(a)

zagotavljanje natančnega spremljanja likvidnosti bančnega sektorja. Začasne omejitve prostega pretoka kapitala (med drugim omejitve dvigov gotovine, plačevanja in prenosa sredstev) se natančno spremljajo. Cilj je doseči, da se nadzor izvaja le tako dolgo, kot je to nujno za ublažitev resnih tveganj za stabilnost finančnega sistema. Objavljen je bil časovni načrt za postopno sprostitev nadzora, ki temelji na mejnikih in napredku pri izvajanju programa ter je skladen z likvidnostjo bank. V srednjeročnih načrtih glede financiranja in kapitala domačih bank, ki so odvisne od financiranja centralne banke ali prejemanja državne pomoči, je treba stvarno upoštevati pričakovano zmanjšanje finančnega vzvoda v bančnem sektorju, njihov cilj pa mora biti zmanjšati odvisnost od najemanja posojil pri centralnih bankah ter hkrati preprečiti hitro prodajo premoženja in kreditni krč. Predpisi o zahtevah za minimalno likvidnost so posodobljeni tako, da bo v prihodnosti preprečena prevelika koncentracija izdajateljev;

(b)

sprejetje potrebnih predpisanih zahtev v zvezi s povečanjem količnika minimalne kapitalske ustreznosti navadnega lastniškega temeljnega kapitala na 9 % do konca leta 2013;

(c)

sprejetje ukrepov, da se čim bolj zmanjšajo stroški za prestrukturiranje bank, ki jih nosijo davkoplačevalci. Pred odobritvijo ukrepov državne pomoči poslovne in zadružne kreditne institucije, ki jim primanjkuje kapitala, tega zberejo v čim večji meri iz zasebnih virov. Vsi načrti prestrukturiranja so pred zagotovitvijo vsakršnedržavne pomoči uradno odobreni v skladu s pravili o državni pomoči. Kadar drugi ukrepi ne zadoščajo, lahko poslovne banke, ki jim primanjkuje kapitala, v skladu s pravili o državni pomoči prosijo za pomoč države za dokapitalizacijo;

(d)

zagotovitev vodenja evidence posojil, pregleda in spremembe sedanjega regulativnega okvira o izvoru in upravljanju kreditov, če je to potrebno, in sprejetja zakonodaje o krepitvi upravljanja poslovnih bank;

(e)

krepitev upravljanja bank, vključno s prepovedjo dajanja posojil neodvisnim članom odbora ali z njimi povezanim osebam;

(f)

zagotovitev vračila slabih posojil v čim večjem obsegu ob zmanjševanju števila pobud posojilojemalcev za preračunljivo prenehanje odplačevanja posojila. To vključuje omilitev omejitev glede zasega premoženja, uporabljenega za zavarovanje, ter ustrezno spremljanje in upravljanje slabih posojil;

(g)

dokončanje harmonizacije urejanja in nadziranja zadružnih kreditnih institucij z urejanjem in nadziranjem poslovnih bank;

(h)

izvajanje strategije za prihodnjo strukturo, delovanje in sposobnost preživetja sektorja zadružnih kreditnih institucij, kot jo je oblikovala Centralna banka Cipra po posvetovanju s Komisijo, ECB in MDS;

(i)

povečano spremljanje zadolženosti podjetij in gospodinjstev ter vzpostavitev okvira za ciljno usmerjeno prestrukturiranje dolga zasebnega sektorja, da se olajša pridobivanje novih posojil ter zmanjšajo kreditne omejitve;

(j)

nadaljnja krepitev okvira za boj proti pranju denarja in izvajanje akcijskega načrta za zagotavljanje izvajanja izboljšanih praks v zvezi skrbnim preverjanjem strank in preglednostjo subjektov v skladu z najboljšimi praksami;

(k)

vzpostavitev zakonodaje za obvezni nadzor, ki temelji na stopnjah kapitalizacije;

(l)

vključitev obremenitvenega testiranja v reden nadzor nad bankami zunaj njihove lokacije;

(m)

uvedba zahtev po obveznem razkritju za zagotovitev, da bodo banke redno poročale trgom o napredku pri prestrukturiranju bančnega poslovanja, in

(n)

vzpostavitev pravnega okvira za novo strukturo upravljanja z deležem države v sektorju zadružnih kreditnih institucij.

(a)

reformo svojega davčnega sistema za motorna vozila na podlagi okolju prijaznih načel, da bi v srednjeročnem obdobju zbral dodatne prihodke;

(b)

odškodninsko shemo za socialne in pokojninske sklade, ki so imeli depozite pri banki Cyprus Popular Bank, ki zagotavlja primerljivo obravnavo, kot so je taki skladi deležni pri banki Bank of Cyprus, upošteva denarni tok in aktuarski položaj vsakega sklada ter zmanjšuje učinek na javnofinančni primanjkljaj. Glede na socialnovarstveno naravo takšnih skladov, se lahko ciljni javnofinančni primanjkljaj za leto 2013 spremeni, da se upošteva proračunski vpliv te sheme, in

(c)

zagotovi popolno izvajanje konsolidacijskih ukrepov, sprejetih od decembra 2012.

(a)

na strani odhodkov proračun vključuje: zmanjšanje skupnih stroškov socialnih transferjev z njihovo boljšo ciljno usmerjenostjo; dodatno znižanje plač in nadomestil za nadurno delo v javnem in širšem javnem sektorju; uvedbo plačila za uporabo javnega prevoza za študente in upokojence; ukrepe strukturnih reform v izobraževalnem sektorju za izboljšanje uporabe virov, in

(b)

na strani prihodkov proračun za leto 2014 vključuje: podaljšanje plačevanja začasnega prispevka za bruto dohodek zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju do 31. decembra 2016; zvišanje DDV; zvišanje trošarin in zvišanje prispevkov za splošen sistem socialnega zavarovanja.

(a)

po potrebi dodatne reforme splošnega in javnega pokojninskega sistema za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja pokojninskega sistema, hkrati pa bi se upoštevala primerna raven pokojnin. Možne reforme bodo zagotovljene z aktuarsko študijo;

(b)

nadzor rasti odhodkov za zdravstvo, da bi se zagotovila zadostna sredstva za osnovno zdravstveno varstvo z okrepitvijo vzdržnosti strukture financiranja in učinkovitosti zagotavljanja javnega zdravstvenega varstva; izvajanje nacionalnega zdravstvenega sistema, zagotavljanje njegove finančne vzdržnosti in univerzalne pokritosti;

(c)

izboljšanje učinkovitosti javne porabe in proračunskega postopka z učinkovitim srednjeročnim proračunskim okvirom kot delom boljšega upravljanja javnih financ, s tem pa prispevati k prizadevanjem za konsolidacijo proračuna ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi zadostnih sredstev za temeljne politike, kot sta izobraževanje in zdravstvo. Ta okvir je v celoti skladen z Direktivo Sveta 2011/85/EU (3) in Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, podpisano v Bruslju 2. marca 2012;

(d)

sprejetje ustreznega pravnega in institucionalnega okvira za javno-zasebna partnerstva, oblikovana v skladu z najboljšo prakso;

(e)

priprava programa za vzpostavitev trdnega sistema korporativnega upravljanja za podjetja v državni lasti in v delni državni rasti ter začetek priprave načrta privatizacije, da bi se prispevalo k izboljšanju gospodarske učinkovitosti in ponovni vzpostavitvi vzdržnosti zadolževanja;

(f)

priprava in izvajanje celovitega načrta reform za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti pobiranja davkov in upravljanja, vključno z ukrepi za boj proti davčnim goljufijam in utajam ter za zagotovitev popolne in pravočasne uporabe zakonov ter standardov, ki urejajo mednarodno davčno sodelovanje in izmenjavo davčnih podatkov;

(g)

reforma ureditve davka na nepremičnine;

(h)

reforma javne uprave za izboljšanje njenega delovanja in stroškovne učinkovitosti, zlasti s pregledom velikosti, pogojev zaposlovanja in funkcionalne organizacije javnih storitev, da se zagotovita učinkovita poraba javnofinančnih virov in izvajanje kakovostnih storitev za državljane;

(i)

reforme splošne strukture in ravni socialnih ugodnosti, da bi zagotovili učinkovito porabo virov ter ustrezno ravnovesje med socialno pomočjo in spodbudami za zaposlitev. Z načrtovano reformo javne pomoči se zagotovi, da socialna pomoč deluje kot varnostna mreža za zagotovitev minimalnega dohodka za osebe, ki ne morejo doseči osnovnega življenjskega standarda, medtem ko se ohranijo spodbude za zaposlitev, in

(j)

izvede obsežna revizija javnih financ, da bi se med drugim lahko ocenilo razloge, ki so privedli do oblikovanja čezmernega dolga.

(a)

razvojni načrt za infrastrukturo, potrebno za izkoriščanje naravnega plina, ob upoštevanju gospodarskih možnosti in tveganj;

(b)

celovit pregled regulativnega režima in ureditve trga prestrukturiranega energetskega sektorja ter izvoza plina, vključno z ustreznim prodajnim okvirom za oskrbo s plinom pod morjem, da bi čim bolj povečali prihodke, in

(c)

načrt za vzpostavitev institucionalnega okvira za upravljanje virov ogljikovodikov, vključno s skladom virov, ki bi moral prejemati in upravljati javne prihodke iz črpanja plina pod morjem ter ki je ustanovljen na podlagi mednarodno priznanih najboljših praks.