepa so se izkazali za učinkovite, zato bi bilo treba podobne ukrepe določiti v tem sklepu.

(15)

Nujno je treba zbrati podatke, potrebne za nadaljnjo oceno tveganja za zdravje ljudi, za omogočanje zgodnjega opozarjanja na pojav SARS-CoV-2 pri nercih in drugih živalih iz družine Mustelidae ter pri rakunastih psih ter za spremljanje razvoja virusa.

(16)

V okviru spremljanja bolezni se splošna načela za izračun velikosti vzorca, določena v Kodeksu za zdravje kopenskih živali (9) OIE, nanašajo na potrebo po izračunu velikosti vzorca na podlagi dejavnikov, kot so velikost populacije, zasnova raziskave, pričakovana prevalenca in morebitno združevanje v grozde, želena stopnja zaupanja in uspešnost uporabljenih testov. V poročilu EFSA so opredeljeni odstotki specifične načrtovane prevalence za SARS-CoV-2, da bi se dosegla dana stopnja zaupanja, ti odstotki pa se uporabljajo za določitev načrtovane prevalence, opisane v Prilogi II. Načrtovana prevalenca in stopnje zaupanja skupaj z drugimi dejavniki neposredno vplivajo na pričakovano velikost vzorca. Ta načela je treba upoštevati pri načrtu vzorčenja, določenem v tem sklepu.

(17)

Glede na trenutne epidemiološke razmere glede SARS-CoV-2 pri nercih in drugih živalih iz družine Mustelidae bi se moral ta sklep uporabljati do 31. marca 2022. Če se bodo epidemiološke razmere spremenile, bo Komisija prilagodila trajanje obdobja uporabe tega sklepa.

(18)

Izvedbeni sklep (EU) 2020/2183 bi bilo treba razveljaviti in nadomestiti s tem sklepom.

(19)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –