19.5.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 123/33

---

UREDBA (EU) 2015/755 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 29. aprila 2015

o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav

(prenovitev)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (ES) št. 625/2009 (3) je bila bistveno spremenjena (4). Glede na nove spremembe bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno uredbo prenoviti.

(2)	Skupna trgovinska politika bi morala temeljiti na enotnih načelih.

(3)	Poenotenje uvoznih pravil bi bilo treba zagotoviti z določitvijo določb, podobnih tistim, ki se v okviru skupnih pravil uporabljajo za druge tretje države, kolikor je to mogoče ob upoštevanju posebnosti gospodarskih sistemov v zadevnih tretjih državah.

(4)	Skupna pravila, ki veljajo za uvoz, se uporabljajo tudi za izdelke iz premoga in jekla, brez poseganja v kakršne koli ukrepe za izvajanje sporazuma, ki velja posebej za take izdelke.

(5)	Zato bi morala biti liberalizacija uvoza, namreč odsotnost kakršnih koli količinskih omejitev, izhodiščna točka za pravila Unije.

(6)	Komisija bi morala v primeru nekaterih izdelkov pregledati uvozne pogoje, uvozne trende in različne vidike gospodarskega in trgovinskega stanja ter morebitne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti.

(7)	Za te izdelke se lahko izkaže, da bi bilo treba pri določenem delu tega uvoza izvajati nadzor Unije.

(8)	Zaščitne ukrepe, ki jih zahtevajo interesi Unije, sprejme Komisija ob ustreznem upoštevanju obstoječih mednarodnih obveznosti.

(9)

Lahko se izkaže, da so nadzorni ali zaščitni ukrepi, ki so omejeni na eno ali več regij Unije, primernejši od ukrepov, ki veljajo za celotno Unijo. Take ukrepe pa bi bilo treba odobriti le izjemoma in kadar ne obstaja nobena druga možnost. Treba je zagotoviti, da so taki ukrepi začasni in povzročajo čim manj motenj v delovanju notranjega trga.

(10)

V primeru nadzora Unije bi morala biti sprostitev zadevnega izdelka v prosti promet pogojena s predložitvijo listine o nadzoru, ki izpolnjuje enotna merila. Ta dokument bi morali na podlagi enostavne vloge uvoznika v določenem roku izdati organi držav članic, ne da bi uvoznik s tem pridobil pravico do uvoza. Listina o nadzoru bi morala zato veljati samo toliko časa, dokler se uvozna pravila ne spremenijo.

(11)

V interesu dobrega upravnega poslovanja in zaradi pomoči subjektom Unije bi bilo treba vsebino in izgled listine o nadzoru čim bolj prilagoditi skupnim obrazcem uvoznih dovoljenj, določenih v Uredbi Komisije (ES) št. 738/94 (5), Uredbi Komisije (ES) št. 3168/94 (6) in Uredbi Komisije (ES) št. 3169/94 (7), ob upoštevanju tehničnih značilnosti listine o nadzoru.

(12)	V interesu Unije je, da bi si države članice in Komisija v čim večjem obsegu izmenjevale rezultate, ki izhajajo iz nadzora Unije.

(13)	Treba je sprejeti natančna merila za ocenjevanje morebitne škode in uvesti preiskavo v času, ki Komisiji še omogoča, da v nujnih primerih sprejme ustrezne ukrepe.

(14)	V ta namen bi bilo treba sprejeti podrobne predpise o začetku preiskav, potrebnih preverjanjih in pregledih, zasliševanju udeležencev, ravnanju s pridobljenimi informacijami in merilih za ocenjevanje škode.

(15)	Določbe te uredbe o preiskavah ne posegajo v pravila Unije ali nacionalna pravila v zvezi s poslovno tajnostjo.

(16)	Prav tako je treba določiti roke za začetek preiskav in, z namenom zagotoviti, da se take ugotovitve sprejmejo hitro, za ugotavljanje smotrnosti ukrepov, da se poveča pravna varnost zadevnih gospodarskih subjektov.

(17)	Zaradi enotnosti uvoznih pravil bi morale biti formalnosti, ki jih morajo izpolniti uvozniki, enostavne in med seboj enake, ne glede na kraj carinjenja. Zato je zaželeno predvideti, da se vse formalnosti izpolnijo z uporabo obrazcev, ki ustrezajo vzorcem, priloženim k tej uredbi.

(18)	Listine o nadzoru, izdane v zvezi z nadzornimi ukrepi Unije, bi morale veljati po vsej Uniji, ne glede na državo članico izdajateljico.

(19)	Tekstilni izdelki, ki spadajo pod Uredbo Sveta (ES) št. 517/94 (8), so predmet posebnega obravnavanja na ravni Unije in mednarodni ravni. Zato bi jih bilo treba v celoti izvzeti iz področja uporabe te uredbe.

(20)

Pristojnost za spremembo seznama tretjih držav v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 625/2009 je bila vključena v Uredbo Sveta (ES) št. 427/2003 (9). Ker so določbe naslova I Uredbe (ES) št. 427/2003 o posebnem prehodnem zaščitnem mehanizmu za določene izdelke prenehale veljati 11. decembra 2013 in so določbe naslova II navedene uredbe sedaj neveljavne, je zaradi doslednosti, jasnosti in racionalnosti primerno vključiti člena 14a in 14b navedene uredbe v to uredbo. Uredbo (ES) št. 427/2003 bi bilo zato treba razveljaviti.

(21)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe od delovanju Evropske unije (PDEU) za namen spreminjanja Priloge I k tej uredbi, da s seznama tretjih držav iz navedene priloge črta države, ko postanejo članice Svetovne trgovinske organizacije (STO).

(22)	Za izvajanje te uredbe so potrebni enotni pogoji za sprejetje začasnih in dokončnih zaščitnih ukrepov ter za uvedbo predhodnih nadzornih ukrepov. Te ukrepe bi morala Komisija sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(23)

Za sprejetje nadzornih in začasnih ukrepov bi bilo glede na učinke takih ukrepov in njihovo zaporedno logiko v zvezi s sprejetjem dokončnih zaščitnih ukrepov ustrezno uporabiti svetovalni postopek. Kadar bi zamuda pri uvedbi ukrepov povzročila škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, mora Komisija imeti možnost sprejeti začasne ukrepe, ki se začnejo uporabljati takoj.

(24)	Ko je bila Uredba (ES) št. 625/2009 spremenjena, je bil pomotoma izbrisan drugi pododstavek člena 18(2). Navedeno določbo bi bilo treba ponovno vključiti.

(25)	Ker so Armenija, Rusija, Tadžikistan in Vietnam postale članice STO, bi bilo treba te države črtati iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 625/2009 z delegiranim aktom Komisije. Zaradi jasnosti in racionalnosti te države niso vključene v seznam tretjih držav v Prilogi I k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

1.   Ta uredba se uporablja za uvoz izdelkov s poreklom iz tretjih držav, navedenih v Prilogi I, razen tekstilnih izdelkov, ki jih zajema Uredba (ES) št. 517/94.

2.   Uvoz izdelkov iz odstavka 1 v Unijo je prost in tako ni podvržen nobenim količinskim omejitvam, brez poseganja v zaščitne ukrepe, ki se lahko sprejmejo na podlagi poglavja V.

POGLAVJE II

POSTOPEK OBVEŠČANJA IN POSVETOVANJA V UNIJI

Člen 2

Države članice obvestijo Komisijo, če bi uvozni trendi zahtevali sprejem nadzornih ali zaščitnih ukrepov. To obvestilo vsebuje razpoložljive dokaze na podlagi meril iz člena 6. Komisija takoj posreduje to obvestilo vsem državam članicam.

POGLAVJE III

PREISKOVALNI POSTOPEK UNIJE

Člen 3

1.   Kadar Komisija oceni, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo preiskavo, jo začne v enem mesecu od dneva prejema informacij s strani države članice in objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije. To obvestilo vsebuje:

(a)	povzetek prejetega obvestila in navodilo, naj se vse ustrezne informacije sporočijo Komisiji;

(b)	rok, v katerem lahko zainteresirane strani pisno sporočijo svoja stališča in predložijo informacije, če je taka stališča in informacije treba upoštevati med preiskavo;

(c)	rok, v katerem lahko zainteresirane strani zaprosijo, da jih Komisija ustno zasliši v skladu z odstavkom 4.

Komisija začne preiskavo, pri čemer sodeluje z državami članicami.

Komisija informacije o analizi informacij običajno državam članicam posreduje v 21 dneh od datuma, ko so ji bile informacije posredovane.

2.   Komisija si prizadeva pridobiti vse informacije, za katere šteje, da so potrebne, in kadar je to po njenem mnenju primerno, te informacije poskuša preveriti pri uvoznikih, trgovcih, posrednikih, proizvajalcih, trgovinskih združenjih in organizacijah.

Komisiji pri tej nalogi pomagajo uslužbenci države članice, na katere ozemlju se ta preverjanja izvajajo, pod pogojem, da ta država članica to želi.

Zainteresirane strani, ki so se javile v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1, pa tudi predstavniki države izvoznice, lahko pregledajo vse informacije, ki jih je Komisija pridobila v okviru preiskave, razen internih dokumentov, ki so jih pripravili organi Unije ali njenih držav članic, pod pogojem, da so te informacije pomembne za zaščito njihovih interesov in niso zaupne v smislu člena 5 ter jih Komisija uporablja pri preiskavi. V ta namen na Komisijo naslovijo pisno zahtevo, v kateri navedejo zahtevane informacije.

3.   Države članice predložijo Komisiji na njeno zahtevo in po postopkih, ki jih določi Komisija, razpoložljive informacije o razvoju na trgu preiskovanega izdelka.

4.   Komisija lahko zasliši zainteresirane strani. Te strani morajo biti zaslišane, kadar so vložile pisno zahtevo v roku, določenem v sporočilu, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, pri čemer izkažejo, da bo izid preiskave po vsej verjetnosti dejansko vplival nanje in da obstajajo posebni razlogi za njihovo ustno zaslišanje.

5.   Kadar informacije niso predložene v rokih, ki jih določa ta uredba ali Komisija na podlagi te uredbe, ali je preiskava znatno ovirana, je ugotovitve preiskave mogoče sprejeti na podlagi razpoložljivih dejstev. Kadar Komisija ugotovi, da je kakšna zainteresirana stran ali tretja stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, teh informacij ne upošteva in lahko uporabi razpoložljiva dejstva.

6.   Kadar Komisija oceni, da ni zadostnih dokazov, ki bi upravičevali preiskavo, o svoji odločitvi obvesti države članice v enem mesecu od dneva prejema informacij s strani držav članic.

Člen 4

1.   Po koncu preiskave Komisija odboru iz člena 22(1) (v nadaljnjem besedilu: odbor) predloži poročilo o izsledkih.

2.   Kadar Komisija v devetih mesecih po začetku preiskave oceni, da nadzorni ali zaščitni ukrepi Unije niso potrebni, se preiskava v enem mesecu zaključi. Komisija preiskavo zaključi v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 22(2). Odločitev o zaključku preiskave z navedbo glavnih sklepov preiskave in povzetkom razlogov zanje se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Če Komisija meni, da so potrebni nadzorni ali zaščitni ukrepi Unije, sprejme potrebne odločitve v skladu s poglavjema IV in V najpozneje devet mesecev po začetku preiskave. V izjemnih okoliščinah se lahko ta rok podaljša za nadaljnje obdobje dveh mesecev. Komisija nato v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o trajanju podaljšanja in navede povzetek razlogov zanj.

4.   Določbe tega poglavja v nobenem primeru ne preprečujejo uporabe nadzornih ukrepov v skladu s členi 7 do 12 ali, kadar kritične razmere, v katerih bi vsako odlašanje povzročilo težko popravljivo škodo, zahtevajo takojšnje ukrepanje, zaščitnih ukrepov v skladu s členi 13, 14 in 15.

Komisija nemudoma sprejme vse preiskovalne ukrepe, za katere oceni, da so še potrebni. Izsledki preiskave se uporabijo za ponovno preučitev sprejetih ukrepov.

Člen 5

1.   Na podlagi te uredbe prejete informacije se uporabljajo samo za namen, zaradi katerega so bile zahtevane.

2.   Komisija in države članice, vključno z njihovimi uradniki, ne razkrijejo nobene informacije zaupne narave, ki so jo prejeli na podlagi te uredbe, ali informacije, ki jim je bila zaupno posredovana, razen če jim oseba, ki je takšne informacije predložila, to izrecno dovoli.

3.   V vsakem zahtevku po zaupnosti se navedejo razlogi za zaupnost informacij.

Vendar, če se izkaže, da je zahtevek po zaupnosti neupravičen, in če oseba, ki je informacije predložila, teh niti ne želi objaviti niti ne dovoli njihovega razkritja na splošno ali v obliki povzetka, zadevnih informacij ni treba upoštevati.

4.   Informacije se v vsakem primeru obravnavajo kot zaupne, če bi njihovo razkritje po vsej verjetnosti imelo znaten škodljiv učinek na osebo, ki je te informacije predložila, ali na vir teh informacij.

5.   Odstavki 1 do 4 ne preprečujejo možnosti sklicevanja organov Unije na splošne informacije in zlasti na razloge, na katerih temeljijo odločbe, sprejete na podlagi te uredbe. Vendar ti organi upoštevajo zakonite interese zadevnih pravnih in fizičnih oseb, da se ne razkrijejo njihove poslovne tajnosti.

Člen 6

1.   Pregled uvoznih trendov, pogojev, pod katerimi ta uvoz poteka, in iz tega uvoza izhajajoče že povzročene resne škode ali grožnje resne škode za proizvajalce v Uniji zajema zlasti naslednje dejavnike:

(a)	obseg uvoza, zlasti pri znatnem povečanju, bodisi v absolutnem smislu bodisi v sorazmernem glede na proizvodnjo ali potrošnjo v Uniji;

(b)	ceno uvoza, zlasti ob ponudbi po znatno nižjih cenah za istovrstni izdelek v Uniji;

(c)

posledični vpliv na proizvajalce podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov v Uniji, ki se kaže s trendi nekaterih gospodarskih indikatorjev, kot so: — proizvodnja, — izkoriščenost zmogljivosti, — zaloge, — prodaja, — tržni delež, — cene (tj. znižanje cen ali preprečitev zvišanja cen, do katerega bi običajno prišlo), — dobički, — donos investiranega kapitala, — denarni tok, — zaposlenost.

2.   Pri vodenju preiskave Komisija upošteva posebni gospodarski sistem držav, navedenih v Prilogi I.

3.   Kadar se sklicuje na nevarnost resne škode, Komisija prav tako preuči, ali je jasno predvidljivo, da bo določena situacija po vsej verjetnosti povzročila dejansko škodo. Pri tem se lahko upoštevajo dejavniki, kot so:

(a)	stopnja rasti izvoza v Unijo;

(b)	izvozna zmogljivost v državi porekla ali izvoza, kakršna je ali kakršna bo v predvidljivi prihodnosti, in verjetnost, da se bo zadevni izvoz stekal v Unijo.

POGLAVJE IV

NADZOR

Člen 7

1.   Kadar tako zahtevajo interesi Unije, lahko Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo:

(a)	odloči, da se za določene uvoze uvede naknadni nadzor Unije v skladu s postopkom, ki ga določi Komisija;

(b)	odloči, da se zaradi spremljanja trenda teh uvozov za določene uvoze uvede predhodni nadzor Unije v skladu s členom 8.

2.   Komisija odločitve na podlagi odstavka 1 sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 22(2).

3.   Nadzorni ukrepi veljajo samo omejen čas. Če ni drugače določeno, prenehajo veljati ob koncu drugega šestmesečnega obdobja, ki sledi šestmesečnemu obdobju, v katerem so bili uvedeni.

Člen 8

1.   Izdelki, ki so predmet predhodnega nadzora Unije, se lahko sprostijo v prosti promet samo ob predložitvi listine o nadzoru. To listino brezplačno izda pristojni organ, ki ga imenujejo države članice, za katero koli zahtevano količino in najpozneje v petih delovnih dneh po tem, ko je pristojni nacionalni organ prejel zahtevek katerega koli uvoznika Unije, ne glede na to, kje v Uniji ima svojo poslovno enoto. Šteje se, da je pristojni nacionalni organ prejel ta zahtevek najpozneje v treh delovnih dneh po njegovi oddaji, razen če se dokaže drugače.

2.   Listina o nadzoru se izpolni na obrazcu, ki ustreza vzorcu v Prilogi II.

Razen kadar odločitev o uvedbi nadzora določa drugače, uvoznikov zahtevek za listino o nadzoru vsebuje le naslednje:

(a)	polno ime in naslov vlagatelja (vključno s telefonsko številko in številko faksa ter številko, s katero se vlagatelj identificira pri pristojnem nacionalnem organu) ter vlagateljevo registracijsko številko DDV, če je zavezanec zanj;

(b)	kadar je ustrezno, polno ime in naslov deklaranta ali vsakega zastopnika, ki ga je imenoval vlagatelj (vključno s telefonsko številko in številko faksa);

(c)	opis blaga z naslednjimi podatki: — trgovsko ime, — oznako kombinirane nomenklature, — kraj porekla in kraj odpreme;

(d)	deklarirano količino v kg in kadar je ustrezno v drugi dodatni enoti (pari, kosi itd.);

(e)	vrednost blaga CIF na meji Unije v eurih;

(f)	spodaj navedeno izjavo, ki jo podpiše in datira vlagatelj, z vlagateljevim imenom, izpisanim z velikimi tiskanimi črkami: „Spodaj podpisani potrjujem, da so informacije v tem zahtevku resnične in dane v dobri veri, in da imam sedež v Uniji.“

3.   Listina o nadzoru velja v celotni Uniji, ne glede na državo članico, ki jo je izdala.

4.   Ugotovitev, da cena na enoto, pri kateri je izvedena transakcija, presega ceno, navedeno v listini o nadzoru, za manj kakor 5 % ali da skupna vrednost ali količina izdelkov, predložena za uvoz, presega vrednost ali količino, navedeno v listini o nadzoru, za manj kakor 5 %, ne preprečuje sprostitve zadevnega izdelka v prosti promet. Komisija lahko po seznanitvi s stališči, izraženimi v odboru, ter upoštevanju narave izdelkov in drugih posebnih značilnosti zadevnih transakcij, določi drugačen odstotek, ki pa običajno ne bi smel presegati 10 %.

5.   Listine o nadzoru se lahko uporabljajo le tako dolgo, dokler veljajo dogovori glede liberalizacije uvoza za zadevne transakcije. Takšne listine o nadzoru se v nobenem primeru ne smejo uporabljati po izteku obdobja, ki je določeno istočasno in po istem postopku kakor sama uvedba nadzora, pri čemer se upoštevajo narava izdelkov in druge posebne značilnosti transakcij.

6.   Kadar tako zahteva odločitev, sprejeta po členu 7, je treba s potrdilom o poreklu dokazati poreklo izdelkov, ki so pod nadzorom Unije. Ta odstavek ne posega v druge določbe v zvezi s predložitvijo katerega koli takega potrdila.

7.   Kadar za izdelek, ki je pod predhodnim nadzorom Unije, veljajo regionalni zaščitni ukrepi v državi članici, se lahko listina o nadzoru nadomesti z uvoznim dovoljenjem, ki ga izda ta država članica.

8.   Obrazci listin o nadzoru in delne listine o nadzoru se izdajo v dvojniku, pri čemer se en izvod označi kot „Izvod za imetnika“ in nosi številko 1, ki se izda vlagatelju, ter drugi izvod, ki se označi kot „Izvod za pristojni organ“ in nosi številko 2, ki ga zadrži organ izdaje listine. Za upravne namene lahko pristojni organ pripne dodatne izvode k obrazcu 2.

9.   Obrazci se natisnejo na bel, klejen, brezlesni pisalni papir, ki tehta med 55 in 65 gramov na kvadratni meter. Merijo 210 × 297 mm. Razmik med vrsticami je 4,24 mm (šestino palca). Oblikovanju obrazca je potrebno natančno slediti. Obe strani izvoda št. 1, ki je sama listina o nadzoru, morata dodatno imeti ozadje s tiskanim vzorcem „guilloche“ v rumeni barvi, tako da je opazno vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi.

10.   Države članice so odgovorne za tiskanje obrazcev. Obrazce lahko natisnejo tudi tiskarji, ki jih imenuje država članica, v kateri imajo sedež. V tem primeru mora biti na vsakem obrazcu razvidno imenovanje s strani države članice. Vsak obrazec vsebuje ime in naslov tiskarja ali oznako, na podlagi katere se ga lahko identificira.

Člen 9

Kadar tako zahtevajo interesi Unije, lahko Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo, če bo po vsej verjetnosti nastopila situacija iz člena 13(1):

—	omeji čas veljavnosti katere koli zahtevane listine o nadzoru,

—	za izdajo tega dokumenta postavi določene pogoje in, kot izjemen ukrep, vstavi razveljavitveno klavzulo.

Člen 10

Kadar uvoz izdelka ni bil predmet predhodnega nadzora Unije, lahko Komisija z izvedbenimi akti v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 22(2) ter v skladu s členom 15 uvede nadzor, omejen na uvoz v eno ali več regij Unije.

Člen 11

1.   Izdelki pod regionalnim nadzorom se lahko sprostijo v prosti promet v zadevni regiji samo po predložitvi listine o nadzoru. Takšno listino brezplačno izda pristojni organ, ki ga imenuje zadevna oziroma zadevne države članice, za katero koli zahtevano količino in najpozneje v petih delovnih dneh po tem, ko pristojni nacionalni organ prejme zahtevek katerega koli uvoznika Unije, ne glede na to, kje v Uniji ima svojo poslovno enoto. Šteje se, da je pristojni nacionalni organ prejel zahtevek najpozneje v treh delovnih dneh po oddaji, razen če ni drugače dokazano. Listine o nadzoru se lahko uporabljajo le tako dolgo, dokler veljajo dogovori glede liberalizacije uvoza za zadevne transakcije.

2.   Uporablja se člen 8(2).

Člen 12

1.   Države članice v primeru nadzora Unije ali regionalnega nadzora v prvih desetih dneh vsakega meseca Komisiji sporočijo:

(a)	v primeru predhodnega nadzora, podrobnosti glede vsot denarja (računano na podlagi cen CIF) in količin blaga, za katerega so bile v preteklem obdobju izdane ali potrjene listine o nadzoru;

(b)	v vsakem primeru, podrobnosti o uvozu v obdobju pred obdobjem iz točke (a).

Informacije, ki jih predložijo države članice, se razvrstijo po izdelkih in po državah.

Istočasno in po istem postopku kot nadzorne ureditve se lahko določijo tudi drugačne določbe.

2.   Kadar narava izdelkov ali posebne okoliščine tako zahtevajo, lahko Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo spremeni časovne razporede za predložitev teh informacij.

3.   Komisija obvesti države članice.

POGLAVJE V

ZAŠČITNI UKREPI

Člen 13

1.   Kadar se izdelek uvaža v Unijo v tako izrazito povečanih količinah ali pod takimi pogoji, da povzroča ali grozi, da bo povzročil, resno škodo proizvajalcem enakovrstnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov v Uniji, lahko Komisija, da bi zaščitila interese Unije, na zahtevo države članice ali na lastno pobudo spremeni uvozna pravila za ta izdelek, tako da ga je mogoče sprostiti v prosti promet samo ob predložitvi uvoznega dovoljenja, katerega izdajo urejajo določbe in omejitve, ki jih določi Komisija.

2.   Sprejeti ukrepi se nemudoma sporočijo državam članicam in začnejo takoj učinkovati.

3.   Ukrepi iz tega člena se uporabljajo za vsak izdelek, ki se sprosti v prosti promet po začetku njihove veljavnosti. V skladu s členom 15 so lahko omejeni na eno ali več regij Unije.

Vendar pa ti ukrepi ne preprečujejo sprostitve izdelkov v prosti promet, ki že potujejo v Unijo, pod pogojem, da destinacije teh izdelkov ni mogoče spremeniti in te izdelke, ki se lahko po členih 8 in 11 sprostijo v prosti promet samo ob predložitvi listine o nadzoru, dejansko spremlja tak dokument.

4.   Kadar posredovanje Komisije zahteva država članica, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(3), v nujnih primerih pa v skladu s členom 22(4), sprejme odločitev v največ petih delovnih dneh po dnevu prejemu takšnega zahtevka.

Člen 14

1.   Komisija lahko, zlasti v primeru iz člena 13(1), sprejme ustrezne zaščitne ukrepe v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(3).

2.   Uporablja se člen 13(3).

Člen 15

Kadar se, zlasti na podlagi dejavnikov iz člena 6, izkaže, da so pogoji, določeni za sprejem ukrepov po poglavju IV in členu 13, izpolnjeni v eni ali več regijah Unije, lahko Komisija po preučitvi drugih možnih rešitev izjemoma dovoli izvajanje nadzornih ali zaščitnih ukrepov, omejenih na zadevno oziroma zadevne regije, če meni, da so taki ukrepi, ki se izvajajo na tej ravni, primernejši od ukrepov, ki bi se izvajali po vsej Uniji.

Ti ukrepi morajo biti začasni in morajo povzročati čim manj motenj v delovanju notranjega trga.

Ti ukrepi se sprejmejo v skladu s postopki, določenimi v členu 7 oziroma 13.

Člen 16

1.   Medtem ko se izvaja kateri koli nadzorni ali zaščitni ukrep v skladu s poglavjema IV in V, lahko Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo:

(a)	pregleda učinke ukrepa;

(b)	ugotovi, ali je izvajanje ukrepa še potrebno.

Kadar Komisija meni, da je izvajanje ukrepa še potrebno, o tem ustrezno obvesti države članice.

2.   Kadar Komisija meni, da bi bilo treba kateri koli nadzorni ali zaščitni ukrep iz poglavij IV in V preklicati ali spremeniti, jih prekliče ali spremeni v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(3).

Kadar se tak sklep nanaša na regionalne nadzorne ukrepe, začne veljati šesti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 17

1.   Ta uredba ne preprečuje izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz posebnih pravil, vsebovanih v sporazumih, sklenjenih med Unijo in tretjimi državami.

2.   Brez poseganja v druge predpise Unije, ta uredba ne preprečuje, da države članice sprejmejo ali uporabljajo:

(a)	prepovedi, količinske omejitve ali nadzorne ukrepe iz razlogov javne morale, javnega reda ali javne varnosti, varstva zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstva nacionalnih bogastev umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti ali varstva industrijske in poslovne lastnine;

(b)	posebne formalnosti deviznega poslovanja;

(c)	formalnosti, uvedene na podlagi mednarodnih sporazumov v skladu s PDEU.

Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih ali formalnostih, ki jih nameravajo uvesti ali spremeniti v skladu s prvim pododstavkom.

V primeru izjemne nujnosti se zadevni nacionalni ukrepi ali formalnosti sporočijo Komisiji takoj po njihovem sprejetju.

Člen 18

Komisija vključi informacije o izvajanju te uredbe v svoje letno poročilo o uporabi in izvajanju ukrepov trgovinske zaščite, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu na podlagi člena 22a Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (11).

Člen 19

1.   Ta uredba ne posega v uporabo instrumentov, ki vzpostavljajo skupno ureditev kmetijskih trgov, ali iz njih izhajajočih upravnih predpisov Unije ali nacionalnih upravnih predpisov ali posebnih instrumentov, sprejetih na podlagi člena 352 PDEU, ki veljajo za blago, ki izhaja iz predelave kmetijskih proizvodov. Uporablja se kot dopolnitev navedenih instrumentov.

2.   V primeru izdelkov, ki jih zajemajo instrumenti iz odstavka 1 tega člena, se členi 7 do 12 in člen 16 ne uporabljajo za tiste izdelke, za katere pravila Unije o trgovini s tretjimi državami zahtevajo predložitev dovoljenja ali drugega uvoznega dokumenta.

Členi 13, 15 in 16 se ne uporabljajo za tiste izdelke, za katere taka pravila predvidevajo možnost količinskih uvoznih omejitev.

Člen 20

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 glede sprememb Priloge I, da se s seznama tretjih držav iz navedene priloge črtajo države, potem ko postanejo članice STO.

Člen 21

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 20 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 20. februarja 2014. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 20 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 20, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 22

1.   Komisiji pomaga Odbor za zaščitne ukrepe, ustanovljen z Uredbo (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

Člen 23

Uredbi (ES) št. 427/2003 in (ES) št. 625/2009 se razveljavita.

Sklicevanja na razveljavljeni uredbi, se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 24

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Mnenje z dne 10. decembra 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 20. aprila 2015.

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 625/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 185, 17.7.2009, str. 1).

(4)  Glej Prilogo III.

(5)  Uredba Komisije (ES) št. 738/94 z dne 30. marca 1994 o določitvi nekaterih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 520/94 o določitvi postopka Skupnosti za upravljanje s količinskimi kvotami (UL L 87, 31.3.1994, str. 47).

(6)  Uredba Komisije (ES) št. 3168/94 z dne 21. decembra 1994 o uvedbi uvoznega dovoljenja Skupnosti na področju uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 517/94 o skupnih pravilih za uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki jih ne urejajo dvostranski sporazumi, protokoli ali drugi dogovori ali druga posebna uvozna pravila Skupnosti (UL L 335, 23.12.1994, str. 23).

(7)  Uredba Komisije (ES) št. 3169/94 z dne 21. decembra 1994 o spremembi Priloge III Uredbe Sveta (EGS) št. 3030/93 o skupnih pravilih za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav in uvedbi uvoznega dovoljenja Skupnosti za področje uporabe Uredbe (UL L 335, 23.12.1994, str. 33).

(8)  Uredba Sveta (ES) št. 517/94 z dne 7. marca 1994 o skupnih pravilih za uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki jih ne urejajo dvostranski sporazumi, protokoli ali drugi dogovori ali druga posebna uvozna pravila Skupnosti (UL L 67, 10.3.1994, str. 1).

(9)  Uredba Sveta (ES) št. 427/2003 z dne 3. marca 2003 o posebnem prehodnem zaščitnem mehanizmu za določene izdelke pri uvozu s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembah Uredbe (ES) št. 519/94 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 65, 8.3.2003, str. 1).

(10)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(11)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).

(12)  Uredba (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (UL L 83, 27.3.2015, str. 16).

---

---

---

---

---