1.

„sprejemljivi načini usklajevanja (AMC)“ pomenijo nezavezujoče standarde, ki jih je Agencija sprejela za ponazoritev načinov za zagotovitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili;

2.

„delo v zraku“ pomeni operacijo zrakoplova, v kateri se zrakoplov uporablja za specializirane storitve, na primer za kmetijstvo, gradbeništvo, fotografiranje, zemljemerstvo, opazovanje in patruljiranje, iskanje in reševanje ali oglaševanje v zraku;

3.

„klimatološki povzetek za aerodrome“ pomeni kratek povzetek določenih meteoroloških elementov na aerodromu, ki temelji na statističnih podatkih;

4.

„klimatološka tabela za aerodrome“ pomeni tabelo s statističnimi podatki o nastanku enega ali več meteoroloških elementov, opaženih na aerodromu;

5.

„nadmorska višina aerodroma“ pomeni nadmorsko višino najvišje točke pristajalnega območja;

6.

„aerodromska služba informacij za letenje (AFIS)“ pomeni službo informacij za letenje in službo za alarmiranje za promet na aerodromu;

7.

„aerodromska meteorološka služba“ pomeni službo, pristojno za izvajanje meteorološke službe na aerodromu;

8.

„aerodromsko opozorilo“ pomeni informacije, ki jih izda aerodromska meteorološka služba v zvezi z nastankom ali predvidenim nastankom meteoroloških razmer, ki bi lahko škodljivo vplivale na zrakoplov na tleh, tudi na parkiran zrakoplov, ter na naprave in službe na aerodromu;

9.

„letalski podatki“ pomenijo letalska dejstva, koncepte ali navodila, ki so formalizirano predstavljeni v obliki, primerni za sporočanje, razlago ali obdelavo;

10.

„letalska podatkovna zbirka“ pomeni zbirko letalskih podatkov, zbranih in urejenih v strukturiran niz podatkov, ki je shranjena v elektronski obliki v sistemih, velja za določeno obdobje in se lahko posodablja;

11.

„letalska fiksna storitev (AFS)“ pomeni telekomunikacijsko storitev med določenimi fiksnimi točkami, ki je namenjena predvsem zagotavljanju varnosti zračne plovbe ter rednega, učinkovitega in gospodarnega opravljanja zračnih prevozov;

12.

„letalsko fiksno telekomunikacijsko omrežje (AFTN)“ pomeni svetovni sistem letalskih fiksnih telekomunikacijskih povezav, ki je kot del storitve AFS namenjen izmenjavi sporočil in/ali digitalnih podatkov med letalskimi fiksnimi telekomunikacijskimi postajami z enakimi ali združljivimi telekomunikacijskimi značilnostmi;

13.

„letalske informacije“ pomenijo informacije, ki izhajajo iz zbiranja, analize in oblikovanja letalskih podatkov;

14.

„kartografski podatki o aerodromu“ pomenijo podatke, ki so bili zbrani z namenom priprave kartografskih informacij o aerodromu;

15.

„zbirka kartografskih podatkov o aerodromu (AMDB)“ pomeni zbirko kartografskih podatkov o aerodromu, zbranih in urejenih v strukturiran niz podatkov;

16.

„letalska meteorološka postaja“ pomeni postajo za opazovanja in izdajo meteoroloških poročil, namenjenih zračni plovbi;

17.

„poročilo iz zrakoplova“ pomeni poročilo, ki se pripravi v zrakoplovu med letom v skladu z zahtevami za poročanje o položaju ter operativno in/ali meteorološko poročanje;

18.

„zrakoplov“ pomeni kateri koli stroj, ki lahko v zraku dobi podporo zaradi reakcij zraka, ki niso reakcije zraka z zemeljskim površjem;

19.

„sporočilo AIRMET“ pomeni informacije, ki jih izda meteorološka služba bdenja v zvezi z nastankom ali predvidenim nastankom določenih vremenskih pojavov na poti, ki lahko vplivajo na varnost operacij zrakoplovov na nižjih višinah, ter časovnim in prostorskim razvojem navedenih pojavov in ki niso bile vključene že v napoved, izdano za lete na nižjih višinah v zadevnem območju z informacijami za letenje ali njegovem podobmočju;

20.

„tehnično osebje za področje varnosti zračnega prometa (ATSEP)“ pomeni vsako pooblaščeno osebje, ki je usposobljeno za upravljanje, vzdrževanje, umik iz oziroma vrnitev v obratovanje opreme funkcionalnega sistema;

21.

„enota služb zračnega prometa“ je splošen izraz, ki ima več pomenov: „enota kontrole zračnega prometa“, „center informacij za letenje“, „enota aerodromske službe informacij za letenje“ ali „urad službe zrakoplovnih informacij“;

22.

„nadomestni aerodrom“ pomeni aerodrom, proti kateremu lahko nadaljuje zrakoplov, kadar postane nemogoče ali nepriporočljivo nadaljevati let proti aerodromu načrtovanega pristanka ali pristati na njem, ter na katerem so na voljo potrebne storitve in zmogljivosti, na katerem se lahko izpolnijo zmogljivostne zahteve za zrakoplov in ki obratuje ob predvidenem času uporabe;

23.

„drugi načini usklajevanja (AltMOC)“ pomenijo tiste načine usklajevanja, v katerih je predlagana alternativa sedanjim sprejemljivim načinom usklajevanja (AMC), ali tiste, v katerih so predlagani novi načini za zagotovitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, v zvezi s katerimi Agencija ni sprejela povezanih AMC;

24.

„absolutna višina“ pomeni vertikalno razdaljo do ravni, točke ali predmeta, ki se upošteva kot točka, izmerjeno od povprečne morske gladine;

25.

„območni kontrolni center (ACC)“ pomeni enoto, ki zagotavlja storitve kontrole zračnega prometa za nadzorovane lete na nadzorovanih območjih, ki so v njeni pristojnosti;

26.

„območna napoved za lete na nižjih višinah“ pomeni napoved vremenskih pojavov v območju z informacijami za letenje ali njegovem podobmočju, ki se nanaša na plast pod nivojem letenja 100 (ali pod nivojem letenja 150 na goratih območjih ali po potrebi višje);

27.

„območna navigacija (RNAV)“ pomeni metodo navigacije, ki zrakoplovu omogoča letenje na kateri koli poti leta, ki je pokrita z zemeljskimi ali vesoljskimi navigacijskimi sredstvi, in/ali v mejah zmogljivosti lastne opreme na krovu zrakoplova;

28.

„argument“ pomeni trditev, ki temelji na sklepih na podlagi dokazov;

29.

„ASHTAM“ pomeni posebno vrsto sporočila NOTAM, s katero se v posebni obliki sporočijo informacije o spremenjeni vulkanski aktivnosti, izbruhu vulkana in/ali oblaku vulkanskega pepela, ki so pomembne za operacije zrakoplova;

30.

„funkcije omrežja za ATM“ pomenijo funkcije, ki jih izvaja upravljavec omrežja v skladu z Uredbo (EU) št. 677/2011;

31.

„revizija“ pomeni sistematičen, neodvisen in dokumentiran postopek za pridobivanje dokazov in njihovo objektivno presojo, s katerim se ugotovi, v kakšnem obsegu so zahteve izpolnjene;

32.

„verodostojen vir“ pomeni:

33.

„avtomatski sistem opazovanja“ pomeni sistem opazovanja, ki brez človeškega posredovanja beleži in izračunava vse potrebne elemente ter poroča o njih;

34.

„letalski akter“ pomeni subjekt, osebo ali organizacijo, razen izvajalcev storitev, ki jih ureja ta uredba, na katero vpliva ali ki vpliva na storitev, ki jo zagotovi izvajalec storitev;

35.

„odmor“ pomeni časovno obdobje oddiha v delovnem obdobju, ko kontrolorju zračnega prometa ni treba opravljati dolžnosti;

36.

„certificirana aplikacija zrakoplova“ pomeni programsko aplikacijo, ki jo je Agencija odobrila kot del zrakoplova, za katerega se uporablja člen 4 Uredbe (ES) št. 216/2008;

37.

„oblak, pomemben za obratovanje zrakoplovov“ pomeni oblak z relativno višino baze oblaka pod 1 500 m (5 000 ft) ali pod največjo minimalno sektorsko absolutno višino, kar koli od tega je večje, ali kumulonimbusni oblak ali stolpičasti kumulus na kateri koli višini;

38.

„komercialni zračni prevoz“ pomeni vsako operacijo zrakoplova, ki vključuje prevoz potnikov, tovora ali pošte za plačilo ali drugo protivrednost;

39.

„kontrolirano območje“ pomeni kontroliran zračni prostor, ki se razteza navzgor nad določeno mejo nad Zemljo;

40.

„stres po kritičnem incidentu“ pomeni kazanje nenavadnih in/ali skrajnih čustvenih, fizičnih in/ali vedenjskih reakcij posameznika po dogodku ali incidentu;

41.

„kakovost podatkov“ pomeni stopnjo ali raven zanesljivosti, da predloženi podatki izpolnjujejo zahteve uporabnika podatkov, kar zadeva točnost, ločljivost, celovitost (ali enakovredno raven zanesljivosti), sledljivost, pravočasnost, popolnost in obliko;

42.

„zahteve glede kakovosti podatkov (DQR)“ pomenijo opredelitev značilnosti podatkov (tj. točnost, ločljivost, celovitost (ali enakovredno raven zanesljivosti), sledljivost, pravočasnost, popolnost in obliko) za zagotovitev, da so podatki v skladu s predvideno uporabo;

43.

„nadomestni namembni aerodrom“ pomeni nadomestni aerodrom, na katerem bi lahko zrakoplov pristal v primeru nemogočega ali nepriporočljivega pristanka na aerodromu načrtovanega pristanka;

44.

„dolžnost“ pomeni vsako nalogo, ki jo mora na zahtevo izvajalca službe kontrole zračnega prometa izvesti kontrolor zračnega prometa;

45.

„delovno obdobje“ pomeni obdobje, ki se začne, ko se mora kontrolor zračnega prometa na zahtevo izvajalca službe kontrole zračnega prometa prijaviti k dolžnosti, biti na voljo ali začeti opravljati dolžnost, in se konča, ko je kontrolor zračnega prometa brez dolžnosti;

46.

„nadmorska višina“ pomeni vertikalno razdaljo do točke ali ravni, ki se nahaja ali je pritrjena na površju Zemlje, izmerjeno od povprečne morske gladine;

47.

„nadomestni aerodrom na poti“ pomeni aerodrom, na katerem bi lahko zrakoplov pristal v primeru potrebne preusmeritve na poti;

48.

„utrujenost“ pomeni fiziološko stanje zmanjšane duševne ali telesne sposobnosti kot posledica pomanjkanja spanca ali daljšega obdobja budnosti, dnevnega ritma ali delovne obremenitve (duševne ali telesne dejavnosti ali obeh), zaradi česar se lahko zmanjšata zbranost posameznika in njegova zmožnost varnega izvajanja nalog;

49.

„dokumentacija o letu“ pomeni dokumente, vključno s kartami ali obrazci, ki vsebujejo meteorološke informacije za let;

50.

„center informacij za letenje (FIC)“ pomeni enoto, ustanovljeno za zagotavljanje službe informacij za letenje in službe za alarmiranje;

51.

„območje z informacijami za letenje (FIR)“ pomeni zračni prostor določenih dimenzij, v katerem se zagotavljata služba informacij za letenje in služba za alarmiranje;

52.

„nivo letenja (FL)“ pomeni površino s stalnim atmosferskim tlakom, ki se nanaša na določeno vrednost tlaka, in sicer 1 013,2 hektopascala (hPa), in je ločena od drugih takšnih površin s specifičnimi tlačnimi intervali;

53.

„preskusni let“ pomeni let za razvojno fazo novega projekta (zrakoplova, pogonskih sistemov, delov in naprav), let za dokaz skladnosti z osnovo za certificiranje ali skladnosti s projektom tipa za zrakoplov, ki prihaja s proizvodne linije, let, predviden za preskušanje novih konceptov projekta, za kar so potrebni nekonvencionalni manevri ali profili, za katere bi bil možen izhod iz že odobrene ovojnice zrakoplova, ali let za usposabljanje, s katerim se izvede kateri koli od navedenih letov“;

54.

„napoved“ pomeni navedbo predvidenih meteoroloških razmer za določen čas ali obdobje in za določeno območje ali del zračnega prostora;

55.

„napoved za vzletanje“ pomeni napoved, ki jo za določeno časovno obdobje pripravi aerodromska meteorološka služba in vsebuje informacije o predvidenih razmerah na območju vzletno-pristajalnih stez v zvezi s smerjo in hitrostjo prizemnega vetra ter morebitnimi odstopanji, temperaturo, tlakom (QNH) in drugimi lokalno dogovorjenimi elementi;

56.

„funkcionalni sistem“ pomeni kombinacijo postopkov, človeških virov in opreme, vključno s strojno in programsko opremo, namenjeno izvajanju funkcije na področju ATM/ANS in drugih funkcij omrežja za ATM;

57.

„splošno letalstvo“ pomeni vsako operacijo civilnega zrakoplova, razen dela v zraku ali komercialnega zračnega prevoza;

58.

„digitalni podatki o točkah na koordinatni mreži“ pomenijo računalniško obdelane meteorološke podatke za sklop enakomerno razmaknjenih točk na karti, ki se lahko v kodirani obliki, primerni za avtomatizirano uporabo, prenesejo z meteorološkega računalnika na drug računalnik;

59.

„navodila“ pomenijo nezavezujoče gradivo, ki ga je Agencija pripravila kot pomoč pri ponazoritvi pomena zahteve ali specifikacije, uporablja pa se kot pomoč pri razlagi Uredbe (ES) št. 216/2008, njenih izvedbenih pravil in sprejemljivih načinov usklajevanja (AMC);

60.

„globalne napovedi na koordinatni mreži“ pomenijo napovedi predvidenih vrednosti meteoroloških elementov na globalni koordinatni mreži z opredeljeno vertikalno in horizontalno ločljivostjo;

61.

„nevarnost“ pomeni vsako stanje, dogodek ali okoliščino z morebitnim škodljivim učinkom;

62.

„relativna višina“ pomeni vertikalno razdaljo do ravni, točke ali predmeta, ki se upošteva kot točka, izmerjeno od določene osnove;

63.

„nivo“ je splošen izraz, ki se nanaša na vertikalni položaj zrakoplova med letom in ima več pomenov: relativna višina, absolutna višina ali nivo letenja;

64.

„lokalno redno poročilo“ pomeni meteorološko poročilo, izdano v določenih časovnih presledkih in namenjeno samo za razširjanje na aerodromu, kjer so bila izvedena opazovanja;

65.

„lokalno posebno poročilo“ pomeni meteorološko poročilo, izdano v skladu z merili za posebna opazovanja in namenjeno samo za razširjanje na aerodromu, kjer so bila izvedena opazovanja;

66.

„meteorološki bilten“ pomeni besedilo, ki vsebuje meteorološke informacije pod ustreznim naslovom;

67.

„meteorološke informacije“ pomenijo meteorološko poročilo, analizo, napoved ter druge navedbe z zvezi z obstoječimi ali predvidenimi meteorološkimi razmerami;

68.

„meteorološko opazovanje“ pomeni meritev in/ali oceno enega ali več meteoroloških elementov;

69.

„meteorološko poročilo“ pomeni navedbo opaženih meteoroloških razmer za določen čas in lokacijo;

70.

„meteorološki satelit“ pomeni umeten Zemljin satelit, ki izvaja meteorološka opazovanja in ta opažanja pošilja na Zemljo;

71.

„meteorološka služba bdenja“ pomeni službo, ki spremlja meteorološke razmere, ki vplivajo na letalske operacije, in zagotavlja informacije v zvezi z nastankom ali predvidenim nastankom določenih vremenskih pojavov na poti, naravnimi in drugimi nevarnostmi, ki lahko vplivajo na varnost operacij zrakoplovov, na zadevnem področju pristojnosti;

72.

„minimalna sektorska absolutna višina (MSA)“ pomeni najmanjšo absolutno višino, ki se lahko uporabi za zagotovitev najmanjše razdalje 300 m (1 000 ft) nad vsemi predmeti na območju krožnega sektorja s polmerom 46 km (25 NM) s središčem na značilni točki, tj. referenčni točki aerodroma (ARP) ali referenčni točki heliporta (HRP);

73.

„NOTAM“ pomeni sporočilo, ki se razpošilja s telekomunikacijskimi sredstvi in vsebuje informacije v zvezi z vzpostavitvijo, stanjem ali spremembo letalskih objektov, storitev, postopkov ali v zvezi z nevarnostmi, s katerimi mora biti osebje, ki ga letalske operacije zadevajo, nujno pravočasno seznanjeno;

74.

„ovira“ pomeni vse nepremične (začasne ali stalne) in premične predmete ali dele predmetov, ki:

75.

„OPMET“ pomeni operativne meteorološke informacije, ki se uporabljajo pri načrtovanju letalskih operacij pred ali med letom;;

76.

„banka podatkov OPMET“ pomeni banko podatkov, v kateri se hranijo in so na voljo na mednarodni ravni operativne meteorološke informacije za uporabo v letalstvu;

77.

„vulkanska aktivnost pred izbruhom“ pomeni neobičajno in/ali naraščajočo vulkansko aktivnost, ki bi lahko pomenila izbruh vulkana;

78.

„prevladujoča vidljivost“ pomeni najvišjo vrednost vidljivosti, opaženo v skladu z opredelitvijo pojma „vidljivost“ na vsaj polovici obzorja ali vsaj polovici površine aerodroma. Ta območja lahko obsegajo med seboj povezane ali nepovezane sektorje;

79.

„problematična uporaba psihoaktivnih snovi“ pomeni uporabo ene ali več psihoaktivnih snovi, ki jih uporablja posameznik tako, da:

80.

„prognostična karta“ pomeni napoved določenega(-ih) meteorološkega(-ih) elementa(-ov) za določen čas ali obdobje in za določeno površino ali del zračnega prostora, grafično prikazano na karti;

81.

„psihoaktivne snovi“ pomenijo alkohol, opioide, kanabinoide, pomirjevala in hipnotike, kokain, druge psihotropne snovi, halucinogene in hlapna razredčila, izključena pa sta kofein in tobak;

82.

„center za usklajevanje reševanja (RCC)“ pomeni enoto, pristojno za spodbujanje učinkovite organizacije služb za iskanje in reševanje ter za usklajevanje izvajanja operacij iskanja in reševanja na območju iskanja in reševanja;

83.

„obdobje počitka“ pomeni neprekinjeno in določeno časovno obdobje po dolžnosti in/ali pred dolžnostjo, v katerem je kontrolor zračnega prometa brez vseh dolžnosti;

84.

„sistem razporeda dela“ pomeni strukturo delovnih obdobij in obdobij počitka za kontrolorje zračnega prometa v skladu s pravnimi in operativnimi zahtevami;

85.

„tveganje“ pomeni kombinacijo skupne verjetnosti ali pogostnosti pojavljanja škodljivih učinkov, ki so posledica nevarnosti, in resnosti teh učinkov;

86.

„vzletno-pristajalna steza“ pomeni določeno pravokotno območje na kopenskem aerodromu, pripravljeno za pristajanje in vzletanje zrakoplovov;

87.

„vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR)“ pomeni razdaljo, pri kateri pilot zrakoplova na sredinski črti vzletno-pristajalne steze lahko vidi talne oznake na stezi ali luči, ki označujejo stezo ali njeno sredinsko črto;

88.

„varnostna smernica“ pomeni dokument, ki ga izda ali sprejme pristojni organ in določa, da se izvedejo ukrepi za ponovno vzpostavitev varnosti funkcionalnega sistema ali omeji njegova operativna uporaba, kadar je dokazano, da bi bila v nasprotnem primeru lahko ogrožena varnost v letalstvu;

89.

„sistem upravljanja varnosti (SMS)“ pomeni sistematičen pristop k upravljanju varnosti, vključno s potrebnimi organizacijskimi strukturami, odgovornostmi, politikami in postopki;

90.

„enota služb za iskanje in reševanje“ je splošen izraz, ki zajema center za usklajevanje reševanja, podružnico centra za reševanje ali urad za alarmiranje, kot je ustrezno;

91.

„izbrani vulkanski observatorij“ pomeni izvajalca, ki ga je izbral pristojni organ za opazovanje aktivnosti vulkana ali skupine vulkanov ter zagotavljanje teh opažanj prejemnikom z dogovorjenega letalskega seznama;

92.

„polavtomatski sistem opazovanja“ pomeni sistem opazovanja, ki omogoča izboljšanje meritev, za izdajo ustreznih poročil pa je potrebno človeško posredovanje;

93.

„SIGMET“ pomeni informacije o vremenskih pojavih na poti, ki lahko vplivajo na varnost operacij zrakoplovov;

94.

„sporočilo SIGMET“ pomeni informacije, ki jih izda meteorološka služba bdenja v zvezi z nastankom ali predvidenim nastankom določenih vremenskih pojavov na poti, ki lahko vplivajo na varnost operacij zrakoplovov, ter časovnim in prostorskim razvojem navedenih pojavov;

95.

„posebno poročilo iz zrakoplova“ pomeni meteorološko poročilo iz zrakoplova, izdano v skladu z merili na podlagi opažanj med letom;

96.

„stres“ pomeni posledico, ki se kaže pri posamezniku zaradi soočanja z morebitnim vzrokom (povzročiteljem stresa) za spremembo njegove učinkovitosti. Glede na to, v kakšni meri se posameznik čuti sposobnega obvladovati povzročitelja stresa, lahko soočenje na njegovo učinkovitost vpliva negativno (negativen stres), pozitivno (pozitiven stres) ali pa nanjo ne vpliva;

97.

„usposabljanje za tipski rating sistemov in opreme“ pomeni usposabljanje za posredovanje znanja in spretnosti v zvezi z določenim sistemom/opremo ter posledično pridobitev operativne usposobljenosti;

98.

„prilagojeni podatki“ pomenijo letalske podatke, ki jih je zagotovil operator zrakoplova ali v njegovem imenu izvajalec podatkovnih storitev (DAT) in so bili pripravljeni za tega operatorja zrakoplova za predvideno operativno uporabo;

99.

„nadomestni vzletni aerodrom“ pomeni nadomestni aerodrom, na katerem lahko zrakoplov pristane, če to postane potrebno kmalu po vzletu in ni mogoče uporabiti odhodnega aerodroma;

100.

„napoved za aerodrom (TAF)“ pomeni kratko navedbo predvidenih meteoroloških razmer na aerodromu za določeno obdobje;

101.

„teren“ pomeni površje Zemlje, ki vključuje naravne značilnosti, kot so gore, hribi, slemena, doline, vodna telesa, trajni led in sneg, ne vključuje pa ovir;

102.

„prag“ pomeni začetek dela vzletno-pristajalne steze, ki se uporablja za pristajanje;

103.

„cona dotika“ pomeni del vzletno-pristajalne steze za pragom, ki je predviden za prvi stik pristajajočih letal z vzletno-pristajalno stezo;

104.

„tropski ciklon“ je splošen izraz za sinoptični ciklon, ki ne pomeni fronte in se tvori nad tropskimi ali subtropskimi vodami z organizirano konvekcijo in določenim ciklonskim kroženjem prizemnega vetra;

105.

„svetovalni center za spremljanje tropskih ciklonov (TCAC)“ pomeni meteorološki center, ki z zagotavljanjem informacij svetuje meteorološkim službam bdenja, svetovnima prognostičnima centroma in mednarodnim bankam podatkov OPMET v zvezi s položajem, napovedano smerjo in hitrostjo premikanja tropskih ciklonov, tlakom v njihovih središčih ter najmočnejšim prizemnim vetrom;

106.

„vidljivost“ pomeni vidljivost za letalske namene, ki je večja od:

107.

„svetovalni center za spremljanje vulkanskega pepela (VAAC)“ pomeni meteorološki center, ki z zagotavljanjem informacij svetuje meteorološkim službam bdenja, centrom območne kontrole, centrom informacij za letenje, svetovnima prognostičnima centroma in mednarodnim bankam podatkov OPMET v zvezi z lateralno in vertikalno razširjenostjo ter napovedanim premikanjem vulkanskega pepela v ozračju po izbruhih vulkana;

108.

„svetovni prognostični center (WAFC)“ pomeni meteorološki center, ki državam članicam v okviru letalske fiksne storitve z ustreznimi sredstvi in v digitalni obliki pripravlja in izdaja pomembne vremenske napovedi in napovedi za zgornji zračni prostor na svetovni ravni;

109.

„svetovni prognostični sistem (WAFS)“ pomeni svetovni sistem, s katerim svetovna prognostična centra zagotavljata letalske meteorološke napovedi na poti v enotnih standardiziranih oblikah.

(a)

Pristojni organi izvajajo naloge certificiranja, nadzora in izvrševanja v povezavi z uporabo zahtev, ki veljajo za izvajalce storitev, spremljajo varno zagotavljanje njihovih storitev ter preverjajo izpolnjevanje veljavnih zahtev.

(b)

Pristojni organi opredelijo in izvajajo pristojnosti za certificiranje, nadzor in izvrševanje na način, ki zagotavlja, da:

Zadevni pristojni organi redno pregledujejo sporazum o nadzoru izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v funkcionalnih blokih zračnega prostora (FAB), ki se raztezajo po zračnem prostoru, ki je v pristojnosti več kot ene države članice, kot je navedeno v členu 2(3) Uredbe (ES) št. 550/2004, ter, v primeru čezmejnega izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa, sporazum o medsebojnem priznavanju nadzornih nalog iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 550/2004 ter praktično izvajanje navedenih sporazumov, zlasti glede dosežene varnostne uspešnosti izvajalcev storitev pod njihovim nadzorom.

(c)

Pristojni organ se z drugimi pristojnimi organi dogovori o uskladitvi priglašenih sprememb funkcionalnih sistemov, ki vključujejo izvajalce storitev pod nadzorom drugih pristojnih organov. Z navedenim dogovorom o uskladitvi se v skladu s točko ATM/ANS.AR.C.025 zagotovita učinkovit izbor in pregled navedenih priglašenih sprememb.

(a)

Agencija pripravi sprejemljive načine usklajevanja (AMC), ki se lahko uporabijo za zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe. Ob zagotovitvi skladnosti z AMC se veljavne zahteve te uredbe štejejo za izpolnjene.

(b)

Za zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe se lahko uporabijo drugi načini usklajevanja (AltMOC).

(c)

Pristojni organ vzpostavi sistem za stalno ocenjevanje, ali vsi AltMOC, ki jih uporablja sam ali izvajalci storitev pod njegovim nadzorom, omogočajo zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe.

(d)

Pristojni organ oceni vse AltMOC, ki jih izvajalec storitev predlaga v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.020, tako da analizira predloženo dokumentacijo in, če meni, da je to potrebno, izvede inšpekcijski pregled pri izvajalcu storitev.

Če pristojni organ ugotovi, da AltMOC zadoščajo za zagotovitev skladnosti z veljavnimi zahtevami te uredbe, nemudoma:

(e)

Če pristojni organ sam uporablja AltMOC za zagotovitev skladnosti z veljavnimi zahtevami te uredbe, jih:

Pristojni organ zagotovi Agenciji popoln opis AltMOC, vključno z vsemi spremembami postopkov, ki bi lahko bile pomembne, in oceno, ki dokazuje, da so veljavne zahteve te uredbe izpolnjene.

(a)

Pristojni organ nemudoma obvesti Agencijo o vsaki večji težavi pri izvajanju ustreznih določb Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil ali uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004 in (ES) št. 551/2004 ter Uredbe (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (1), ki veljajo za izvajalce storitev.

(b)

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2) pristojni organ zagotovi Agenciji informacije, pomembne za varnost, ki izhajajo iz prejetih poročil o dogodkih.

(a)

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 376/2014 pristojni organ vzpostavi sistem za ustrezno zbiranje, analiziranje in razširjanje informacij o varnosti.

(b)

Agencija vzpostavi sistem za ustrezno analiziranje vseh zadevnih informacij o varnosti, prejetih od pristojnih organov, ter državam članicam in Komisiji, kot je ustrezno, nemudoma zagotovi vse informacije, vključno s priporočili ali popravljalnimi ukrepi, ki jih morajo sprejeti za pravočasen odziv na varnostno težavo, ki vključuje izvajalce storitev.

(c)

Pristojni organ po prejemu informacij iz točk (a) in (b) sprejme ustrezne ukrepe za obravnavo varnostne težave, vključno z izdajo varnostnih smernic v skladu s točko ATM/ANS.AR.A.030.

(d)

Ukrepi, sprejeti v skladu s točko (c), se nemudoma sporočijo zadevnim izvajalcem storitev, ki jih morajo upoštevati v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.060. Pristojni organ o navedenih ukrepih obvesti tudi Agencijo in, če je potrebno skupno ukrepanje, druge zadevne pristojne organe.

(a)

Pristojni organ izda varnostno smernico, če v funkcionalnem sistemu ugotovi obstoj nevarnih razmer, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje.

(b)

Varnostna smernica se pošlje zadevnim izvajalcem storitev in vsebuje najmanj naslednje informacije:

(c)

Pristojni organ pošlje kopijo varnostne smernice Agenciji in drugim zadevnim pristojnim organom v enem mesecu od njene izdaje.

(d)

Pristojni organ preveri skladnost izvajalcev storitev z veljavnimi varnostnimi smernicami.

(a)

Pristojni organ vzpostavi in ohranja sistem upravljanja, ki vključuje najmanj naslednje elemente:

(b)

Pristojni organ za vsako področje dejavnosti, ki je del sistema upravljanja, imenuje eno ali več oseb, ki so na splošno odgovorne za upravljanje zadevne naloge oziroma nalog.

(c)

Pristojni organ določi postopke za sodelovanje pri medsebojni izmenjavi vseh potrebnih informacij in pomoči z drugimi zadevnimi pristojnimi organi, vključno z izmenjavo vseh ugotovitev in nadaljnjimi ukrepi, sprejetimi na podlagi certifikacije in nadzora izvajalcev storitev, ki izvajajo dejavnosti na ozemlju države članice, vendar jih je certificiral pristojni organ druge države članice ali Agencija.

(d)

Kopija postopkov, povezanih s sistemom upravljanja, in njihovih sprememb se da na voljo Agenciji zaradi standardizacije.

(a)

Pristojni organ lahko dodeli svoje naloge, ki so povezane s certificiranjem ali nadzorom izvajalcev storitev iz te uredbe, vendar ne z dejansko izdajo certifikatov, usposobljenim subjektom. Ob dodelitvi takšnih nalog pristojni organ zagotovi, da ima:

(b)

Pristojni organ zagotovi, da postopek notranje revizije in postopek obvladovanja varnostnih tveganj iz točke ATM/ANS.AR.B.001(a)(4) vključujeta vse naloge, ki jih v njegovem imenu izvaja usposobljeni subjekt.

(a)

Pristojni organ ima vzpostavljen sistem za odkrivanje sprememb, ki vplivajo na njegovo zmožnost izvajanja nalog in pristojnosti iz te uredbe. Ta sistem mu omogoča ustrezno ukrepanje za zagotovitev nadaljnje ustreznosti in učinkovitosti sistema upravljanja.

(b)

Pristojni organ pravočasno posodobi svoj sistem upravljanja v skladu s spremembami te uredbe, da zagotovi učinkovito izvajanje.

(c)

Pristojni organ obvesti Agencijo o znatnih spremembah, ki vplivajo na njegovo zmožnost izvajanja nalog in pristojnosti iz te uredbe.

(a)

Pristojni organ vzpostavi sistem vodenja evidenc za ustrezno shranjevanje, dostopnost in zanesljivo sledljivost:

(b)

Pristojni organ vodi seznam vseh certifikatov, izdanih izvajalcem storitev, in prejetih izjav.

(c)

Vse evidence se po prenehanju veljavnosti certifikata ali umiku izjave glede na zakonodajo, ki se uporablja za varstvo podatkov, hranijo najmanj pet let.

(a)

Pristojni organi redno spremljajo in ocenjujejo varnostno uspešnost izvajalcev storitev, ki jih nadzorujejo.

(b)

Pristojni organi rezultate spremljanja varnostne uspešnosti uporabijo zlasti v okviru nadzora na podlagi tveganja.

(a)

Pristojni organ v okviru točke ATM/ANS.AR.B.001(a)(1) vzpostavi postopek, da preveri:

(b)

Postopek iz točke (a):

(a)

Pristojni organ ali usposobljeni subjekti, ki delujejo v njegovem imenu, izvajajo revizije v skladu s členom 5.

(b)

Revizije iz točke (a):

(c)

Pristojni organ na podlagi razpoložljivih dokazov spremlja stalno skladnost izvajalcev storitev, ki jih nadzoruje, z veljavnimi zahtevami te uredbe.

(a)

Pristojni organ ob upoštevanju posebne narave izvajalcev storitev, zapletenosti njihovih dejavnosti in rezultatov preteklih dejavnosti certificiranja in/ali nadzora vzpostavi in letno posodablja program nadzora, ki temelji na oceni povezanih tveganj. Program nadzora vključuje revizije, ki:

(b)

Pristojni organ se lahko odloči, da po potrebi spremeni cilje in obseg vnaprej načrtovanih revizij z vključitvijo pregledov dokumentacije in dodatnih revizij.

(c)

Pristojni organ določi, katere ureditve, elemente, storitve, funkcije, fizične lokacije in dejavnosti je treba revidirati v določenem časovnem obdobju

(d)

Revizijska opažanja in ugotovitve, ki se izdajo v skladu s točko ATM/ANS.AR.C.050, se dokumentirajo. Podprejo se z dokazi ter opredelijo na podlagi veljavnih zahtev in njihovih izvedbenih predpisov, glede na katere je bila revizija izvedena.

(e)

Pripravi se revizijsko poročilo s podrobnim opisom ugotovitev in opažanj, ki se predloži zadevnemu izvajalcu storitev.

(a)

V skladu s postopkom iz točke ATM/ANS.AR.C.005(a) pristojni organ po prejemu vloge za izdajo certifikata izvajalcu storitev preveri skladnost izvajalca storitev z veljavnimi zahtevami te uredbe.

(b)

Pristojni organ lahko pred izdajo certifikata zahteva vse revizije, inšpekcijske preglede ali ocene, ki so po njegovem mnenju potrebni.

(c)

Certifikat se izda za nedoločen čas. Privilegiji iz dejavnosti, ki jih izvajalec storitev sme opravljati, se določijo v pogojih za izvajanje storitev, ki so priloženi certifikatu.

(d)

Če vprašanje v zvezi z ugotovitvijo 1. stopnje ostaja nerešeno, se certifikat ne izda. V izjemnih okoliščinah izvajalec storitev ugotovitev(-ve), ki ni(-so) 1. stopnje, po potrebi oceni in ublaži, načrt popravljalnih ukrepov za rešitev vprašanj v zvezi z ugotovitvijo(-ami) pa odobri pristojni organ pred izdajo certifikata.

(a)

Po prejemu obvestila o spremembi v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.045 pristojni organ ravna v skladu s točkami ATM/ANS.AR.C.030, ATM/ANS.AR.C.035 in ATM/ANS.AR.C.040.

(b)

Po prejemu obvestila o spremembi v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.040(a)(2), ki zahteva predhodno odobritev, pristojni organ:

(c)

Da se izvajalcu storitev omogoči uvedba sprememb sistema upravljanja in/ali sistema upravljanja varnosti, kot je ustrezno, brez predhodne odobritve v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.040(b), pristojni organ odobri postopek, ki opredeljuje obseg takšnih sprememb in opisuje, kako se bodo takšne spremembe priglasile in upravljale. Pristojni organ med stalnim nadzorom oceni informacije, posredovane v obvestilu, da bi preveril, ali so sprejeti ukrepi v skladu z odobrenimi postopki in veljavnimi zahtevami. V primeru neskladnosti pristojni organ:

(a)

Pristojni organ preveri:

(b)

Pristojni organ odobri postopke, spremembe in odstopanja iz točke (a), če ugotovi, da so potrebni in zadostni za izvajalca storitev za dokazovanje skladnosti s točkami ATM/ANS.OR.A.045, ATM/ANS.OR.C.005, ATS.OR.205 in ATS.OR.210, kot je ustrezno.

(a)

Pristojni organ po prejemu obvestila v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.045(a)(1) ali po prejemu spremenjenih informacij v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.045(b) sprejme odločitev o tem, ali bo pregledal spremembo. V podporo tej odločitvi pristojni organ po potrebi od izvajalca storitev zahteva dodatne informacije.

(b)

Pristojni organ določi potrebo po pregledu na podlagi posebnih, veljavnih in dokumentiranih meril, ki najmanj zagotavljajo pregled priglašene spremembe v primeru bistvene verjetnosti, da je argument za izvajalca storitev zapleten ali mu ni poznan, in resnosti morebitnih posledic spremembe.

(c)

Če se pristojni organ odloči za pregled na podlagi drugih meril, ki temeljijo na tveganju, poleg tistih iz točke (b), so ta merila posebna, veljavna in dokumentirana.

(d)

Pristojni organ obvesti izvajalca storitev o svoji odločitvi za pregled priglašene spremembe funkcionalnega sistema in izvajalcu storitev na njegovo zahtevo predloži utemeljitev.

(a)

Pristojni organ pri pregledu argumenta za priglašeno spremembo:

(b)

Pristojni organ:

(a)

Pristojni organ po prejemu izjave izvajalca služb informacij za letenje, ki namerava izvajati takšne službe, preveri, ali izjava vsebuje vse informacije, zahtevane v točki ATM/ANS.OR.A.015, in navedenemu izvajalcu potrdi prejem izjave.

(b)

Če izjava ne vsebuje zahtevanih informacij ali vsebuje informacije, ki kažejo na neizpolnjevanje veljavnih zahtev, pristojni organ obvesti zadevnega izvajalca služb informacij za letenje o neizpolnjevanju in zahteva dodatne informacije. Pristojni organ po potrebi izvede revizijo pri izvajalcu služb informacij za letenje. Če je neizpolnjevanje zahtev potrjeno, pristojni organ sprejme ukrepe iz točke ATM/ANS.AR.C.050.

(c)

Pristojni organ vodi evidenco izjav, ki jih je prejel od izvajalcev služb informacij za letenje v skladu s to uredbo.

(a)

Pristojni organ ima sistem za analiziranje ugotovitev glede na njihov pomen za varnost in se odloči za izvršilne ukrepe na podlagi varnostnega tveganja, ki nastane zaradi neskladnosti izvajalca storitev.

(b)

V okoliščinah, kjer ob ustreznih takojšnjih ukrepih za zmanjšanje tveganja ne bi bilo dodatnega varnostnega tveganja ali bi bilo to zelo nizko, pristojni organ lahko dovoli izvajanje storitev in s tem zagotovi njihovo neprekinjenost, hkrati pa se izvajajo popravljalni ukrepi.

(c)

Ugotovitev 1. stopnje izda pristojni organ, če se ugotovi bistvena neskladnost z veljavnimi zahtevami Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil ter uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 in njihovih izvedbenih pravil, postopki in priročniki izvajalca storitev, pogoji certifikata ali certifikatom, po potrebi aktom o določitvi ali z vsebino izjave, ki znatno ogroža varnost letenja ali drugače vzbuja dvom o zmožnosti izvajalca storitev za nadaljnje izvajanje dejavnosti.

Ugotovitve 1. stopnje med drugim vključujejo:

(d)

Ugotovitev 2. stopnje izda pristojni organ, če se ugotovi kakršna koli druga neskladnost z veljavnimi zahtevami Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil ter uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 in njihovih izvedbenih pravil, postopki in priročniki izvajalca storitev, pogoji certifikata ali vsebino izjave.

(e)

V primeru ugotovitve v okviru nadzora ali drugih postopkov pristojni organ brez poseganja v dodatne ukrepe, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in to uredbo ter uredbami (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 in njihovimi izvedbenimi pravili, pisno obvesti izvajalca storitev o ugotovitvi in zahteva popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljene(-ih) neskladnosti.

(f)

V primerih, za katere se ugotovitve 1. in 2. stopnje ne zahtevajo, lahko pristojni organ izda mnenje.

(a)

Vloga za pridobitev certifikata izvajalca storitev ali spremembo obstoječega certifikata se predloži v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ, pri čemer se upoštevajo veljavne zahteve te uredbe.

(b)

V skladu s členom 6 izvajalec storitev za pridobitev certifikata izpolnjuje:

(a)

Ne glede na točko (b) lahko izvajalec služb zračnega prometa predloži vlogo za pridobitev certifikata, omejenega na izvajanje storitev v zračnem prostoru, ki je v pristojnosti države članice, v kateri ima glavni poslovni sedež ali, če ta obstaja, uradni sedež, če izvaja ali namerava izvajati samo storitve v zvezi z eno ali več naslednjimi kategorijami:

(b)

Vlogo za pridobitev omejenega certifikata lahko predložijo tudi naslednji izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa:

(c)

Kot določi pristojni organ, izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, ki predloži vlogo za pridobitev omejenega certifikata v skladu s točko (a) ali (b)(1), izpolnjuje najmanj naslednje zahteve, določene v:

(d)

Kot določi pristojni organ, izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, ki predloži vlogo za pridobitev omejenega certifikata v skladu s točko (b)(2), izpolnjuje najmanj zahteve iz točk (c)(1) do (c)(4) in posebne zahteve iz Priloge IV.

(e)

Vloga za pridobitev omejenega certifikata se predloži pristojnemu organu v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ.

(a)

V skladu s členom 7 ima izvajalec služb informacij za letenje možnost, da izjavi, da je sposoben in ima sredstva za izvajanje pristojnosti, povezanih s storitvami, ki jih izvaja, če poleg zahtev iz člena 8b(1) Uredbe (EU) št. 216/2008 izpolnjuje naslednji alternativni zahtevi:

(b)

Izvajalec služb informacij za letenje, ki poda izjavo o svojih dejavnostih:

(c)

Izvajalec služb informacij za letenje, ki poda izjavo o svojih dejavnostih, pred prenehanjem izvajanja storitev obvesti pristojni organ v roku, ki ga določi pristojni organ.

(d)

Izvajalec služb informacij za letenje, ki poda izjavo o svojih dejavnostih, izpolnjuje naslednje zahteve, določene v:

(e)

Izvajalec služb informacij za letenje, ki poda izjavo o svojih dejavnostih, z dejavnostmi začne šele, ko od pristojnega organa prejme potrdilo o prejemu izjave.

(a)

Izvajalec storitev lahko za zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe poleg sprejemljivih načinov usklajevanja (AMC), ki jih sprejme Agencija, uporablja tudi druge načine usklajevanja (AltMOC).

(b)

Če želi izvajalec storitev uporabljati AltMOC, pred njihovim izvajanjem pristojnemu organu zagotovi popoln opis AltMOC. Opis vključuje vse spremembe priročnikov ali postopkov, ki so lahko pomembne, ter oceno, ki dokazuje izpolnjevanje zahtev te uredbe.

Izvajalec storitev lahko te druge načine usklajevanja uporablja na podlagi predhodne odobritve pristojnega organa in po prejemu obvestila, kot je določeno v točki ATM/ANS.AR.A.015(d).

(a)

Certifikat izvajalca storitev ostane veljaven, če:

(b)

Ob preklicu ali vrnitvi se certifikat nemudoma vrne pristojnemu organu.

(a)

izvajalec služb informacij za letenje še naprej izpolnjuje veljavne zahteve te uredbe, vključno z zahtevami iz točke ATM/ANS.OR.A.050, ki zadevajo olajševanje in sodelovanje z namenom izvajanja pooblastil pristojnih organov, ter zahtevami iz točke ATM/ANS.OR.A.055, ki zadevajo obravnavanje ugotovitev;

(b)

izjave ne umakne izvajalec takšnih služb ali če je pristojni organi ne odstrani iz registra.

(a)

Priglasitev in upravljanje:

(b)

Za uveljavitev vsake spremembe iz točke (a)(2) je potrebna predhodna odobritev, razen če se takšna sprememba priglasi in upravlja v skladu s postopkom, ki ga odobri pristojni organ, kot je določeno v točki ATM/ANS.AR.C.025(c).

(a)

Izvajalec storitev, ki načrtuje spremembo svojega funkcionalnega sistema:

(b)

Izvajalec storitev po priglasitvi spremembe obvesti pristojni organ v primeru vsake bistvene spremembe informacij, predloženih v skladu s točkama (a)(1) in (2), ter zadevne izvajalce storitev in letalske akterje v primeru vsake bistvene spremembe informacij, predloženih v skladu s točko (a)(3).

(c)

Izvajalec storitev lahko v operativno storitev vključi samo dele spremembe, za katere so bile zaključene dejavnosti, zahtevane s postopki iz točke ATM/ANS.OR.B.010.

(d)

Če spremembo pregleda pristojni organ v skladu s točko ATM/ANS.AR.C.035, lahko izvajalec v operativno storitev vključi samo dele spremembe, za katere je pristojni organ odobril argument.

(e)

Če sprememba vpliva na druge izvajalce storitev in/ali letalske akterje, kot je opredeljeno v točki (a)(3), izvajalec storitev in ti drugi izvajalci storitev skupaj določijo:

(f)

Navedeni izvajalci storitev, na katere vplivajo predpostavke in ukrepi za zmanjšanje tveganja iz točke (e)(2), v svojem argumentu za spremembo uporabijo samo predpostavke in ukrepe za zmanjšanje tveganja, dogovorjene in usklajene z drugimi izvajalci storitev in, kadar je to izvedljivo, letalskimi akterji.

(a)

opredeli temeljni vzrok neskladnosti;

(b)

določi načrt popravljalnih ukrepov, ki ga odobri pristojni organ;

(c)

pristojnemu organu zadovoljivo dokaže izvajanje popravljalnih ukrepov v roku, ki ga predlaga izvajalec storitev in potrdi navedeni organ, kot je opredeljeno v točki ATM/ANS.AR.C.050(e).

(a)

Izvajalec storitev poroča pristojnemu organu in vsem drugim organizacijam, ki jim mora poročati v skladu z zahtevami države članice, v kateri izvaja storitve, o vseh nesrečah, resnih incidentih in dogodkih, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (1) in Uredbi (EU) št. 376/2014.

(b)

Brez poseganja v točko (a) izvajalec storitev poroča pristojnemu organu in, če to ni zadevni izvajalec storitev, organizaciji, pristojni za načrtovanje sistema in sestavnih delov, o vseh motnjah v delovanju, tehničnih okvarah, prekoračitvah tehničnih omejitev, dogodkih ali drugih neobičajnih okoliščinah, ki so ali bi lahko ogrozili varnost storitev in niso povzročili nesreče ali resnega incidenta.

(c)

Brez poseganja v uredbi (EU) št. 996/2010 in (EU) št. 376/2014 se poročila iz točk (a) in (b) pripravijo v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ, ter vsebujejo vse ustrezne informacije o dogodku, s katerim je izvajalec storitev seznanjen.

(d)

Poročila se pripravijo čim prej, vsekakor pa v 72 urah po tem, ko je izvajalec storitev ugotovil podrobnosti dogodka, na katerega se poročilo nanaša, razen če to preprečijo izjemne okoliščine.

(e)

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 376/2014, kadar je to primerno, izvajalec storitev pripravi poročilo o nadaljnjih ukrepih, v katerem navede podrobnosti o ukrepih, ki jih namerava sprejeti za preprečitev podobnih dogodkov v prihodnosti, in sicer nemudoma po določitvi teh ukrepov. To poročilo se pripravi v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ.

(a)

Izvajalec storitev svoje storitve izvaja na odprt in pregleden način. Objavi pogoje v zvezi z dostopom do njegovih storitev in njihove spremembe ter vzpostavi postopek rednega ali priložnostnega posvetovanja, posamično ali skupinsko, z uporabniki njegovih storitev o določenih spremembah pri izvajanju storitev.

(b)

Izvajalec storitev ne razlikuje na podlagi državljanstva ali drugih lastnosti uporabnika ali kategorije uporabnikov njegovih storitev na način, ki je v nasprotju s pravom Unije.

(a)

Izvajalec storitev izvaja in ohranja sistem upravljanja, ki vključuje:

(b)

Izvajalec storitev dokumentira vse ključne postopke sistema upravljanja, vključno s postopkom za seznanjanje osebja z njegovimi pristojnostmi, ter postopek za spremembo navedenih postopkov.

(c)

Izvajalec storitev vzpostavi funkcijo spremljanja skladnosti svoje organizacije z veljavnimi zahtevami in ustreznosti postopkov. Spremljanje skladnosti vključuje sistem posredovanja povratnih informacij o ugotovitvah odgovornemu vodji, da se po potrebi zagotovi učinkovita izvedba popravljalnih ukrepov.

(d)

Izvajalec storitev spremlja delovanje svojega funkcionalnega sistema in če odkrije nezadostno uspešnost, ugotovi vzroke zanjo in jih odpravi ali pa ublaži posledice nezadostne uspešnosti po ugotovitvi njenih učinkov.

(e)

Sistem upravljanja je sorazmeren z velikostjo organizacije izvajalca storitev in zapletenostjo njenih dejavnosti, pri čemer se upoštevajo nevarnosti in s tem povezana tveganja pri navedenih dejavnostih.

(f)

Izvajalec storitev v okviru svojega sistema upravljanja vzpostavi formalne povezave z zadevnimi izvajalci storitev in letalskimi akterji za:

(g)

Kadar ima izvajalec storitev tudi certifikat za operatorja aerodroma, zagotovi, da sistem upravljanja zajema vse dejavnosti s področja uporabe njegovih certifikatov.

(a)

Izvajalec storitev uporablja postopke za obvladovanje, oceno in po potrebi ublažitev vpliva sprememb njegovih funkcionalnih sistemov v skladu s točkami ATM/ANS.OR.A.045, ATM/ANS.OR.C.005, ATS.OR.205 in ATS.OR.210, kot je ustrezno.

(b)

Izvajalec storitev postopke iz točke (a) ali morebitne bistvene spremembe navedenih postopkov:

(c)

Če odobreni postopki iz točke (b) niso primerni za določeno spremembo, izvajalec storitev:

(a)

Dejavnosti, oddane podizvajalcem, vključujejo vse dejavnosti izvajalca storitev v skladu s pogoji certifikata, ki jih izvajajo druge organizacije, ki so same certificirane za izvajanje takšnih dejavnosti, ali pa, če niso certificirane, delajo pod nadzorom izvajalca storitev. Izvajalec storitev v primeru oddaje ali naročila katerega koli dela svojih dejavnosti zunanjim organizacijam zagotovi, da oddana ali naročena dejavnost, sistem ali sestavni del izpolnjuje veljavne zahteve.

(b)

Če izvajalec storitev odda kateri koli del svojih dejavnosti organizaciji, ki ni sama certificirana za izvajanje takšnih dejavnosti v skladu s to uredbo, zagotovi, da organizacija, ki je dejavnosti prevzela v izvajanje, dela pod njegovim nadzorom. Izvajalec storitev zagotovi, da ima pristojni organ dostop do organizacije, ki je dejavnosti prevzela v izvajanje, da preveri stalno skladnost z veljavnimi zahtevami te uredbe.

(a)

Izvajalec storitev imenuje odgovornega vodjo, ki zagotovi, da se lahko vse dejavnosti financirajo in izvajajo v skladu z veljavnimi zahtevami. Odgovorni vodja je pristojen za vzpostavitev in vzdrževanje učinkovitega sistema upravljanja.

(b)

Izvajalec storitev opredeli pristojnost, dolžnosti in odgovornosti imenovanih imetnikov delovnih mest, zlasti vodstvenega osebja, odgovornega za funkcije v zvezi z varnostjo, kakovostjo, varovanjem, financami in človeškimi viri, kot je ustrezno.

(a)

Izvajalec storitev vzpostavi sistem vodenja evidenc, ki omogoča ustrezno shranjevanje zapisov in zanesljivo sledljivost vseh njegovih dejavnosti, vključuje pa zlasti vse elemente iz točke ATM/ANS.OR.B.005.

(b)

Izvajalec storitev obliko in obdobje hrambe evidenc iz točke (a) določi v svojih postopkih sistema upravljanja.

(c)

Evidence se hranijo na način, ki zagotavlja zaščito pred poškodbami, spreminjanjem in krajo.

(a)

Izvajalec storitev pripravlja in posodablja operativne priročnike v zvezi z izvajanjem storitev, ki so v obliki smernic namenjeni operativnemu osebju.

(b)

Zagotavlja, da:

(a)

Za vse spremembe, priglašene v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.045(a)(1), izvajalec storitev, ki ni izvajalec služb zračnega prometa:

(b)

Izvajalec storitev, ki ni izvajalec služb zračnega prometa, zagotovi, da ocena varnosti iz točke (a) vključuje:

(1)

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa izdelajo poslovni načrt za obdobje najmanj petih let. Poslovni načrt:

(2)

Informacije iz točk (i) in (ii) točke 1 so v skladu z načrtom izvedbe iz člena 11 Uredbe (ES) št. 549/2004, glede podatkov o varnosti pa v skladu z državnim varnostnim programom iz standarda 3.1.1 Priloge 19 k prvi izdaji Čikaške konvencije iz julija 2013.

(3)

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa zagotovijo varnost za večje naložbene programe in jih poslovno utemeljijo, po potrebi tudi ocenijo učinek na ustrezne cilje uspešnosti iz točke 1(ii) in opredelijo naložbe, ki izhajajo iz pravnih zahtev, povezanih z izvajanjem raziskovalnega programa za upravljanje zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (SESAR).

(1)

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa predložijo letni načrt za prihodnje leto, ki nadalje določa značilnosti poslovnega načrta in opisuje kakršne koli spremembe v primerjavi s prejšnjim načrtom.

(2)

Letni načrt zajema naslednje določbe o ravni in kakovosti storitev, kot so predvidena raven zmogljivosti, varnosti, spoštovanja okolja in stroškovne učinkovitosti:

(a)

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa ter upravljavec omrežja v okviru svojega sistema upravljanja, kot se zahteva v točki ATM/ANS.OR.B.005, vzpostavijo sistem za upravljanje varovanja, da zagotovijo:

(b)

Sistem upravljanja varovanja opredeljuje:

(c)

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa ter upravljavec omrežja zagotovijo varnostno preverjanje svojega osebja, če je ustrezno, ter se usklajujejo z ustreznimi civilnimi in vojaškimi organi za zagotovitev varovanja svojih objektov, osebja in podatkov.

(d)

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa ter upravljavec omrežja sprejmejo potrebne ukrepe za zaščito svojih sistemov, uporabljenih sestavnih delov in podatkov ter omrežja pred grožnjami za informacijsko in kibernetsko varnost, ki bi lahko pomenile nezakonit poseg v izvajanje storitev.

(a)

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa ter upravljavec omrežja imajo v skladu s pravom, ki se uporablja, vzpostavljene ureditve za kritje odgovornosti v zvezi z izvajanjem nalog.

(b)

Uporabljena metoda za pridobitev kritja ustreza zadevni možni izgubi in škodi, ob upoštevanju pravnega položaja zadevnih izvajalcev in upravljavca omrežja ter stopnje razpoložljivega kritja pri komercialnem zavarovanju.

(c)

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa ter upravljavec omrežja, ki uporabljajo storitve drugega izvajalca storitev, zagotovijo, da sporazumi, ki jih sklenejo v ta namen, določajo porazdelitev odgovornosti med njimi.

(a)

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa pristojnemu organu predložijo letno poročilo o svojih dejavnostih.

(b)

Letno poročilo izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavcev pretoka zračnega prometa zajema njihove finančne rezultate brez poseganja v člen 12 Uredbe (ES) št. 550/2004, operativno uspešnost ter katere koli druge pomembne dejavnosti in razvojne dosežke, zlasti na področju varnosti.

(c)

Upravljavec omrežja v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 677/2011 predloži letno poročilo o svojih dejavnostih Komisiji in Agenciji. To poročilo zajema njegovo operativno uspešnost ter pomembne dejavnosti in razvojne dosežke, zlasti na področju varnosti.

(d)

Letna poročila iz točk (a) in (c) vključujejo najmanj:

(e)

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa ter upravljavec omrežja omogočijo, da so njihova letna poročila na zahtevo na voljo Komisiji in Agenciji. Navedena poročila dajo na voljo tudi javnosti pod pogoji, ki jih določi pristojni organ v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.

(a)

Izvajalec služb zračnega prometa pristojne organe obvesti o:

(b)

Izvajalec služb zračnega prometa sprejme vse potrebne ukrepe, da prepreči kakršno koli navzkrižje interesov, ki bi lahko ogrozilo njegovo nepristransko in objektivno izvajanje storitev.

(1)

Varnostna politika in cilji

(2)

Obvladovanje varnostnega tveganja

(3)

Zagotavljanje varnosti

(4)

Spodbujanje varnosti

(a)

Za vse spremembe, priglašene v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.045(a)(1), izvajalec služb zračnega prometa:

(b)

Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da ocena varnosti iz točke (a) vključuje:

(a)

Izvajalec služb zračnega prometa na podlagi analize tveganja zaradi uvedbe spremembe funkcionalnega sistema določi sprejemljivost spremembe z vidika varnosti, pri čemer se ustrezno razlikuje glede na vrsto dejavnosti in kategorijo zainteresiranih strani.

(b)

Sprejemljivost spremembe z vidika varnosti se oceni z uporabo posebnih in preverljivih varnostnih meril, pri čemer se vsako merilo izrazi v obliki izrecne, količinske stopnje varnostnega tveganja ali drugega ukrepa v zvezi z varnostnim tveganjem.

(c)

Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da:

(a)

preprečitev in ublažitev tveganja, da službo kontrole zračnega prometa izvajajo kontrolorji zračnega prometa s problematično uporabo psihoaktivnih snovi;

(b)

preprečitev in ublažitev negativnih posledic stresa kontrolorjev zračnega prometa, da se zagotovi varnost zračnega prometa;

(c)

preprečitev in ublažitev negativnih posledic utrujenosti kontrolorjev zračnega prometa, da se zagotovi varnost zračnega prometa.

(a)

Izvajalec službe kontrole zračnega prometa razvije in izvaja politiko in z njo povezane postopke, s katerimi zagotovi, da problematična uporaba psihoaktivnih snovi ne vpliva na izvajanje službe kontrole zračnega prometa.

(b)

Brez poseganja v določbe iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) in nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za preskušanje posameznikov, izvajalec službe kontrole zračnega prometa razvije in izvaja objektiven, pregleden in nediskriminatoren postopek za odkrivanje primerov problematične uporabe psihoaktivnih snovi pri kontrolorjih zračnega prometa. Ta postopek upošteva določbe iz točke ATCO.A.015 Uredbe (EU) 2015/340.

(c)

Postopek iz točke (b) odobri pristojni organ.

(a)

razvije in ohranja politiko za obvladovanje stresa kontrolorjev zračnega prometa, vključno z izvajanjem programa za obvladovanje stresa po kritičnem incidentu;

(b)

kontrolorjem zračnega prometa zagotavlja programe izobraževanja in obveščanja o preprečevanju stresa, tudi stresa po kritičnem incidentu, ki dopolnjujejo usposabljanje o človeških dejavnikih, ki se zagotavlja v skladu z oddelkoma 3 in 4 poddela D Priloge I k Uredbi (EU) 2015/340.

(a)

razvije in ohranja politiko za obvladovanje utrujenosti kontrolorjev zračnega prometa;

(b)

kontrolorjem zračnega prometa zagotavlja programe obveščanja o preprečevanju utrujenosti, ki dopolnjujejo usposabljanje o človeških dejavnikih, ki se zagotavlja v skladu z oddelkoma 3 in 4 poddela D Priloge I k Uredbi (EU) 2015/340.

(a)

Izvajalec službe kontrole zračnega prometa razvije, izvaja in spremlja sistem razporeda dela, s katerim se na podlagi varne izmenjave delovnih obdobij in obdobij počitka obvladujejo tveganja za utrujenost kontrolorjev zračnega prometa pri delu. V okviru sistema razporeda dela izvajalec službe kontrole zračnega prometa določi naslednje elemente:

(b)

Izvajalec službe kontrole zračnega prometa se med razvojem in uporabo sistema razporeda dela posvetuje s kontrolorji zračnega prometa, za katere bo sistem veljal, ali po potrebi njihovimi zastopniki, da se opredelijo in ublažijo tveganja za utrujenost, ki bi se lahko pojavila zaradi takšnega sistema razporeda dela.

(a)

Izvajalec služb zračnega prometa je sposoben dokazati, da so njegove delovne metode in operativni postopki v skladu z:

(b)

Ne glede na točko (a) lahko pristojni organ za enote služb zračnega prometa, ki izvajajo storitve za preskusne lete, določi dodatne pogoje in postopke ali alternativne tistim iz točke (a), če je to potrebno za izvajanje storitev za preskusne lete.

(a)

Izvajalec meteoroloških služb operatorjem, članom letalske posadke, enotam služb zračnega prometa, enotam služb za iskanje in reševanje, operatorjem aerodromov, organom za preiskave nesreč in incidentov ter drugim izvajalcem storitev in letalskim subjektom zagotavlja meteorološke informacije, ki so potrebne za izvajanje njihovih nalog, kot jih določi pristojni organ.

(b)

Izvajalec meteoroloških služb potrdi operativno zaželeno natančnost informacij, ki se razširjajo operatorjem, vključno z virom takšnih informacij, pri čemer zagotavlja, da se informacije razširjajo pravočasno in so po potrebi posodobljene.

(a)

Izvajalec meteoroloških služb hrani izdane meteorološke informacije vsaj 30 dni od datuma objave.

(b)

Meteorološke informacije so na zahtevo na voljo za poizvedbe ali preiskave in se za te namene hranijo do konca poizvedbe ali preiskave.

(a)

lahko izmenjuje operativne meteorološke informacije z drugimi izvajalci meteoroloških služb;

(b)

uporabnikom pravočasno zagotavlja zahtevane meteorološke informacije.

(a)

zaledenitve, turbulence, kumulonimbusnih oblakov, ki so slabo vidni, pogosti, skriti v plasti oblakov ali se pojavljajo ob nevihtni liniji, in peščenih/prašnih viharjev;

(b)

izbruhov vulkana ali izpusta radioaktivnih snovi v ozračje, ki je pomemben za obratovanje zrakoplovov.

(a)

Letalske meteorološke postaje razširjajo:

(b)

Letalska meteorološka postaja obvešča enote služb zračnega prometa in letalsko informacijsko službo na aerodromu o spremembah v statusu uporabnosti avtomatizirane opreme za ocenjevanje vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze.

(c)

Letalska meteorološka postaja poroča povezani enoti služb zračnega prometa, enoti letalskih informacijskih služb in meteorološki službi bdenja o vulkanski aktivnosti pred izbruhom, izbruhih vulkana in oblaku vulkanskega pepela.

(d)

Letalska meteorološka postaja določi seznam meril za zagotavljanje lokalnih posebnih poročil v posvetovanju z ustreznimi enotami ATS, operatorji in drugimi udeleženimi stranmi.

(a)

smeri in hitrosti prizemnega vetra;

(b)

vidljivosti;

(c)

po potrebi vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze;

(d)

trenutnih vremenskih razmerah na aerodromu in v njegovi okolici;

(e)

oblakih;

(f)

temperaturi zraka in temperaturi rosišča;

(g)

atmosferskem tlaku;

(h)

po potrebi dodatnih informacijah.

(a)

smer in hitrost prizemnega vetra;

(b)

vidljivost;

(c)

po potrebi vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze;

(d)

trenutne vremenske razmere na aerodromu in v njegovi okolici;

(e)

oblake;

(f)

temperaturo zraka in temperaturo rosišča;

(g)

atmosferski tlak;

(h)

po potrebi dodatne informacije.

(a)

pripravlja in/ali pridobiva napovedi in druge ustrezne meteorološke informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih funkcij, za lete, za katere je odgovorna, kot določi pristojni organ;

(b)

zagotavlja napovedi in/ali opozorila za lokalne meteorološke razmere na aerodromih, za katere je odgovorna;

(c)

napovedi in opozorila stalno pregleduje ter po potrebi takoj izda spremembe in prekliče istovrstne napovedi, ki jih je prej izdala za isti kraj in isto obdobje veljavnosti, ali le njihov del;

(d)

članom letalske posadke in/ali drugemu osebju letalskih operacij zagotavlja pripravo na let (briefing), posvetovanje in dokumentacijo za let;

(e)

zagotavlja klimatološke informacije;

(f)

povezani enoti služb zračnega prometa, enoti letalskih informacijskih služb in meteorološki službi bdenja zagotavlja informacije, ki jih je prejela o vulkanski aktivnosti pred izbruhom, izbruhu vulkana ali oblaku vulkanskega pepela;

(g)

meteorološke informacije po potrebi zagotavlja enotam služb za iskanje in reševanje ter med celotno operacijo iskanja in reševanja ohranja stike z enotami služb za iskanje in reševanje;

(h)

meteorološke informacije zagotavlja ustreznim enotam letalskih informacijskih služb, če je to potrebno za izvajanje njihovih funkcij;

(i)

pripravlja in/ali pridobiva napovedi in druge ustrezne meteorološke informacije, ki so potrebne za izvajanje funkcij enot ATS v skladu s točko MET.OR.242;

(j)

povezani enoti služb zračnega prometa, enoti letalskih informacijskih služb in meteorološkim službam bdenja zagotavlja informacije, ki jih je prejela o izpustu radioaktivnih snovi v ozračje.

(a)

Aerodromska meteorološka služba izdaja aerodromske napovedi kot TAF ob določenem času.

(b)

Pri izdaji TAF aerodromska meteorološka služba zagotovi, da na aerodromu istočasno ni veljaven več kot en TAF.

(a)

Aerodromska meteorološka služba pripravlja napovedi za pristajanje, kot določi pristojni organ.

(b)

Ta napoved za pristajanje se izda v obliki napovedi TREND.

(c)

Obdobje veljavnosti napovedi TREND je dve uri od časa poročila, ki je del napovedi za pristajanje.

(a)

pripravlja napovedi za vzletanje, kot določi pristojni organ;

(b)

operatorjem in članom letalske posadke na zahtevo zagotavlja napovedi za vzletanje največ tri ure pred predvidenim časom odhoda.

(a)

zagotavlja informacije o aerodromskih opozorilih;

(b)

pripravlja opozorila za strižni veter za aerodrome, na katerih ta velja za pomemben dejavnik, v skladu z lokalnimi dogovori z ustrezno enoto ATS in zadevnimi operatorji;

(c)

na aerodromih, na katerih strižni veter zaznava avtomatizirana, zemeljska oprema za daljinsko zaznavanje ali odkrivanje strižnega vetra, izdaja alarme za strižni veter, ki jih ti sistemi ustvarjajo;

(d)

prekliče opozorila, ko razmere niso več prisotne in/ali niso več predvidene na aerodromu.

(a)

Aerodromska meteorološka služba operatorjem in članom letalske posadke zagotavlja: