25.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/6

(1)

Svet je z Uredbo (EU) št. 1105/2010 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „Kitajska“).

(2)

Uvedeni ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem s stopnjo preostale dajatve v višini 9,8 %, za družbe, ki so jim bile naložene protidampinške dajatve, pa so bile uvedene individualne stopnje dajatve, ki so segale od 5,1 % do 9,8 %. Za dve družbi je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da nista izvajali dampinga.

(3)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku (3) veljavnih protidampinških ukrepov prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(4)

Zahtevek je 31. avgusta 2015 vložil CIRFS („Mednarodni odbor za umetno svilo in sintetična vlakna“ ali „vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje preje visoke trdnosti iz poliestra v Uniji.

(5)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala in/ali ponovila.

(6)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, in je 28. novembra 2015 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4) („obvestilo o začetku“), napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Preiskava verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2014 do 30. septembra 2015 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(8)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov uradno obvestila vložnika, proizvajalce izvoznike in uvoznike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike zadevne države izvoznice.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da v rokih iz obvestila o začetku pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Nobena zainteresirana stran ni zahtevala zaslišanja pred Komisijo.

(10)

Zaradi očitno velikega števila kitajskih proizvajalcev izvoznikov in nepovezanih uvoznikov v Uniji je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(11)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala reprezentativni vzorec, so bili kitajski proizvajalci izvozniki in nepovezani uvozniki pozvani, naj se v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku.

(12)

V preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik.

(13)

V fazi objave obvestila o začetku so bili stiki vzpostavljeni s skupaj šestimi znanimi nepovezanimi uvozniki. Odgovorilo je 15 nepovezanih uvoznikov. Zaradi velikega števila sodelujočih uvoznikov je Komisija uporabila vzorčenje. Vzorec je izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega uvoza, ki ga je bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Izbrani vzorec so prvotno sestavljale tri družbe ter je predstavljal 29 % ocenjenega obsega uvoza iz LRK v Unijo in 85 % obsega uvoza, ki ga je sporočilo 15 nepovezanih uvoznikov, ki se je odzvalo na obvestilo o začetku. Izpolnjen vprašalnik je poslal samo en nepovezani uvoznik.

(14)

V fazi objave obvestila o začetku so bili stiki vzpostavljeni s skupaj desetimi znanimi uporabniki. Odgovorili so štirje. Za uporabnike vzorčenje ni bilo predvideno, ampak se je Komisija odločila, da bo preiskala vse.

(15)

S Komisijo je sodelovalo pet proizvajalcev Unije, ki so v OPP predstavljali približno 97 % proizvodnje preje visoke trdnosti iz poliestra v Uniji. Glede na to majhno število se je Komisija odločila, da ne bo uporabila vzorčenja.

(16)

Vprašalniki so bili poslani petim sodelujočim proizvajalcem Unije in enemu proizvajalcu v morebitni primerljivi državi, ki je pristal na sodelovanje.

(17)

Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(18)

Zadevni izdelek je preja visoke trdnosti iz poliestra (razen sukanca za šivanje), ki ni pripravljena za prodajo na drobno, vključno z monofilamenti številke manj kot 67 deciteksov, s poreklom iz LRK („zadevni izdelek“ ali „PVT“), trenutno uvrščena pod oznako KN 5402 20 00.

(19)

Preiskava v zvezi s pregledom je potrdila, da imajo zadevni izdelek, preja visoke trdnosti iz poliestra, ki jo industrija Unije proizvaja in prodaja na trgu Unije, ter preja visoke trdnosti iz poliestra, ki se proizvaja in prodaja v primerljivi državi (ZDA), enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo. Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(20)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(21)

V preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov v LRK je splošna analiza, vključno z izračunom dampinga, temeljila na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je bila verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga ocenjena na podlagi zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov v povezavi z drugimi viri informacij, kot so trgovinski statistični podatki o uvozu in izvozu (Eurostat in kitajski podatki o izvozu), odgovor proizvajalca iz primerljive države in druge javno dostopne informacije (5).

(22)

Nesodelovanje je vplivalo na primerjavo normalne vrednosti z izvozno ceno različnih vrst izdelka. V skladu s členom 18 osnovne uredbe se je zdelo primerno določiti normalno vrednost in izvozno ceno na svetovni ravni.

(23)

V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe je bila uporabljena enaka metodologija kot za določitev dampinga v prvotni preiskavi, kadar je bilo ugotovljeno, da se okoliščine niso spremenile.

(24)

Normalna vrednost je bila v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe določena na podlagi cen v ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(25)

V prvotni preiskavi je bil Tajvan uporabljen kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti v zvezi z LRK. Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da namerava kot primerljivo državo uporabiti Tajvan, in jih pozvala k predložitvi pripomb. V obvestilu o začetku je bilo dodano tudi, da so lahko glede na informacije, ki so na voljo Komisiji, drugi dobavitelji Unije s tržnim gospodarstvom med drugim v ZDA in Republiki Koreji.

(26)

Ena zainteresirana stran je podprla izbiro Tajvana kot primerljive države, ker so oprema in proizvodni postopki podobni tistim, ki jih uporabljajo kitajski proizvajalci. Vendar ni v sodelovanje v preiskavi privolil noben proizvajalec iz Tajvana.

(27)

Komisija je na podlagi statističnih podatkov o uvozu in informacij iz zahtevka za pregled poleg Tajvana kot morebitne primerljive države proučila več drugih držav, kot so Republika Koreja, Indija, Japonska in ZDA (6). Zahteve za sodelovanje so bile poslane vsem znanim proizvajalcem in združenjem v teh državah. V sodelovanje je privolil samo en proizvajalec v ZDA (Dura Fibres).

(28)

Komisija je ugotovila, da imajo ZDA precej visoko (8,8 %) konvencionalno carinsko stopnjo za uvoz PVT iz tretjih držav, nimajo pa protidampinških dajatev. Družba Dura Fibres, ki je edina proizvajalka zadevnega izdelka v ZDA in je imela v obdobju preiskave v zvezi s pregledom približno 30-odstotni tržni delež, se sooča z močno konkurenco iz držav izvoznic (7).

(29)

Komisija je glede na navedeno in ob neobstoju nadaljnjih pripomb sklenila, da so ZDA ustrezna primerljiva država na podlagi člena 2(7)(a) osnovne uredbe.

(30)

Kot podlaga za določitev normalne vrednosti so bile uporabljene informacije, ki jih je zagotovil sodelujoči proizvajalec v primerljivi državi.

(31)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka s strani sodelujočih proizvajalcev v ZDA neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvoza iz LRK v Unijo, tj. ali je celoten obseg take domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja v primerljivi državi reprezentativna.

(32)

Komisija je tudi proučila, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Zato je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, ki je bila izračunana kot povprečna cena domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(33)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15 zgoraj, kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali v preiskavi. Izvozna cena je torej temeljila na najboljših razpoložljivih informacijah v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(34)

Cena CIF na meji Unije je bila določena na podlagi statističnih podatkov, ki so na voljo pri Eurostatu. Obseg uvoza od kitajskih proizvajalcev, za katera je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da nista izvajala dampinga (približno 40 % kitajskega uvoza), se ni upošteval za določitev izvozne cene.

(35)

Ena zainteresirana stran je trdila, da obseg uvoza kitajskih proizvajalcev, za katera je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da nista izvajala dampinga, ne bi smel biti izključen iz izračuna dampinga, ker osnovna uredba ne vsebuje določbe v zvezi s tem. Vendar pa je praksa Komisije (8), da v skladu z razlago Protidampinškega sporazuma, ki jo je zagotovil Organ za reševanje sporov pri STO v zadevi o govedini in rižu (9), iz pregleda izključi družbe, v zvezi s katerimi je bila v prvotni preiskavi ugotovljena stopnja dampinga de minimis. Zahteva se zato zavrne.

(36)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna. Kadar je bilo to potrebno zaradi zagotovitve poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(37)

V zvezi z domačimi cenami proizvajalca iz primerljive države so bile opravljene prilagoditve za stroške notranjega prevoza, stroške pakiranja ([2 %–4 %] vrednosti na računu) in provizije [0,5 %–1,5 %]. Kar zadeva izvozne cene, je bila vrednost franko tovarna določena tako, da se je od cene CIF na meji Unije odštel delež za prevoz, zavarovanje, manipuliranje in druge popravke, kot so bili ocenjeni v zahtevku za pregled (12,98 %). V zvezi s popravki za izvozno prodajo je ena zainteresirana stran grajala uporabo člena 18 osnovne uredbe in predlagala, naj se namesto ocene, ki jo je vseboval zahtevek za pregled, uporabijo popravki proizvajalca iz primerljive države. Vendar se ta predlagana metoda ne zdi ustrezna, ker se popravki, ki jih je sporočil proizvajalec iz primerljive države, nanašajo na domačo prodajo v ZDA in niso relevantni za oceno popravkov izvoza iz LRK v Unijo. Ker torej ni drugih zanesljivih informacij, se Komisija opira na oceno za popravke izvoza iz zahtevka.

(38)

Na podlagi zgoraj navedenega je stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene franko meja Unije pred plačilom dajatve, znašala 54,4 %.

(39)

Ne glede na bistveno razliko med stopnjo dampinga, ugotovljeno v prvotni preiskavi, in stopnjo dampinga, ki izhaja iz te analize, nič ne kaže, da bi se izvozna politika kitajskih proizvajalcev spremenila. Nasprotno, verjetno je razlog za razliko predvsem nezmožnost (zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov), da bi se opravila podrobna analiza po vrstah izdelka.

(40)

Komisija je ugotovila, da so kitajski proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zadevni izdelek v Unijo še naprej izvažali po dampinških cenah.

(41)

Komisija je nadalje analizirala, ali obstaja verjetnost, da bi se v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov damping nadaljeval. Pri tem je proučila kitajsko proizvodno in prosto zmogljivost, obnašanje kitajskih izvoznikov na drugih trgih, razmere na domačem trgu Kitajske in privlačnost trga Unije.

(42)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je prosto zmogljivost na Kitajskem težko določiti. Da bi Komisija zbrala čim več informacij, je za informacije zaprosila dve kitajski združenji izvoznikov (kitajsko zbornico za mednarodno trgovino, „CCOIC“, in kitajsko trgovinsko zbornico za uvoz in izvoz tekstila, „CCCT“), katerih člani predstavljajo več kot polovico ocenjene kitajske proizvodne zmogljivosti. Ti združenji sta poslali podroben odgovor, ki pa ga zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče preveriti. V naslednjih odstavkih so predstavljene zagotovljene informacije, ki so primerjane z drugimi razpoložljivimi informacijami (iz zahtevka za pregled in drugih razpoložljivih virov (10)).

(43)

Po navedbah CCOIC-CCCT se je prosta zmogljivost na Kitajskem v obdobju 2012–OPP le nekoliko povečala, in sicer bi bilo mogoče oceniti, da se je z začetne ravni 150 000–250 000 metričnih ton (MT) v letu 2012 povečala na 200 000–300 000 MT v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(44)

Službe Komisije so podroben izračun proste zmogljivosti opravile tudi na podlagi drugih razpoložljivih informacij. Glavni elementi tega izračuna so (i) nameščena zmogljivost kitajskih proizvajalcev; (ii) domače povpraševanje; (iii) izvoz v druge države.

(45)

V zvezi s kitajsko domačo potrošnjo se zdi, da se vse zainteresirane strani strinjajo s podatki, ki jih vsebuje zahtevek. Ti podatki za obravnavano obdobje predvidevajo porast domačega povpraševanja na Kitajskem (za 20 % s približno 900 000 MT v letu 2012 na približno 1 150 000 MT v letu 2015).

(46)

Komisija je v zvezi s podatki o kitajskem izvozu proučila statistične podatke o kitajskem izvozu, ki za obdobje 2012–OPP kažejo 47-odstotno rast.

(47)

Nazadnje, kar zadeva oceno kitajske proizvodne zmogljivosti, se je glede na zahtevek pritožnika, ki se sklicuje na mednarodno priznano študijo panoge (11), kitajska zmogljivost povečala z več kot 1 600 000 MT v letu 2012 na približno 2 400 000 MT v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

Preglednica 1

(48)

Na podlagi tega izračuna je bila prosta zmogljivost kitajskih proizvajalcev v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ocenjena na več kot 800 000 MT, kar znaša približno sedemkrat toliko kot celotni razpoložljivi trg EU (15) in skoraj devetkrat toliko kot obseg proizvodnje proizvajalcev EU (ocenjen na 92 461 MT).

(49)

Skratka, obstajajo razlogi za domnevo, da je ocena zmogljivosti, ki sta jo predlagali CCOIC in CCCT, preveč konservativna. Zlasti bi te študije, če se primerjajo z ocenami domačega povpraševanja in izvoza na Kitajskem, privedle do več kot 90-odstotne stopnje izkoriščenosti zmogljivosti za leti 2012 in 2013, kar kaže na to, da je bila proizvodna zmogljivost za navedeni leti močno podcenjena. Vsekakor bi tudi ob sprejetju tega izračuna obstoječa prosta zmogljivost kitajskih proizvajalcev še vedno znašala 200 000–300 000 MT, kar je enako ali več od celotne velikosti evropskega trga (približno 217 000 MT, pri čemer 98 000 MT izdelkov že pride iz Kitajske).

(50)

Kar zadeva izračun zmogljivosti, ki sta ga predlagali CCOIC in CCCT, sta ti združenji izpodbijali sklep, da je njuna ocena zmogljivosti preveč konservativna. Po njunem mnenju bi bilo treba zaradi neobstoja preverjenih podatkov njuno oceno in neodvisno študijo šteti za „enako nezanesljivi“. Vendar pa se ocena, ki sta jo predložili CCOIC in CCCT, ni zdela precenjena samo glede na podatke, ki jih je vsebovala neodvisna študija, ampak tudi glede na znane ali nesporne podatke, kot sta domača kitajska potrošnja in kitajski izvoz. Kitajski združenji sta na primer kitajsko dejansko proizvodnjo v letu 2012 ocenili na 1 000 000 MT. Vendar je za navedeno leto vsota kitajske domače potrošnje (podatek, ki ga združenji ne izpodbijata) in izvoza (kot je pridobljen iz kitajske podatkovne zbirke o izvozu) znašala 1 151 000 MT, tj. 15,1 % več od ocenjene proizvodnje. V tem primeru se torej podatki, ki sta jih predložili združenji, zdijo preveč konservativni, ker navedeni podatki o proizvodnji ne omogočajo potrditve izračunane potrošnje.

(51)

Poleg tega je neodvisno študijo predložila svetovalna družba s tridesetimi leti izkušenj na tem področju, ki svojim naročnikom zagotavlja strokovne napovedi in ocene na trgu vlaken, medtem ko podatki, ki sta jih zbrali kitajski združenji, obsegajo samo približno polovico proizvajalcev na Kitajskem. Ob upoštevanju vira podatkov in njihove zanesljivosti (tudi v primerjavi s tem, kar je navedeno v neodvisni študiji (16)), torej ni treba spremeniti sklepa, v skladu s katerim je izračun proste zmogljivosti, ki sta ga predložili kitajski združenji, preveč konservativen. Vseeno pa je treba navesti, da se sklep o prosti zmogljivosti ne bi spremenil, tudi če bi sprejeli predlagani izračun, kot je opisan v naslednjem odstavku.

(52)

Na podlagi zgoraj predstavljenih izračunov se torej zdi nesporno, da je kitajska prosta zmogljivost ogromna in sega (odvisno od ocen) od 92–138 % do približno 385 % velikosti trga Unije. Če kitajsko prosto zmogljivost primerjamo z delom trga Unije, ki se še ne oskrbuje s kitajskimi izdelki, sega od približno 168–252 % do približno 700 %. Nazadnje, kitajska prosta zmogljivost predstavlja od 216–324 % do 904 % proizvodnje izdelka v preiskavi v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(53)

Komisija je zato sklenila, da imajo kitajski proizvajalci ogromno prosto zmogljivost, če se primerja z velikostjo evropskega trga.

(54)

Kitajska izvaža velike količine zadevnega izdelka v tretje države, ki niso Unija, zlasti v ZDA, Republiko Korejo, Brazilijo, Indijo in Turčijo. Primerjava na ravni povprečne cene za kg je pokazala, da je povprečna cena na glavnih izvoznih trgih v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala toliko kot povprečna prodajna cena za Unijo ali manj. Na trgu ZDA (ki je po obsegu izvoza za EU) je povprečna cena malo pod evropsko (1,85 USD/kg v primerjavi z 1,89 USD/kg), medtem ko je na korejskem trgu (tretji izvozni trg za zadevni izdelek za EU in ZDA) povprečna cena bistveno nižja (1,58 USD/kg, tj. za približno 16 % nižja od cen EU). V zvezi s temi ugotovitvami je ena zainteresirana stran trdila, da obstajajo trije pomembni izvozni trgi za kitajsko blago, na katerih so povprečne cene višje od cen za trg Unije, in sicer Kanada (1,90 USD/kg), Indonezija (2,07 USD/kg) in Brazilija (1,95 USD/kg). Kar zadeva to trditev, je treba najprej navesti, da je razlika v cenah razmeroma majhna (od + 0,5 % do + 9,4 %), poleg tega pa je obseg izvoza na navedene trge precej omejen v primerjavi z izvozom v Evropo. Medtem ko je trg Unije v OPP absorbiral 30,3 % kitajskega izvoza, ga je Kanada samo 3,1 %, Brazilija pa 5,1 %. Poleg tega Indonezija, ki je država z največjo razliko v cenah (+ 9,4 %), obsega samo 2 % kitajskega izvoza, zato so sklepi, ki jih je mogoče izpeljati iz njenih cen, omejeni. Zainteresirana stran tudi ne navaja štirih drugih izvoznih trgov s podobnim obsegom uvoza, tj. Indije (5,6 %), Turčije (4,3 %), Tajvana (2,4 %) in Južne Afrike (2,3 %). V vseh teh državah so bile povprečne cene pod cenami, ki so bile v OPP sporočene v Uniji, in sicer za od 4 % do več kot 12 %. Zato predloženi dokazi niso zadostovali za spremembo sklepa o privlačnosti trga Unije v smislu cen.

(55)

Čeprav te primerjave zaradi pomanjkanja informacij o naboru vrst izdelka ni mogoče šteti za dokončne, se zdi, da raven cen na glavnem izvoznem trgu kaže, da bi lahko bil obstoj dampinških praks strukturiran in običajen tudi na drugih glavnih ciljnih trgih kitajskega blaga.

(56)

Vendar glavni dokaz verjetnosti nadaljevanja dampinga izhaja iz proučitve kitajskega obsega izvoza v EU. Iz gibanja izvoza v obdobju 2012–OPP je namreč razvidno, da se je izvoz kitajskih proizvajalcev povečal za 47 %. To velja tudi, če se iz analize izključi prodaja dveh izvoznikov, za katera je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da nista izvajala dampinga, in za katera torej sedanji protidampinški ukrepi ne veljajo. Izvoz preostalih družb se je namreč v istem obdobju gibal podobno (+ 48 %). Ko je Komisija to stopnjo rasti primerjala z bolj omejeno stopnjo rasti domačega povpraševanja v istem obdobju (+ 20 %) in mnogo hitrejšo stopnjo rasti nameščene zmogljivosti na Kitajskem (+ 54 % po podatkih združenj izvoznikov in + 69 % po podatkih pritožnika), je postalo jasno, da se morajo kitajske družbe zanašati na agresivne strategije oblikovanja cen na svojem izvoznem trgu, da bi dosegle sprejemljivo stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti.

(57)

V zvezi s temi podatki o izvozu je ena zainteresirana stran trdila, da se delež kitajskega izvoza, namenjenega na trg Unije, zmanjšuje. Delež kitajskega izvoza, namenjenega v Unijo, se je namreč v obdobju 2012–OPP zmanjšal s približno 35 % na 30 %. V zvezi s to trditvijo je treba najprej navesti, da je EU še naprej glavni izvozni trg za kitajske izvoznike. Poleg tega je to majhno zmanjšanje v glavnem posledica uspešnosti kitajskih izvoznikov na drugih trgih, za katero se zdi, da je bila dosežena tudi z agresivnimi politikami oblikovanja cen na navedenih trgih. V istem obdobju 2012–OPP se je na primer kitajski izvoz v Republiko Korejo (trg, na katerem so kitajske cene za približno 16 % nižje od cen v EU v OPP, kot je navedeno zgoraj) povečal za približno 72 %. Po drugi strani se je uspešnost kitajskega izvoza na indonezijskem trgu, ki je bil zgoraj naveden kot primer poštenega oblikovanja cen (+ 9,4 % nad povprečno ceno Unije), poslabšala, saj se je obseg zmanjšal za približno 16 %. Na podlagi te analize je torej potrjen sklep, da se morajo kitajske družbe na svojem izvoznem trgu zanašati na agresivne strategije oblikovanja cen.

(58)

Poleg tega je v zvezi z napovedmi za prihodnost v neodvisni panožni študiji predvideno, da bo povpraševanje po umetnih vlaknih (širša kategorija izdelka, ki vključuje tudi zadevni izdelek) na Kitajskem ostalo nespremenjeno najmanj do leta 2018 (17). Tudi iz druge študije je razvidno, da so kitajske zaloge zaradi padca cen surovin polne (18). Zaradi tega je industrija, ki je nižje v prodajni verigi, svojo dobavo preje visoke trdnosti zmanjšala na najmanjšo potrebno, da bi se izognila tveganjem zaradi nihanja cen.

(59)

Zato je verjetno, da bi ob prenehanju veljavnosti ukrepov kitajski proizvajalci izvozniki še naprej izvajali agresivne prakse oblikovanja cen, da bi za svojo veliko presežno zmogljivost osvojili dodaten tržni delež v Evropi.

(60)

Preiskava, ki je temeljila na najboljših razpoložljivih dejstvih, je pokazala, da so kitajski proizvajalci v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvajali damping. Ugotovljeno je bilo, da ima Kitajska ogromno prosto zmogljivost (v primerjavi z velikostjo trga Unije). Poleg tega morajo kitajski proizvajalci izvozniki zaradi počasne rasti kitajskega domačega trga na trg Unije še naprej izvažati velike količine zadevnega izdelka, da bi dosegli sprejemljivo raven prodaje.

(61)

V teh okoliščinah se sklene, da je v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov zelo verjetno, da se bodo dampinške prakse, ki jih ukrepi niso ustavili, na trgu EU nadaljevale.

(62)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proizvajalo šest proizvajalcev Unije, ki predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Nobeden od njih ni nasprotoval začetku tega pregleda.

(63)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov o uvozu, dejanske prodaje sodelujočih proizvajalcev Unije na trgu Unije in ocenjene prodaje nesodelujočih proizvajalcev Unije. Opredelitev potrošnje je povezana s prodajo na prostem trgu, v katero je vključena prodaja povezanim strankam in izključena lastna uporaba. Lastna uporaba, tj. notranji prenosi podobnega izdelka med integriranimi proizvajalci Unije za nadaljnjo predelavo, ni vključena v podatek o potrošnji Unije, ker ti notranji prenosi niso v konkurenci s prodajo od neodvisnih dobaviteljev na prostem trgu. Prodaja povezanim družbam je bila vključena v podatek o potrošnji Unije, saj so po podatkih, zbranih med preiskavo, navedene povezane družbe lahko zadevni izdelek prosto kupovale od drugih virov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije povezanim strankam ustrezajo povprečnim prodajnim cenam nepovezanim strankam.

(64)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije

(65)

Potrošnja Unije se je povečala za 11 %, in sicer s 196 478 ton v letu 2012 na 217 171 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Potrošnja je bila večino obravnavanega obdobja večja od potrošnje v obdobju prvotne preiskave (od julija 2008 do junija 2009), ki je znašala 205 912 ton.

(66)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi morale službe Komisije v določitev potrošnje vključiti prodajo za lastno uporabo in da bi bil v takem primeru kitajski tržni delež stabilen. Navaja, da so službe Komisije napačno razlikovale med tremi trgi, tj. prodajo nepovezanim družbam, prodajo povezanim družbam, namenjeno prodaji na prostem trgu, in prodajo povezanim družbam, namenjeno uporabi za lastne potrebe, medtem ko bi morale biti vse te prodaje domnevno vključene v določitev potrošnje Unije.

(67)

Prvič, poudariti je treba, da službe Komisije niso razlikovale med tremi različnimi trgi. Uporaba za lastne potrebe povezanih družb je bila izključena, ker se ti izdelki ne dajo v prosti promet na trgu EU in torej ne konkurirajo uvozu. Ta prodaja vključuje zgolj prenos izdelkov povezanim subjektom zaradi njihove vključitve v proizvodni proces drugih izdelkov, ki niso zajeti s preiskavo. Navedene uporabe za lastne potrebe torej ni mogoče šteti za del potrošnje zadevnega izdelka v Uniji.

(68)

Drugič, če bi se prodaja za lastno uporabo prištela potrošnji Unije, razvoj kitajskega tržnega deleža nikakor ne bi bil stabilen. Nasprotno, gibanje ostaja večinoma enako, kot je prikazano v preglednici 3 spodaj.

(69)

Opozoriti je treba, da je bil v prvotni preiskavi obseg uvoza, za katerega je bilo ugotovljeno, da ni bil dampinški, izključen iz analize gibanja uvoza iz LRK na trg Unije in vpliva na industrijo Unije.

(70)

Obseg in tržni delež dampinškega uvoza iz Kitajske sta bila določena na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6) ter sta se gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg in tržni delež uvoza, za katerega veljajo ukrepi

(71)

Medtem ko je imel kitajski dampinški uvoz v obdobju prvotne preiskave 18,8-odstotni tržni delež in je znašal 38 404 tone, se je v obravnavanem obdobju v tem pregledu znatno povečal. Dampinški uvoz iz Kitajske se je namreč v obravnavanem obdobju povečal s 44 484 na 57 465 ton in je imel v obdobju preiskave v zvezi s pregledom 26,5-odstotni tržni delež.

(72)

Cene uvoza so bile določene na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6) in so se v obravnavanem obdobju znižale za povprečno 12 %.

Preglednica 4

Cene uvoza, za katerega veljajo ukrepi

(73)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev in s tem pomanjkanja podatkov o izvozni ceni, povezani z vrsto izdelka, Komisija ni mogla podrobno primerjati cen po vrstah izdelka. Zato so bili izračuni nelojalnega nižanja prodajnih cen opravljeni na podlagi primerjave med povprečnimi cenami kitajskega izvoza, za katerega veljajo ukrepi, in povprečnimi cenami industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Po prilagoditvi za konvencionalno carinsko stopnjo v višini 4 % je bila določena 22,7-odstotna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen. V prvotni preiskavi je bila ugotovljena podobna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, in sicer 24,1-odstotna. Vendar je ta stopnja temeljila na primerjavi primerljivih vrst izdelka, saj so v navedeni zadevi kitajski izvozniki sodelovali.

(74)

Komisija je zato sklenila, da izvozniki iz LRK dosledno nelojalno znižujejo cene proizvajalcev EU.

(75)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi moral biti nedampinški uvoz vključen v izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(76)

Vendar Komisija meni, da v skladu z razlago Protidampinškega sporazuma, ki jo je zagotovil Organ za reševanje sporov pri STO v zadevi o govedini in rižu (19), taka vključitev ni upravičena, kot je bilo navedeno že v uvodni izjavi 35 zgoraj.

(77)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe učinek dampinškega uvoza na industrijo Unije proučila na podlagi ocene vseh ustreznih gospodarskih kazalnikov za oceno položaja industrije Unije od leta 2012 do konca OPP.

(78)

Pri tem je razlikovala med makroekonomskimi in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomski kazalniki za obravnavano obdobje so bili opredeljeni, analizirani in proučeni na podlagi podatkov, predloženih za industrijo Unije. Mikroekonomski kazalniki so bili opredeljeni na podlagi podatkov, ki so bili zbrani in preverjeni na ravni sodelujočih proizvajalcev Unije. Zaradi težav z uskladitvijo v zvezi s podatki hčerinske družbe skupine DuraFiber po njeni reorganizaciji (DuraFiber Technologies (DFT) GmbH, Nemčija) so bili njeni predloženi podatki in izpolnjeni vprašalnik izključeni iz določitve mikroekonomskih kazalnikov.

(79)

Ena zainteresirana stran je trdila, da so se zaradi izključitve družbe DuraFiber' Nemčija, kazalniki škode morebiti temeljito spremenili.

(80)

Najprej je treba opozoriti, da je izključitev delno preverjenih podatkov družbe DuraFiber, Nemčija, vplivala samo na določitev mikroekonomskih kazalnikov. Na analizo makrokazalnikov torej ni vplivala. Poleg tega so ti mikrokazalniki temeljili na podatkih preostalih štirih proizvajalcev Unije, ki so obsegali približno 80 % proizvodnje Unije. Določeni kazalniki torej ostajajo reprezentativni za industrijo Unije. Nazadnje, delno preverjeni podatki, ki jih je zagotovila družba DuraFiber, Nemčija, so na splošno sledili gibanju mikroekonomskih kazalnikov štirih proizvajalcev Unije, katerih podatki so bili upoštevani.

(81)

Glede na oba zgornja preudarka se sklene, da se zaradi izključitve družbe DuraFiber, Nemčija, iz analize mikrokazalnikov gibanja kazalnikov škode niso spremenila, zato so ustrezni sklepi reprezentativni za celotno industrijo.

(82)

V naslednjih oddelkih so makroekonomski kazalniki: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge, obseg prodaje, tržni delež in rast, zaposlenost, produktivnost, višina dejanske stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga. Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški proizvodnje, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in stroški dela.

(83)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(84)

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so v obravnavanem obdobju ostale stabilne.

(85)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v Uniji v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(86)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 3 %, njen tržni delež pa za 4,1 odstotne točke, tj. s 34,4 % na 30,3 %.

(87)

Medtem ko se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 11 %, se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 3 %.

(88)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(89)

Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3 %. Hkrati se je produktivnost povečala za 3 %, kot je prikazano v preglednici 7 v uvodni izjavi 88.

(90)

Stopnja dampinga, ugotovljena za Kitajsko v prvotni preiskavi, je bila precej nad stopnjo de minimis. Preiskava je pokazala, da se je uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra iz Kitajske na trg Unije nadaljeval po dampinških cenah. Stopnja dampinga, ugotovljena v tem obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bila prav tako precej nad stopnjo de minimis (glej uvodno izjavo 38). To je sovpadalo s povečanjem obsega dampinškega uvoza iz Kitajske po vse nižjih cenah, zaradi česar se je njegov tržni delež v obravnavanem obdobju povečal. Posledično sta se tržni delež in obseg prodaje industrije Unije v istem obdobju zmanjšala. Vendar pa je industriji Unije uspelo zmanjšati svoje izgube.

(91)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečne prodajne cene

(92)

Prodajna cena na enoto industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji se je znižala za 9 %. To je mogoče delno pojasniti s 13-odstotnim znižanjem proizvodnih stroškov na enoto. Vendar so se cene znižale manj kot stroški, kar pojasnjuje pozitivni učinek v dobičkonosnosti industrije Unije, kot je prikazano v uvodni izjavi 98 spodaj.

(93)

Povprečni stroški dela industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(94)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so v obravnavanem obdobju ostali stabilni. To bi bilo mogoče pojasniti predvsem z okrepljenimi prizadevanji industrije Unije za nadzorovanje proizvodnih stroškov in s tem za ohranjanje konkurenčnosti.

(95)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(96)

V obravnavanem obdobju so se zaloge industrije Unije povečale za skupno 4 %. Velik del proizvodnje preje visoke trdnosti iz poliestra sestavljajo standardni izdelki. Industrija Unije mora torej ohranjati določeno raven zalog, da se lahko hitro odzove na povpraševanje svojih strank. Končne zaloge kot delež proizvodnje so ostale razmeroma stabilne in so se gibale podobno kot proizvodnja industrije Unije.

(97)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(98)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost je bila še vedno negativna, čeprav se je v obravnavanem obdobju izboljšala z – 4,7 % na – 1,1 %. Še vedno pa je nižja od ciljnega dobička v višini 3 %, določenega v prvotni preiskavi.

(99)

Neto denarni tok je zmožnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti, v obravnavanem obdobju pa je bil negativen. Čeprav je bilo pri kazalniku zabeleženo bistveno izboljšanje, in sicer za 29 %, je še vedno negativen. To vzbuja pomisleke glede zmožnosti industrije Unije, da sama izvaja potrebno financiranje svojih dejavnosti.

(100)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju bistveno povečale, predvsem zaradi izpolnjevanja potreb po vzdrževanju, z majhnim delom za posodobitve, kar je povzročilo majhen učinek na širitev zmogljivosti.

(101)

Donosnost naložb je neto dobiček kot delež bruto knjigovodske vrednosti naložb. Ta kazalnik se je v obravnavanem obdobju zaradi povečanja dobičkonosnosti in stagnacije naložb v obravnavanem obdobju zvišal z – 4,3 % na – 1,4 %.

(102)

Zaradi negativne dobičkonosnosti in negativnega denarnega toka je zmožnost industrije za zbiranje kapitala ostala zelo omejena.

(103)

V obravnavanem obdobju je bilo gibanje večine pomembnih kazalnikov škode v zvezi z industrijo Unije negativno. Njen tržni delež se je zmanjšal za 4,1 odstotne točke, tj. s 34,4 % na 30,3 %, obseg prodaje in prodajna cena na enoto v EU pa sta se zmanjšala za 3 % oziroma 9 %. Hkrati se je zaposlenost zmanjšala za 3 %, obseg izvoza nepovezanim družbam se je zmanjšal za 28 %, ustrezne izvozne cene na enoto pa so se znižale za 17 %. Produktivnost se je povečala za 2,9 %.

(104)

Kljub zgornjim gibanjem se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju izboljšala z – 4,7 % na – 1,1 %. Čeprav je to precejšnje izboljšanje v primerjavi z dobičkonosnostjo industrije Unije v obdobju prvotne preiskave (od 1. julija 2008 do 30. junija 2009), ki je bila –13,3-odstotna, je še vedno negativna. Zaradi tega položaja ustvarjanja izgube industrije Unije je donosnost naložb stalno negativna. Kljub temu se je denarni tok izboljšal.

(105)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je 18,8-odstotni tržni delež kitajskega uvoza, za katerega je bilo ugotovljeno, da je bil dampinški in da je prodajne cene industrije Unije nelojalno znižal za 24,1 %, zadostoval za to, da je bila industriji Unije povzročena znatna škoda. Podoben položaj je bil ugotovljen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Kitajski dampinški uvoz je predstavljal 26,5-odstotni tržni delež in je prodajne cene industrije Unije nelojalno znižal za 18,6 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 110 spodaj.

(106)

Ena zainteresirana stran je trdila, da se industriji Unije ne povzroča znatna škoda, saj proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti ostajajo stabilne. Na gibanje drugih kazalnikov, kot sta obseg prodaje in tržni delež, naj bi vplivala napačna opredelitev potrošnje, kot se zatrjuje v uvodni izjavi 66.

(107)

Trditev o nepravilni določitvi potrošnje je bila zavrnjena v uvodni izjavi 67. Poleg tega v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe niti eden niti več zadevnih dejavnikov škode ni nujno odločilnih. Dejstvo, da so nekateri dejavniki ostali stabilni, torej ne spremeni sklepov o škodi.

(108)

Iz zgoraj navedenih razlogov se sklene, da se industriji Unije še vedno povzroča znatna škoda v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(109)

Komisija je glede na zgornje ugotovitve o znatni škodi proučila, ali je dampinški uvoz iz Kitajske industriji Unije povzročil znatno škodo. Proučila je tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije.

(110)

Industrija Unije ostaja v položaju krhkega delnega okrevanja in šteje se, da je kitajski dampinški uvoz kljub veljavnim ukrepom še naprej povzročal znatno škodo. Tudi ob upoštevanju skupnega učinka stroškov po uvozu v višini 2,7 %, kot so bili preverjeni na ravni sodelujočih nepovezanih uvoznikov, konvencionalne carinske stopnje v višini 4 % in protidampinških dajatev, plačanih v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bilo namreč za povprečne cene kitajskega dampinškega uvoza še vedno ugotovljeno, da so povzročile precejšnje nelojalno znižanje povprečne prodajne cene industrije Unije, in sicer za 18,6 %. Ta uvoz se je v zadnjih letih tudi še naprej povečeval, to pa je na splošno negativno vplivalo na trg zaradi nižanja cen in prispevanja k zmanjšanju tržnega deleža industrije Unije. Industrija Unije zaradi nenehnega pritiska na trg Unije ni mogla v celoti izkoristiti znižanja stroškov surovin.

(111)

Ena od zainteresiranih strani je zatrjevala, da ni povezave med kitajskimi cenami in položajem industrije Unije.

(112)

Vendar je navedena analiza temeljila na gibanjih, ugotovljenih za obdobje 2011–2015, ki so drugačna kot v obravnavanem obdobju v tej preiskavi, tj. od leta 2012 do OPP (ki se je končalo septembra 2015). Te analize zato ni bilo mogoče upoštevati. Vsekakor je treba opozoriti, da so se cene kitajskega dampinškega uvoza v obravnavanem obdobju na splošno znižale in so nelojalno nižale cene industrije Unije. Dejstvo, da se je za določeno leto (OPP) kitajska izvozna cena zvišala in se položaj industrije Unije ni poslabšal, veljavnosti navedene ugotovitve ne postavlja pod vprašaj. Trditev je zato zavrnjena.

(113)

Na podlagi informacij, zbranih med preiskavo, je bilo ugotovljeno, da delež lastne proizvodnje ni bil znaten. Samo približno 15 % proizvodnje industrije Unije se uporabi za lastne potrebe. Večji obseg proizvodnje na splošno privede do ekonomije obsega, ki koristi zadevnemu proizvajalcu. Le majhen del industrije Unije je vertikalno integriran, pri čemer se lastna proizvodnja uporablja za nadaljnjo predelavo v izdelke z dodano vrednostjo v industriji, ki je nižje v prodajni verigi. V preiskavi se v zvezi s proizvodnjo ni ugotovila nobena težava, povezana s temi izdelki, ki so nižje v prodajni verigi. Glede na navedeno Komisija meni, da lastna proizvodnja industrije Unije ni negativno vplivala na njen finančni položaj.

(114)

Glavne države izvoznice v Unijo so Republika Koreja, Tajvan, Švica, Belorusija in Turčija. Celotni uvoz zadevnega izdelka iz tretjih držav, vključno z uvozom iz Kitajske, za katerega ne veljajo ukrepi, se je v obravnavanem obdobju povečal za 11 % (s 84 467 na 93 973 ton), kar predstavlja 43,3 % potrošnje Unije. V istem obdobju se je povprečna uvozna cena na enoto neprekinjeno zniževala, in sicer z 2,19 EUR/kg na 2,09 EUR/kg, kar pomeni 4-odstotno znižanje. Trend zniževanja uvoznih cen je bil ugotovljen tudi v večini drugih tretjih držav izvoznic na trg Unije (Republika Koreja –7 %, Švica – 15 %, Belorusija – 13 %, Turčija – 6 %). Hkrati so se uvozne cene na enoto pri uvozu iz LRK, za katerega ne veljajo ukrepi, znižale samo za 3 %.

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(115)

Kot je prikazano v preglednici 12, tržni delež uvoza iz drugih držav in znižanje cen uvoza iz Kitajske, za katerega ukrepi ne veljajo, nista bila tako velika, da bi se štela za vzrok škode za industrijo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(116)

Komisija je prejela pripombe v zvezi z razlogi za sedanji slab položaj industrije Unije, kot so gibanje cen surovin, pomanjkanje naložb in posodobitev, slabo upravljanje in neobstoj vizije, zastarele proizvodne metode, pomanjkanje obratov za proizvodnjo velikega obsega in slaba kakovost proizvedenih izdelkov. Preiskava je pokazala, da ti razlogi niso bili krivi za položaj industrije Unije. Razkrila je namreč, da je industrija Unije še naprej učinkovito delovala na zelo konkurenčnem trgu, pri čemer je optimizirala uporabo obstoječih sredstev, ne da bi obsežno vlagala v širitev zmogljivosti in posodobitev, s čimer ji je po uvedbi dokončnih ukrepov leta 2010 uspelo povečati dobičkonosnost. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(117)

Ena zainteresirana stran je trdila, da so domnevno precejšnje naložbe industrije Unije vplivale na denarni tok in dobiček industrije Unije in da tak učinek ne bi smel biti pripisan kitajskemu uvozu ter da bi ti dejavniki morali biti vključeni v ločeno analizo nepripisovanja.

(118)

Prvič, kljub naložbam, izvedenim v OPP, sta se dobiček in denarni tok industrije Unije izboljšala, kar kaže, da so bile take naložbe upravičene in so imele pozitiven učinek. Drugič, na dobiček lahko vplivajo samo amortizacije pro rata temporis, povezane z naložbami in finančnimi stroški, ki jih nosijo družbe med financiranjem naložb. Nazadnje, ker so amortizacije stroški, ki se odštejejo in ki jih ne spremlja denarni odliv, ne morejo neposredno vplivati na denarni tok industrije Unije, učinek bi imeli samo finančni stroški.

(119)

Nekatere strani so trdile tudi, da bodisi ni bilo škode, ki bi jo v obravnavanem obdobju povzročil kitajski dampinški uvoz, bodisi da jo je povzročil uvoz iz drugih držav. Ker je bilo ugotovljeno, da so se cene industrije Unije zaradi cen kitajskega dampinškega uvoza še naprej nelojalno nižale in da so bile cene kitajskega dampinškega uvoza nižje od uvoznih cen iz drugih držav, je bila ta trditev zavrnjena.

(120)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi morala Komisija bolje pojasniti učinek drugih dejavnikov vzročnosti v svoji tako imenovani analizi nepripisovanja.

(121)

V zvezi s tem je treba poudariti, da je namen analize nepripisovanja ugotoviti, ali bi lahko vzpostavljeno vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo za industrijo Unije prekinil drug dejavnik, zaradi česar vzročnost ne bi bila verjetna ali bi bila celo nemogoča. Ker noben od upoštevanih dejavnikov ni imel take lastnosti, se trditev zavrne.

(122)

Čeprav bi lahko k škodi prispevali tudi drugi dejavniki, je bilo zanje ugotovljeno, da niso bili zadostni, da bi prekinili vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz Kitajske in škodo, povzročeno industriji Unije.

(123)

Ugotovljeno je bilo, da so imeli kitajski izvozniki v obravnavanem obdobju v primerjavi z velikostjo evropskega trga presežno prosto zmogljivost, kot je navedeno v uvodni izjavi 50.

(124)

V obravnavanem obdobju se je kitajski izvoz na trg Unije znatno povečal, in sicer za 29 %. Kot je navedeno v uvodni izjavi 54, je Kitajska zadevni izdelek na trg Unije izvažala večinoma po višjih cenah kot v preostale dele sveta. Med preiskavo niso bili odkriti dokazi, da se bo ta položaj vsaj kratkoročno spremenil. Ugotovljeno je bilo torej, da je trg Unije precej privlačen za kitajske izvoznike zaradi možnosti izvoza velikih količin po višjih cenah kot v preostale dele sveta.

(125)

Preiskava je pokazala, da je bilo 60 % kitajskega uvoza opravljenega po dampinških cenah in da v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga. Kitajski dampinški uvoz je še naprej znatno nelojalno nižal cene proizvajalcev Unije na podobnih ravneh kot v prvotni preiskavi. Zlasti je bilo za kitajski uvoz, za katerega veljajo ukrepi, ugotovljeno, da je nelojalno znižal prodajne cene za 22,8 %, kar kaže na agresivno vedenje pri oblikovanju cen. To bo verjetno povzročilo nadalje znižanje cen in ogrozilo krhko okrevanje industrije Unije. Obstaja torej jasno tveganje, da se bo v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov znatna škoda za industrijo Unije nadaljevala.

(126)

Glede na navedeno se sklene, da bi razveljavitev ukrepov za uvoz iz Kitajske po vsej verjetnosti privedla do nadaljevanja znatne škode za industrijo Unije.

(127)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov zoper Kitajsko v nasprotju z interesom Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(128)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(129)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali kljub sklepom o verjetnosti ponovitve dampinga in škode obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da ohranitev veljavnih ukrepov ni v interesu Unije.

(130)

Industrija Unije je nenehno izgubljala tržni delež in je v obravnavanem obdobju utrpela znatno škodo. Vseeno je svojo dobičkonosnost izboljšala na raven, ko so stroški skoraj pokriti (vendar je dobičkonosnost še vedno negativna), medtem ko je prodaja ostala na skoraj enaki ravni. Ta razvoj v smeri stabilnosti na trgu je verjetno treba pripisati uvedenim ukrepom. V primeru razveljavitve ukrepov bi se industrija Unije po vsej verjetnosti znašla v še slabšem položaju.

(131)

Zato je bilo sklenjeno, da bi bila ohranitev veljavnih ukrepov zoper Kitajsko v interesu industrije Unije.

(132)

V fazi začetka je obrazce za vzorčenje izpolnilo 15 nepovezanih uvoznikov, zato je bilo odločeno, da se uporabijo določbe o vzorčenju. Izbrani so bili trije uvozniki in pozvani, naj izpolnijo vprašalnik. Nazadnje je samo en uvoznik predložil izpolnjen vprašalnik, ki je bil preverjen.

(133)

Preiskava je pokazala, da je družba uvažala samo od enega kitajskega proizvajalca, za katerega veljajo ukrepi in s katerim ima dolgoročno poslovno razmerje. Pokazala je tudi, da učinek veljavnih ukrepov na družbo ni bil znaten. To je potrjeno z dejstvom, da se uvoznik kljub uvedbi prvotnih ukrepov ni odločil zamenjati vira oskrbe.

(134)

V začetni fazi se je javilo 25 uporabnikov, ki so želeli izpolniti vprašalnike. Nazadnje so izpolnjene vprašalnike predložili le štirje uporabniki. Pri vseh so bili opravljeni obiski in preverjeni podatki, ki so jih predložili. Vendar je mogoče opaziti, da je v tem pregledu zaradi izteka ukrepov sodelovalo veliko manj uporabnikov kot ob prvotni uvedbi ukrepov. V prvotni preiskavi je sodelovalo 33 uporabnikov, medtem ko so v pregledu zaradi izteka ukrepov sodelovali le štirje. Kaže, da se je večina uporabnikov lahko prilagodila uvedbi ukrepov tako, da je njihovo poslovanje utrpelo le majhno škodo.

(135)

Komisija je pri enem uporabniku, ki je bil dejaven v industriji sukanca za šivanje, ugotovila, da učinek sedanjih ukrepov na njegove stroške in dobičkonosnost ni bil znaten. Pri drugih treh uporabnikih, ki vsi uvažajo PVT iz Kitajske in so bili dejavni v tkalski industriji (pasovi, trakovi, vrvi itd.), je bilo ugotovljeno, da je bil sicer učinek sedanjih ukrepov na njihove stroške majhen, izrazitejši pa je bil učinek na dobičkonosnost, saj te družbe poslujejo z zelo nizkimi stopnjami dobička. Vseeno se je učinek dajatev zdel omejen, saj so bili na voljo številni drugi dobavitelji s konkurenčnimi cenami.

(136)

Uporabniki, ki so predložili stališča, so izrazili pripombe glede težav, ki jih imajo s proizvajalci Unije, kot so nezadostna zmogljivost, neobstoj nekaterih lastnosti in nepravočasne dobave. Uporabniki so trdili, da veljavni ukrepi (0–9,8 %) v povezavi z običajno uvozno dajatvijo v višini 4 % koristijo njihovim konkurentom, ki na trg EU uvažajo izdelke, ki so nižje v prodajni verigi, po nižjih cenah, saj jim ni treba plačati dajatev za surovine (zadevni izdelek). Menijo, da bo ta položaj privedel do nadaljnjega prenosa postopkov, ki so nižje v prodajni verigi, v kraje zunaj EU in ogrozil prihodnost domnevno 4 000 zaposlenih v njihovi industriji. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da dokazi v podporo tem trditvam in domnevnim tveganjem niso mogli potrditi dejstva, da so to ponavljajoče se in strukturne težave v zvezi z industrijo Unije.

(137)

Najprej je treba opozoriti, da je bilo sodelovanje uporabnikov v tej preiskavi precej omejeno v primerjavi s sodelovanjem v prvotni preiskavi (takrat je sodelovalo 33 uporabnikov), zato zgoraj navedene težave najverjetneje niso skupne vsem uporabnikom, ki delujejo na trgu Unije.

(138)

V zvezi s specifičnimi trditvami sodelujočih uporabnikov je preiskava pokazala, da ima industrija Unije še vedno dovolj neizkoriščene zmogljivosti (izkoriščenost zmogljivosti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila 84-odstotna) ter ponuja širok nabor izdelkov in lastnosti. Poleg tega poleg petih proizvajalcev v EU obstajajo številni drugi dobavitelji iz drugih tretjih držav s konkurenčnimi cenami in širokim naborom izdelkov, vključno s kitajskim uvozom, za katerega protidampinške dajatve ne veljajo. Glede na razmeroma nizko stopnjo protidampinške dajatve in dejstvo, da za velik delež kitajskega uvoza ukrepi ne veljajo, prav tako ni verjetno, da bi bili veljavni ukrepi odločilni dejavnik za domnevno selitev industrij, ki so nižje v prodajni verigi. Nazadnje, dokazi o nepravočasnih dobavah so bili zanemarljivi.

(139)

Ena zainteresirana stran je v zvezi z izkoriščenostjo zmogljivosti industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom trdila, da je 84-odstotna stopnja izkoriščenosti zmogljivosti blizu polni zmogljivosti in da torej ni bilo dovolj razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti.

(140)

Preiskava je pokazala, da je povprečna odpadna proizvodnja industrije Unije znašala približno 6 % celotne proizvodnje v OPP, s čimer je ustrezala teoretični maksimalni izkoriščenosti zmogljivosti v višini 94 %, kar je razumnejša ocena izkoriščenosti polne zmogljivosti kot 84 %, ki so navedeni v trditvi. Na podlagi preostale, najmanj 10-odstotne neizkoriščene zmogljivosti je bila trditev zavrnjena.

(141)

Ista zainteresirana stran je trdila, da proizvajalci Unije in nekitajski proizvajalci niso zmožni zadostiti celotnemu povpraševanju in velikosti posameznih naročil evropske uporabniške industrije.

(142)

Poudariti je treba, da nadaljevanje ukrepov ne bi spremenilo obstoječih tržnih razmer. Preiskava ni razkrila bistvenih sprememb v zahtevah uporabnikov v zvezi z velikostjo naročil ali kakovostjo. Poleg tega je ugotovljeno dejstvo, da industrija Unije ne more sama zadostiti povpraševanju na trgu in da je zato potreben uvoz. Poleg tega in še pomembneje je, da je cilj protidampinških ukrepov znova vzpostaviti enake konkurenčne pogoje in poštene tržne pogoje med vsemi zadevnimi stranmi z odpravo znatne škode, ki jo povzroča kitajski dampinški uvoz. Zato ni potrebno, da je industrija Unije sposobna sama oskrbovati trg Unije. V tej zadevi se izdelek uvaža iz številnih različnih virov, kljub obstoju ukrepov pa se je nadaljeval tudi uvoz, za katerega veljajo ukrepi. Nadaljevanje ukrepov v njihovi sedanji obliki in na sedanji ravni torej uporabnikom ne preprečuje, da bi pridobili kitajski izdelek. V zvezi s tem so bile določbe protidampinške uredbe upoštevane, zato je treba trditev zavrniti.

(143)

Trdilo se je tudi, da evropski proizvajalci niso izkoristili protidampinških dajatev, da bi povečali svojo proizvodno zmogljivost ali posodobili opremo, zato niso mogli obdržati svojega tržnega deleža na rastočem trgu, so pa bili v izjemno udobnem položaju, ne da bi se trudili biti konkurenčni.

(144)

Najprej je treba spomniti, da je, kot je navedeno zgoraj, cilj protidampinških ukrepov odpraviti škodljivi damping in da ne obstaja pravna zahteva, da bi se morala industrija Unije prestrukturirati ali posodobiti.

(145)

Vsekakor je bila industrija Unije, kot je navedeno že v uvodni izjavi 138, sposobna povečati svojo prodajo, ker je bilo dovolj razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti. Poleg tega pozitivni razvoj dobičkonosnosti kaže, da so proizvodne metode industrije Unije še vedno konkurenčne na trgu, ki je zaščiten pred dampinškimi praksami. Poleg tega položaja industrije Unije nikakor ni mogoče šteti za izjemno udobnega, saj je preiskava pokazala, da se je industriji Unije v obravnavanem obdobju še naprej povzročala znatna škoda, saj je izgubljala tržni delež in ustvarjala izgube. Prav ta krhki položaj industrije Unije, ki so ga vsaj delno povzročili pretekle dampinške prakse in nadaljevanje nelojalnega nižanja njenih cen, je industriji Unije preprečil, da bi obsežno vlagala v razširitev zmogljivosti in izrazitejšo posodobitev.

(146)

Druga trditev se nanaša na selitev industrij, ki so nižje v prodajni verigi, zaradi obstoja protidampinških dajatev. Trditev je bila podprta s sklicevanjem na predhodno predložitev stališč in zaslišanje, na katerem je bila navedena ista trditev.

(147)

Opozoriti je treba, da je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je bil učinek na dobičkonosnost vzorčenih uporabnikov omejen in da ga torej ni mogoče šteti za odločilnega za selitev uporabniške industrije Unije. Poleg tega se ukrepi nadaljujejo na enaki ravni kot prej. Nazadnje, v predložitvi stališč ob zaslišanju niso navedene nobene družbe, ki so se dejansko preselile.

(148)

En uvoznik je predstavil trditev o ekonomskih težavah, povezanih z zamenjavo dobaviteljev zadevnega izdelka zaradi dolgega obdobja, ki je potrebno za fazo testiranja, in tveganja izgube strank v primeru nezanesljive kakovosti in nerednih dobav.

(149)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je od začetka veljavnosti ukrepov preteklo že skoraj šest let, kar je mogoče šteti za dovolj dolgo obdobje, da uvoznik najde drugega dobavitelja, tudi ob upoštevanju dolgotrajnega testiranja.

(150)

Glede na navedeno je bilo s preiskavo ugotovljeno, da učinek ukrepov na uporabnike in uvoznike ni znaten ter da torej ni očitnih razlogov za odpravo ukrepov na podlagi interesa Unije.

(151)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po navedenem obvestilu jim je bil odobren tudi rok za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani.

(152)

Iz navedenega sledi, kakor je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra s poreklom iz Kitajske in ki so bili uvedeni z Uredbo (EU) št. 1105/2010, ohraniti.

(153)

Da se zmanjša tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi, ki se uporabljajo za družbe, za katere je uvedena individualna stopnja dajatve, vključujejo naslednje: predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, skladnega z zahtevami iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, ki mu ni priložen tak račun, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge proizvajalce.

(154)

Družba lahko zaprosi za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (20). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(155)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –