EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32012L0018

Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES Besedilo velja za EGP

UL L 197, 24/07/2012, p. 1–37 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2012/18/oj

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/1


DIREKTIVA 2012/18/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 4. julija 2012

o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (3), določa pravila za preprečevanje večjih nesreč, ki so lahko posledica nekaterih industrijskih dejavnosti, ter omogoča omejitev njihovih posledic za človekovo zdravje in okolje.

(2)

Večje nesreče imajo pogosto hude posledice, kar se je na primer pokazalo pri nesrečah v Sevesu, Bhopalu, Schweizerhalleju, Enschedeju, Toulousu in Buncefieldu. Poleg tega imajo lahko tudi čezmejne učinke. To podkrepljuje potrebo po tem, da se zagotovi sprejetje ustreznih previdnostnih ukrepov za zagotovitev visoke ravni varstva v vsej Uniji za državljane, skupnosti in okolje. Zato je treba zagotoviti, da visoka raven varstva ostane vsaj ista ali se izboljša.

(3)

Direktiva 96/82/ES je bila ključna za zmanjšanje verjetnosti in posledic takih nesreč ter je tako vodila do boljše ravni varstva v vsej Uniji. Pregled navedene direktive je potrdil, da je pogostost večjih nesreč ostala nespremenjena. Čeprav obstoječe določbe na splošno ustrezajo namenu, so potrebne nekatere spremembe za nadaljnje zvišanje ravni varstva, zlasti za preprečitev večjih nesreč. Hkrati pa bi bilo treba sistem, ki je bil uveden z Direktivo 96/82/ES, prilagoditi spremembam sistema Unije za razvrščanje snovi in zmesi, na katerega se navedena direktiva sklicuje. Poleg tega bi bilo treba pojasniti in posodobiti več drugih določb.

(4)

Zato je primerno Direktivo 96/82/ES nadomestiti, da se z večjo uspešnostjo in učinkovitostjo določb zagotovi ohranitev in nadaljnje izboljšanje obstoječe ravni varstva, in da se, kjer je mogoče, z uskladitvijo določb in poenostavitvijo zmanjša nepotrebno upravno breme, pod pogojem, da ne bodo ogroženi varnost, okolje in varstvo človekovega zdravja. Hkrati bi morale biti nove določbe jasne, skladne in lahko razumljive, da bi prispevale k boljšemu izvajanju in izvršljivosti, raven varstva človekovega zdravja in okolja pa bi morala biti vsaj enaka ali višja. Komisija bi morala pri praktičnem izvajanju te direktive sodelovati z državami članicami. To sodelovanje bi moralo med drugim zajemati vprašanje samorazvrstitve snovi in zmesi. Pri izvajanju te direktive bi morale biti, kadar je primerno, udeležene tudi zainteresirane strani, kot so predstavniki industrije, delavci in nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo človekovega zdravja ali okolja.

(5)

Konvencija Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč, ki je bila odobrena v imenu Unije s Sklepom Sveta 98/685/ES z dne 23. marca 1998 o sklenitvi konvencije o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč (4), določa ukrepe v zvezi s preprečevanjem industrijskih nesreč, ki lahko povzročijo čezmejne učinke, pripravljenostjo in odzivom nanje, ter predvideva mednarodno sodelovanje na tem področju. Direktiva 96/82/ES izvaja Konvencijo znotraj prava Unije.

(6)

Večje nesreče lahko imajo čezmejne posledice, pri čemer ekoloških in gospodarskih stroškov nesreče ne nosi le prizadeta organizacija, temveč tudi zadevne države članice. Zato je treba uvesti in uporabljati varnostne ukrepe in ukrepe za zmanjšanje tveganj, da bi preprečili morebitne nesreče, zmanjšali tveganje za njihov nastanek in v največji možni meri zmanjšali morebitne posledice nastalih nesreč, s čimer bi omogočili zagotavljanje visoke ravni varstva v vsej Uniji.

(7)

Določbe te direktive bi se morale uporabljati brez poseganja v določbe prava Unije v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu ter delovnim okoljem, in zlasti brez poseganja v Direktivo Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (5).

(8)

Določene industrijske dejavnosti bi bilo treba izključiti iz področja uporabe te direktive, pod pogojem, da jih ureja druga zakonodaja na ravni Unije ali nacionalni ravni, ki določa enako raven varnosti. Komisija bi morala še naprej preverjati, ali v obstoječem regulativnem okviru ni večjih pomanjkljivosti, zlasti v zvezi z novimi in na novo nastajajočimi tveganji zaradi drugih dejavnosti in zaradi posebnih nevarnih snovi ter, če je primerno, predstaviti zakonodajni predlog za ureditev teh vrzeli.

(9)

V Prilogi I k Direktivi 96/82/ES so navedene nevarne snovi, ki spadajo v njeno področje uporabe, med drugim s sklicevanjem na nekatere določbe iz Direktive Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (6) kot tudi Direktive 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (7). Direktivi 67/548/EGS in 1999/45/ES je nadomestila Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (8), na podlagi katere se v Uniji izvaja globalno usklajeni sistem za razvrščanje in označevanje kemikalij, ki je bil sprejet na mednarodni ravni v okviru Združenih narodov (ZN). Navedena uredba uvaja nove razrede in kategorije nevarnosti, ki le delno ustrezajo razredom in kategorijam iz navedenih razveljavljenih direktiv. Določene snovi ali zmesi pa ne bi bile razvrščene po tem sistemu, ker v tem okviru ni meril. Zato je treba spremeniti Prilogo I k Direktivi 96/82/ES, da bo usklajena z navedeno uredbo, hkrati pa je treba ohraniti obstoječo raven ali še zvišati raven varstva, določenega v navedeni direktivi.

(10)

Za namen razvrstitve izboljšanega bioplina bi bilo treba upoštevati razvoj na področju standardov v okviru Evropskega odbora za standardizacijo (CEN).

(11)

Lahko bi prišlo do neželenih učinkov uskladitve z Uredbo (ES) št. 1272/2008 in poznejšimi prilagoditvami z navedeno uredbo, ki bi vplivali na razvrščanje snovi in zmesi. Na podlagi meril iz te direktive bi morala Komisija oceniti, ali obstajajo nevarne snovi, ki ne pomenijo nevarnosti večjih nesreč, ne glede na njihovo razvrstitev nevarnosti, in, kadar je ustrezno, predložiti zakonodajni predlog za izključitev zadevne nevarne snovi iz področja uporabe te direktive. Ocenjevanje bi se moralo začeti hitro, zlasti po spremenjeni razvrstitvi snovi ali zmesi, da se prepreči nepotrebno breme za upravljavce in pristojne organe v državah članicah. Izključitve iz področja uporabe te direktive državam članicam ne bi smele onemogočati, da ohranijo ali uvedejo strožje varstvene ukrepe.

(12)

Splošna obveznost upravljavcev bi morala biti, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje večjih nesreč in ublažitev ter odpravo njihovih posledic. Kadar količina nevarnih snovi v organizacijah presega določene količine, bi moral upravljavec pristojnemu organu zagotoviti zadostne informacije, da ta lahko ugotovi, za katero organizacijo gre ter katere so nevarne snovi in morebitne nevarnosti. Poleg tega bi moral upravljavec pripraviti in, če to zahteva nacionalno pravo, predložiti pristojnemu organu politiko preprečevanja večjih nesreč (v nadaljnjem besedilu: MAPP), ki določa splošne pristope in ukrepe upravljavca, vključno z ustreznimi sistemi upravljanja varnosti za obvladovanje nevarnosti večjih nesreč. Kadar upravljavci ugotovijo in ocenijo nevarnosti večjih nesreč, bi morali upoštevati tudi nevarne snovi, ki bi v organizaciji utegnile nastati med hudo nesrečo.

(13)

Običajno je za okoljsko škodo zaradi večje nesreče ustrezna Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (9).

(14)

Da bi zmanjšali tveganje verižnih učinkov, kadar so organizacije razporejene na takšen način ali tako blizu skupaj, da se poveča verjetnost nastanka večjih nesreč ali so posledice še hujše, bi morali upravljavci sodelovati pri izmenjavi ustreznih informacij in pri obveščanju javnosti, vključno s sosednjimi organizacijami, na katere bi lahko nesreča vplivala.

(15)

Za prikaz, da je bilo storjeno vse potrebno za preprečitev večjih nesreč, in za pripravo načrtov ukrepov ob nesrečah in ukrepov za odzivanje, bi moral upravljavec v primeru organizacije, v kateri so nevarne snovi prisotne v znatnih količinah, priskrbeti pristojnemu organu informacije v obliki varnostnega poročila. To varnostno poročilo bi moralo vsebovati podrobnosti o organizaciji, prisotnih nevarnih snoveh, obratu ali prostorih za skladiščenje, možnih potekih večjih nesreč in analizi tveganj, preventivnih in intervencijskih ukrepih ter sistemih upravljanja, ki so na voljo, da bi se preprečilo in zmanjšalo tveganje večjih nesreč in omogočilo izvajanje potrebnih ukrepov za omejitev njihovih posledic. Tveganje večje nesreče bi lahko bilo še večje, če bi bile na lokaciji organizacije verjetne naravne nesreče. To bi bilo treba upoštevati pri pripravi potekov večjih nesreč.

(16)

Zaradi priprave na nesreče v primeru organizacij, v katerih so nevarne snovi prisotne v znatnih količinah, je treba izdelati načrte ukrepov v organizaciji in zunaj nje ob nesrečah ter določiti postopke, da se zagotovi preverjanje in po potrebi spreminjanje teh načrtov ter njihovo izvajanje v primeru večje nesreče ali kadar obstaja verjetnost večje nesreče. O načrtu ukrepov v organizaciji ob nesrečah bi se bilo treba posvetovati z zaposlenimi, poleg tega pa bi morala tudi zadevna javnost imeti možnost izraziti svoje mnenje o načrtu ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah. Na varnost organizacije bi lahko vplivalo sklepanje pogodb s podizvajalci. Države članice bi morale od upravljavcev zahtevati, da to upoštevajo pri oblikovanju MAPP, varnostnega poročila ali načrta ukrepov v organizaciji ob nesrečah.

(17)

Upravljavci bi morali pri izbiranju ustreznih načinov delovanja, vključno s tistimi za spremljanje in nadzor, upoštevati razpoložljive informacije o najboljših praksah.

(18)

Za zagotovitev boljšega varstva bivalnih območij, območij za pretežno javno uporabo in okolja, vključno z območji posebnega pomena za ohranjanje narave ali posebej občutljivih območij, je treba pri rabi prostora ali pri drugih zadevnih politikah, ki se izvajajo v državah članicah, ohraniti primerno razdaljo med takšnimi območji in organizacijami, ki pomenijo take nevarnosti, ter v primeru obstoječih organizacij po potrebi izvajati dodatne tehnične ukrepe, da se tveganje za ljudi ali okolje ohrani na sprejemljivi ravni. Pri sprejemanju odločitev bi bilo treba upoštevati zadostne informacije o tveganjih in tehnične nasvete o teh tveganjih. Za zmanjšanje upravnega bremena, zlasti za mala in srednja podjetja, bi bilo treba, kadar je mogoče, postopke in ukrepe združiti s postopki in ukrepi v skladu z drugo zadevno zakonodajo Unije.

(19)

Za spodbujanje dostopa do informacij o okolju v skladu s Konvencijo Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Aarhuška konvencija), ki je bila v imenu Unije odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005 o sklenitvi Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, v imenu Evropske skupnosti (10), bi bilo treba izboljšati raven in kakovost informacij za javnost. Zlasti osebe, za katere obstaja verjetnost, da jih bo prizadela večja nesreča, bi morale imeti na voljo zadostne informacije o tem, kako naj pravilno ukrepajo v takšnem primeru. Države članice bi morale dati na voljo informacije o tem, kje se da pridobiti informacije o pravicah oseb, ki jih večja nesreča prizadene. Informacije, ki se razširjajo javnosti, bi morale biti izražene jasno in razumljivo. Poleg dejavnega zagotavljanja informacij, pri čemer javnosti ni treba predložiti zahtevka in niso izključene druge oblike razširjanja, bi morale biti te informacije trajno na voljo in se elektronsko posodabljati. Obenem bi morali obstajati ustrezni zaščitni ukrepi, da se med drugim odpravijo pomisleki, povezani z varnostjo.

(20)

Način upravljanja informacij bi moral biti v skladu s pobudo za skupni okoljski informacijski sistem (SEIS), ki je bila uvedena s sporočilom Komisije z dne 1. februarja 2008 z naslovom „Za skupni okoljski informacijski sistem (SEIS)“. Biti bi moral tudi v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (11) in njenimi izvedbenimi pravili, katerih cilj je omogočanje izmenjave okoljsko-prostorskih informacij med organizacijami javnega sektorja ter spodbujanje javnega dostopa do prostorskih informacij v Uniji. Informacije bi se morale hraniti v javno dostopni zbirki podatkov na ravni Unije, kar bo tudi olajšalo spremljanje in poročanje o izvajanju.

(21)

V skladu z Aarhuško konvencijo je potrebno učinkovito sodelovanje javnosti pri sprejemanju odločitev, da se zadevni javnosti omogoči, da izrazi mnenja in pomisleke, ki lahko zadevajo te odločitve, ter da jih nosilec odločitev upošteva, s čimer se povečata odgovornost in preglednost v procesu odločanja, ter da se prispeva k ozaveščanju javnosti o okoljskih vprašanjih in k javni podpori sprejetim odločitvam.

(22)

Upravljavec bi moral za zagotovitev, da se ob večji nesreči sprejmejo ustrezni ukrepi za odzivanje, nemudoma obvestiti pristojni organ in mu sporočiti potrebne informacije, da bi lahko ocenil učinke te nesreče na človekovo zdravje in okolje.

(23)

Preprečevanje večjih nesreč in ublažitev njihovih posledic je v interesu lokalnih organov, ki lahko imajo na tem področju pomembno vlogo. To bi morale države članice upoštevati pri izvajanju te direktive.

(24)

Države članice bi morale za lajšanje izmenjave informacij in preprečitev podobnih nesreč v prihodnosti Komisiji posredovati informacije v zvezi z večjimi nesrečami, ki se zgodijo na njihovem ozemlju, da bi lahko Komisija analizirala s tem povezane nevarnosti ter upravljala sistem za razpošiljanje informacij, zlasti o večjih nesrečah in pridobljenih spoznanjih v zvezi z njimi. Ta izmenjava informacij bi morala vključevati tudi „skorajšnje nesreče“, za katere države članice menijo, da so s tehničnega vidika zanimive za preprečitev večjih nesreč in omejitev njihovih posledic. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati, da bi bile informacije v teh informacijskih sistemih, namenjenih izmenjavi informacij o večjih nesrečah, celovite.

(25)

Države članice bi morale določiti pristojne organe, odgovorne za zagotavljanje, da upravljavci izpolnjujejo svoje obveznosti. Pristojni organi in Komisija bi morali sodelovati pri dejavnostih v podporo izvajanju, kot sta razvoj ustreznih smernic in izmenjava najboljše prakse. Da bi preprečili nepotrebno upravno breme, bi bilo treba obveznosti obveščanja, kadar je ustrezno, združiti z obveznostmi obveščanja v skladu z drugo zadevno zakonodajo Unije.

(26)

Države članice bi morale zagotoviti, da pristojni organi v primeru neskladnosti s to direktivo ustrezno ukrepajo. Za zagotovitev učinkovitega izvajanja in izvrševanja bi bilo treba vzpostaviti sistem inšpekcijskih pregledov, vključno s programom rednih inšpekcijskih pregledov v rednih časovnih presledkih ter izrednih inšpekcijskih pregledov. Inšpekcijski pregledi bi se morali po možnosti uskladiti z inšpekcijskimi pregledi v skladu z drugo zakonodajo Unije, vključno z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (12), kadar je ustrezno. Države članice bi morale za učinkovito izvajanje inšpekcijskih pregledov zagotoviti dovolj usposobljenega in kvalificiranega osebja. Pristojni organi bi morali zagotoviti ustrezno podporo z orodji in mehanizmi za izmenjavo izkušenj ter okrepitev znanja, vključno na ravni Unije.

(27)

Da bi se upošteval tehnični razvoj, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembo prilog II do VI, da bi jih prilagodila tehničnemu napredku. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(28)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (13).

(29)

Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in zagotoviti njihovo izvajanje. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(30)

Ker cilja te direktive, namreč zagotavljanja visoke ravni varstva človekovega zdravja in okolja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(31)

Države članice so se v skladu s Skupno politično deklaracijo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih (14) zavezale, da bodo v utemeljenih primerih k uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec v zvezi s to direktivo meni, da je predložitev teh dokumentov upravičena.

(32)

Direktivo 96/82/ES bi bilo zato treba spremeniti in nato razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva določa pravila za preprečevanje večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ter omejevanje njihovih posledic za človekovo zdravje in okolje, da se v vsej Uniji na skladen in učinkovit način zagotovi visoka raven varstva.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za organizacije, kot so opredeljene v členu 3(1).

2.   Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)

vojaške organizacije, obrate ali skladiščne prostore;

(b)

nevarnosti, ki nastanejo zaradi ionizirajočega sevanja iz snovi;

(c)

prevoz nevarnih snovi ter neposredno s tem povezano vmesno začasno skladiščenje pri cestnem in železniškem prevozu, v notranjem vodnem prometu, pri prevozu po morju ali po zraku zunaj organizacij, ki so zajete v tej direktivi, vključno z nakladanjem in razkladanjem ter prenosom od enega do drugega prevoznega sredstva v pristaniščih, na grajenih nabrežjih ali ranžirnih postajah;

(d)

prenos nevarnih snovi po cevovodih, vključno s črpalnimi postajami, zunaj organizacij, ki so zajete v tej direktivi;

(e)

izkoriščanje, in sicer raziskovanje, pridobivanje ter predelavo rudnin v rudnikih in kamnolomih, vključno s pomočjo vrtin;

(f)

raziskovanje in izkoriščanje rudnin na morju, vključno z ogljikovodiki;

(g)

skladiščenje plina na podzemnih lokacijah na morju, vključno z lokacijami, namenjenimi skladiščenju, in lokacijami, kjer se izvaja tudi raziskovanje in izkoriščanje rudnin, vključno z ogljikovodiki, na morju;

(h)

odlagališča odpadkov, vključno s podzemnim skladiščenjem odpadkov.

Ne glede na točki (e) in (h) prvega pododstavka so v področje uporabe te direktive zajeti podzemno skladiščenje plina na kopnem v naravnih plasteh, vodonosnikih, solnih jamah in opuščenih rudnikih ter kemijski in toplotni postopki obdelave ter skladiščenja, povezana s temi postopki, ki vključujejo nevarne snovi, pa tudi delujoči obrati za odlaganje jalovine, vključno z bazeni ali nasipi jalovine, ki vsebujejo nevarne snovi.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„organizacija“ pomeni vse območje, ki je pod nadzorom upravljavca in v katerem so navzoče nevarne snovi v enem ali več obratih, vključno s skupno ali z njimi povezano infrastrukturo ali dejavnostmi; to zajema tako organizacije nižje kot višje stopnje;

2.

„organizacija nižje stopnje“ pomeni organizacijo, v kateri so prisotne nevarne snovi v količinah, ki so enake ali večje od količin, navedenih v stolpcu 2 dela 1 ali stolpcu 2 dela 2 Priloge I, vendar manjše od količin, navedenih v stolpcu 3 dela 1 ali stolpcu 3 dela 2 Priloge I, po potrebi z uporabo pravila seštevanja, določenega v opombi 4 k Prilogi I;

3.

„organizacija višje stopnje“ pomeni organizacijo, v kateri so prisotne nevarne snovi v količinah, ki so enake ali večje od količin, navedenih v stolpcu 3 dela 1 ali stolpcu 3 dela 2 Priloge I, po potrebi z uporabo pravila seštevanja, določenega v opombi 4 k Prilogi I;

4.

„sosednja organizacija“ pomeni organizacijo, ki je tako blizu druge organizacije, da je zaradi tega večje tveganje večje nesreče ali utegne imeti hujše posledice;

5.

„nova organizacija“ pomeni:

(a)

organizacijo, ki začne delovati ali je zgrajena 1. junija 2015 ali po tem datumu, ali

(b)

kraj obratovanja, ki sodi v področje uporabe te direktive, ali organizacija nižje stopnje, ki postane organizacija višje stopnje, ali obratno, s 1. junijem 2015 ali po tem datumu, zaradi sprememb njenih obratov ali dejavnosti, tako da se spremeni njen nabor nevarnih snovi;

6.

„obstoječa organizacija“ pomeni organizacijo, ki 31. maja 2015 sodi v področje uporabe Direktive 96/82/ES, od 1. junija 2015 naprej pa v področje uporabe te direktive, ne da bi se spremenila njena razvrstitev med organizacije nižje ali višje stopnje;

7.

„druga organizacija“ pomeni kraj obratovanja, ki sodi v področje uporabe te direktive, ali organizacijo nižje stopnje, ki postane organizacija višje stopnje, ali obratno, s 1. junijem 2015 ali po tem datumu iz razlogov, ki niso navedeni v točki 5;

8.

„obrat“ pomeni tehnično enoto znotraj organizacije bodisi na ali pod površjem, v kateri se nevarne snovi proizvajajo, uporabljajo, se z njimi ravna ali se jih skladišči; vključuje vso opremo, konstrukcije, cevovode, stroje, orodje, lastne priključke na železniške tire, doke, razkladalna nabrežja za potrebe obrata, pomole, skladišča ali podobne konstrukcije, plavajoče ali drugačne, potrebne za delovanje tega obrata;

9.

„upravljavec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje organizacijo ali obrat ali ki ji je bila, če je to določeno v nacionalni zakonodaji, podeljena odločilna gospodarska pristojnost ali pristojnost odločanja za tehnično obratovanje organizacije ali obrata;

10.

„nevarna snov“ pomeni snov ali zmes, zajeto v delu 1 ali navedeno v delu 2 Priloge I, vključno v obliki surovine, proizvoda, stranskega proizvoda, ostanka ali vmesnega proizvoda;

11.

„zmes“ pomeni zmes ali raztopino, sestavljeno iz dveh ali več snovi;

12.

„prisotnost nevarnih snovi“ pomeni dejansko ali pričakovano prisotnost nevarnih snovi v organizaciji ali nevarnih snovi, ki bi razumno predvidljivo lahko nastale med izgubo nadzora nad procesi, vključno s skladiščenjem, v katerem koli obratu znotraj organizacije, v količinah, ki so enake ali večje od količin za razvrstitev iz dela 1 ali dela 2 Priloge I;

13.

„večja nesreča“ pomeni dogodek, kot je nastanek večje emisije, požara ali eksplozije, ki je posledica nenadzorovanih dogodkov pri obratovanju katere koli organizacije, zajete v tej direktivi, in ki lahko takoj ali z zakasnitvijo znotraj ali zunaj organizacije povzroči hudo nevarnost za človekovo zdravje ali okolje ter vključuje eno ali več nevarnih snovi;

14.

„nevarnost“ pomeni notranjo lastnost nevarne snovi ali fizično stanje, ki lahko škoduje človekovemu zdravju ali okolju;

15.

„tveganje“ pomeni verjetnost, da bodo ob določenem času ali v določenih okoliščinah nastali določeni učinki;

16.

„skladiščenje“ pomeni prisotnost količine nevarnih snovi za namene skladiščenja, hrambe na varnem ali vzdrževanja zaloge;

17.

„javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb ter njihova združenja, organizacije ali skupine v skladu z nacionalnim pravom ali prakso;

18.

„zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vplivajo ali bi utegnili vplivati postopki odločanja ali ki ima interes pri odločanju o kateri koli zadevi, zajeti v členu 15(1); za namene te opredelitve se šteje, da imajo interes nevladne organizacije, ki podpirajo varstvo okolja in izpolnjujejo ustrezne pogoje nacionalnega prava;

19.

„inšpekcijski pregled“ pomeni vse ukrepe, vključno z obiski na kraju samem, preverjanjem notranjih ukrepov, sistemov, poročil in dokumentov o nadaljnjem ukrepanju ter vseh potrebnih nadaljnjih ukrepov, ki jih izvaja pristojni organ ali se izvajajo v njegovem imenu za preverjanje in spodbujanje skladnosti organizacij z zahtevami te direktive.

Člen 4

Ocena nevarnosti večje nesreče za posamezno nevarno snov

1.   Komisija, kadar je ustrezno ali v vsakem primeru na podlagi uradnega obvestila države članice v skladu z odstavkom 2, oceni, ali je za posamezno nevarno snov, zajeto v delu 1 ali navedeno v delu 2 Priloge I, nemogoče, da bi povzročila sproščanje snovi ali energije, zaradi česar bi lahko prišlo do večje nesreče, in sicer v razumno predvidljivih tako običajnih kot izrednih razmerah. Pri tej oceni se upoštevajo informacije iz odstavka 3, temelji pa na eni ali več naslednjih značilnostih:

(a)

fizični obliki nevarne snovi pri običajnih razmerah obdelave ali ravnanja ali pri nepredvideni odpovedi zadrževanja;

(b)

lastnostih nevarne snovi, zlasti tistih, ki so povezane z razpršitvijo v primeru večje nesreče, kot na primer molekulska masa in nasičen parni tlak;

(c)

najvišji koncentraciji snovi v primeru zmesi.

Za namene prvega pododstavka bi bilo treba, kadar je ustrezno, upoštevati tudi zadrževanje in običajno pakiranje nevarne snovi, še posebej, kadar zanjo velja posebna zakonodaja Unije.

2.   Kadar država članica meni, da nevarna snov ne pomeni nevarnosti večje nesreče v skladu z odstavkom 1, o tem uradno obvesti Komisijo skupaj z dokazili, vključno z informacijami iz odstavka 3.

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 informacije, potrebne za oceno tistih lastnosti zadevne nevarne snovi, ki bi utegnile pomeniti zdravstveno, fizikalno in okoljsko nevarnost, vključujejo:

(a)

podroben seznam lastnosti, potrebnih za oceno potenciala nevarnih snovi za fizikalno, zdravstveno ali okoljsko škodljivost;

(b)

fizikalne in kemijske lastnosti (na primer molekulsko maso, nasičen parni tlak, inherentno toksičnost, vrelišče, reaktivnost, viskoznost, topljivost in druge relevantne lastnosti);

(c)

lastnosti zdravstvene in fizikalne nevarnosti (na primer reaktivnost, vnetljivost, toksičnost z dodatnimi dejavniki, kot so način poškodovanja telesa, razmerje med poškodbami in smrtnostjo ter dolgoročni učinki, pa tudi druge relevantne lastnosti);

(d)

lastnosti okoljske nevarnosti (na primer strupenost za okolje, obstojnost, kopičenje v organizmih, potencial za daljnosežen prenos v okolju in druge relevantne lastnosti);

(e)

po možnosti razvrščenost snovi ali zmesi v Uniji;

(f)

informacije o pogojih obratovanja, značilnih za posamezno snov (na primer temperaturo, pritisk in druge ustrezne pogoje), pri katerih se nevarna snov skladišči, uporablja in/ali je navzoča v primeru predvidljivega izrednega delovanja ali v primeru nesreče, na primer požara.

4.   Komisija po oceni iz odstavka 1 po potrebi predloži zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu, da se zadevna nevarna snov izključi iz področja uporabe te direktive.

Člen 5

Splošne obveznosti upravljavca

1.   Države članice zagotovijo, da upravljavec sprejme vse potrebne ukrepe za preprečevanje večjih nesreč ter omejevanje njihovih posledic za človekovo zdravje in okolje.

2.   Države članice zagotovijo, da lahko upravljavec kadar koli, zlasti pa za namene inšpekcijskih pregledov iz člena 20, pristojnemu organu iz člena 6 dokaže, da je izvedel vse potrebne ukrepe, kot je določeno v tej direktivi.

Člen 6

Pristojni organ

1.   Brez poseganja v odgovornosti upravljavca, države članice ustanovijo ali imenujejo pristojni organ oziroma organe, ki so odgovorni za izvajanje obveznosti iz te direktive (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), in po potrebi tudi organe za zagotavljanje tehnične pomoči pristojnemu organu. Države članice, ki ustanovijo ali določijo več kot en pristojni organ, zagotovijo popolno usklajenost postopkov za izvajanje njihovih obveznosti.

2.   Pristojni organi in Komisija sodelujejo pri dejavnostih v podporo izvajanju te direktive in po potrebi pritegnejo k sodelovanju zainteresirane strani.

3.   Za namene te direktive države članice zagotovijo, da pristojni organi sprejmejo enakovredne informacije, ki jih upravljavci predložijo v skladu z drugo zadevno zakonodajo Unije in ki izpolnjujejo katero koli zahtevo te direktive. V takih primerih pristojni organi zagotovijo, da so izpolnjene zahteve te direktive.

Člen 7

Priglasitev

1.   Države članice od upravljavca zahtevajo, da pristojnemu organu pošlje priglasitev, ki vsebuje naslednje informacije:

(a)

ime in/ali trgovsko ime upravljavca ter poln naslov zadevne organizacije;

(b)

registrirani sedež upravljavca s polnim naslovom;

(c)

ime in položaj odgovorne osebe v organizaciji, če se razlikuje od točke (a);

(d)

zadostne informacije za določitev vključenih ali verjetno prisotnih nevarnih snovi in kategorij snovi;

(e)

količino in fizikalno obliko zadevnih nevarnih snovi;

(f)

dejavnost ali predlagano dejavnost obrata ali skladiščnega prostora;

(g)

neposredno okolico organizacije in dejavnike, ki bi utegnili povzročiti večjo nesrečo ali poslabšati njene posledice, vključno s podrobnostmi o sosednjih organizacijah, če so na voljo, pa tudi o napravah, ki ne sodijo v področje uporabe te direktive, področjih in posegih v prostor, ki bi lahko povzročili ali povečali tveganje ali posledice večje nesreče ter verižne učinke.

2.   Priglasitev ali posodobitev priglasitve se pošlje pristojnemu organu v naslednjih rokih:

(a)

za nove organizacije v razumnem roku pred začetkom gradnje ali obratovanja oziroma pred spremembami, zaradi katerih se spremeni njihov nabor nevarnih snovi;

(b)

za vse druge primere v letu dni od datuma, od katerega se ta direktiva začne uporabljati za zadevno organizacijo.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če je upravljavec že poslal priglasitev pristojnemu organu v skladu z zahtevami nacionalne zakonodaje pred 1. junijem 2015, pri čemer so informacije v priglasitvi v skladu z odstavkom 1 in so ostale nespremenjene.

4.   Upravljavec vnaprej obvesti pristojni organ v naslednjih primerih:

(a)

znatno povečanje ali zmanjšanje količine ali znatna sprememba značilnosti ali fizikalne oblike navzoče nevarne snovi ali večja sprememba postopka, v katerem se uporablja nevarna snov, navedena v priglasitvi, ki jo pripravi upravljavec v skladu z odstavkom 1;

(b)

sprememba organizacije ali obrata, ki bi lahko imela znatne posledice za nevarnosti večjih nesreč;

(c)

trajno zaprtje ali razgradnja organizacije ali

(d)

spremembe glede informacij iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 1.

Člen 8

Politika preprečevanja večjih nesreč

1.   Države članice zahtevajo, da upravljavec pripravi pisni dokument, v katerem navede politiko preprečevanja večjih nesreč (MAPP), in da zagotovi pravilno izvajanje te politike. MAPP je zasnovan tako, da zagotavlja visoko raven varovanja človekovega zdravja in okolja. Sorazmeren je z nevarnostmi večjih nesreč. Vključuje splošne cilje in načela ukrepanja upravljavca, vlogo in odgovornost upravljanja kakor tudi zavezanost nenehnemu izboljševanju obvladovanja nevarnosti večjih nesreč in zagotavljanje visoke ravni varovanja.

2.   MAPP se pripravi in, kadar tako zahteva nacionalno pravo, pošlje pristojnemu organu v naslednjih rokih:

(a)

za nove organizacije v razumnem roku pred začetkom gradnje ali obratovanja ali pred spremembami, zaradi katerih se spremeni njihov nabor nevarnih snovi;

(b)

za vse druge primere v letu dni od datuma, od katerega se ta direktiva začne uporabljati za zadevno organizacijo.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če je upravljavec že določil MAPP ter ga, kadar to zahteva nacionalno pravo, poslal pristojnemu organu pred 1. junijem 2015, pri čemer so informacije v MAPP v skladu z odstavkom 1 in so ostale nespremenjene.

4.   Brez poseganja v odstavek 11 upravljavec redno pregleduje in po potrebi posodablja MAPP vsaj vsakih pet let. Kadar tako zahteva nacionalno pravo, se posodobljen MAPP nemudoma pošlje pristojnemu organu.

5.   MAPP se izvaja z ustreznimi sredstvi, strukturami in sistemom upravljanja varnosti v skladu s Prilogo III, sorazmerno glede na nevarnost večjih nesreč ter glede na kompleksnost organiziranosti ali dejavnosti organizacije. Za organizacije nižje stopnje se obveznost izvajati MAPP lahko izpolni z drugimi ustreznimi sredstvi, strukturami in sistemi upravljanja, sorazmerno glede na nevarnost večjih nesreč, ob upoštevanju načel iz Priloge III.

Člen 9

Verižni učinki

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organ z uporabo informacij, ki jih prejme od upravljavcev v skladu s členoma 7 in 10, ali po zahtevi pristojnega organa za dodatne informacije ali z inšpekcijskimi pregledi v skladu s členom 20 določi vse organizacije nižje stopnje in višje stopnje ali skupine organizacij, za katere se lahko poveča tveganje ali lahko nastanejo posledice večje nesreče zaradi geografskega položaja in bližine takšnih organizacij ter njihovih zalog nevarnih snovi.

2.   Kadar pristojni organ razpolaga z dodatnimi informacijami poleg tistih, ki jih zagotovi upravljavec v skladu s točko (g) člena 7(1), jih da na voljo temu upravljavcu, če je to potrebno za izvajanje tega člena.

3.   Države članice zagotovijo, da upravljavci organizacij, določenih v skladu z odstavkom 1:

(a)

med seboj izmenjujejo ustrezne informacije, da lahko te organizacije upoštevajo vrsto in obseg skupne nevarnosti večje nesreče pri svojem MAPP, sistemih upravljanja varnosti, varnostnih poročilih in načrtih ukrepov v organizaciji ob nesrečah, kakor je primerno;

(b)

sodelujejo pri obveščanju javnosti in sosednjih naprav, ki ne spadajo v področje uporabe te direktive, ter pri pošiljanju informacij organu, pristojnemu za pripravo načrtov ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah.

Člen 10

Varnostno poročilo

1.   Države članice zahtevajo, da upravljavec organizacije višje stopnje pripravi varnostno poročilo z namenom, da:

(a)

prikaže, da se MAPP in sistem upravljanja varnosti za njeno izvajanje uresničujeta v skladu z informacijami iz Priloge III;

(b)

prikaže, da so ugotovljene nevarnosti za nastanek večjih nesreč in predvideni poteki večjih nesreč ter sprejeti potrebni ukrepi za preprečevanje takih nesreč in omejitev njihovih posledic za človekovo zdravje in okolje;

(c)

prikaže, da sta ustrezna varnost in zanesljivost upoštevani pri načrtovanju, izgradnji, obratovanju ter vzdrževanju vsakega obrata, skladiščnega prostora, opreme in infrastrukture za njegovo obratovanje, ki so povezani z nevarnostmi nastanka večjih nesreč znotraj organizacije;

(d)

prikaže, da so pripravljeni načrti ukrepov v organizaciji ob nesrečah, in predloži informacije, ki omogočajo pripravo načrta ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah;

(e)

zagotovi zadostne informacije pristojnemu organu, da lahko odloča o umestitvi novih dejavnosti ali posegih v prostor okrog obstoječih organizacij.

2.   Varnostno poročilo vsebuje vsaj podatke in informacije, navedene v Prilogi II. V njem so navedena imena zadevnih organizacij, vključenih v pripravo poročila.

3.   Varnostno poročilo se pošlje pristojnemu organu v naslednjih rokih:

(a)

za nove organizacije v razumnem roku pred začetkom gradnje ali obratovanja ali pred spremembami, zaradi katerih se spremeni njihov nabor nevarnih snovi;

(b)

za obstoječe organizacije višje stopnje do 1. junija 2016;

(c)

za druge organizacije v dveh letih od datuma, od katerega se ta direktiva uporablja za zadevno organizacijo.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo, če je upravljavec že poslal varnostno poročilo pristojnemu organu v skladu z zahtevami nacionalnega prava pred 1. junijem 2015, pri čemer so informacije v poročilu v skladu z odstavkoma 1 in 2 ter so ostale nespremenjene. Za skladnost z odstavkoma 1 in 2 upravljavec predloži vse spremenjene dele varnostnega poročila v obliki, ki jo določi pristojni organ, ob upoštevanju rokov iz odstavka 3.

5.   Brez poseganja v odstavek 11 upravljavec redno pregleduje in po potrebi posodablja varnostno poročilo vsaj vsakih pet let.

Upravljavec pregleda in po potrebi posodobi varnostno poročilo po večji nesreči v njegovi organizaciji in drugače kadar koli na pobudo upravljavca ali na zahtevo pristojnega organa, kadar je to upravičeno zaradi novih dejstev ali novih tehnoloških spoznanj s področja zagotavljanja varnosti, vključno s spoznanji, ki temeljijo na analizi nesreč, ali, kolikor je le mogoče, „skorajšnjih nesreč“, in zaradi novih spoznanj v zvezi z oceno nevarnosti.

Posodobljeno varnostno poročilo ali njegovi posodobljeni deli se nemudoma pošljejo pristojnemu organu.

6.   Preden upravljavec začne gradnjo ali obratovanje ali v primerih iz točk (b) in (c) odstavka 3 ter iz odstavka 5 tega člena, pristojni organ v razumnem roku po prejemu poročila sporoči sklepne ugotovitve pregleda varnostnega poročila upravljavcu in, kadar je ustrezno, v skladu s členom 19 prepove začetek obratovanja ali nadaljnje obratovanje zadevne organizacije.

Člen 11

Spremembe obrata, organizacije ali skladiščnega prostora

Pri spremembah obrata, organizacije, skladiščnega prostora ali postopka ali vrste ali fizične oblike ali količine nevarnih snovi, ki bi lahko imele znatne posledice za tveganja večjih nesreč ali bi lahko povzročile, da organizacija nižje stopnje postane organizacija višje stopnje ali obratno, države članice zagotovijo, da upravljavec pregleda in po potrebi posodobi priglasitev, MAPP, sisteme upravljanja varnosti in varnostno poročilo ter obvesti pristojni organ o podrobnostih teh posodobitev pred to spremembo.

Člen 12

Načrti ukrepov ob nesrečah

1.   Države članice zagotovijo, da za vse organizacije višje stopnje:

(a)

upravljavec pripravi načrt ukrepov v organizaciji ob nesrečah za ukrepe, ki bi jih bilo treba izvesti v organizaciji;

(b)

upravljavec pristojnemu organu zagotovi potrebne informacije, da mu omogoči pripravo načrtov ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah;

(c)

organi, ki jih za ta namen imenuje država članica, pripravijo načrt ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah za ukrepe, ki jih je treba izvesti zunaj organizacije, v dveh letih po prejemu potrebnih informacij od upravljavca v skladu s točko (b).

2.   Upravljavci izpolnijo obveznosti iz točk (a) in (b) odstavka 1 v naslednjih rokih:

(a)

za nove organizacije v razumnem roku pred začetkom obratovanja oziroma pred spremembami, zaradi katerih se spremeni nabor nevarnih snovi;

(b)

za obstoječe organizacije višje stopnje do 1. junija 2016, razen če so načrt ukrepov v organizaciji ob nesrečah, sestavljen v skladu z zahtevami nacionalnega prava pred tem datumom, in informacije v načrtu ter informacije iz točke (b) odstavka 1 v skladu s tem členom in so ostali nespremenjeni;

(c)

za druge organizacije v dveh letih od datuma, od katerega se ta direktiva uporablja za zadevno organizacijo.

3.   Cilji priprave načrtov ukrepov ob nesrečah so:

(a)

omejevanje in obvladovanje izrednih dogodkov, da se čim bolj zmanjšajo njihovi učinki in omeji škoda za človekovo zdravje, okolje in premoženje;

(b)

izvajanje ukrepov, potrebnih za varovanje človekovega zdravja in okolja pred učinki večjih nesreč;

(c)

sporočanje potrebnih informacij javnosti in zadevnim službam ali organom na zadevnem območju;

(d)

vzpostavitev prvotnega stanja in očiščenje okolja po večji nesreči.

Načrti ukrepov ob nesrečah vsebujejo informacije iz Priloge IV.

4.   Države članice zagotovijo, da so načrti ukrepov v organizaciji ob nesrečah iz te direktive izdelani po posvetovanju z osebjem, ki dela v organizaciji, vključno z ustreznim dolgoročno zaposlenim podizvajalskim osebjem.

5.   Države članice zagotovijo, da ima zadevna javnost možnost dovolj zgodaj izraziti svoja mnenja o načrtih ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah pri njihovi pripravi ali kadar se bistveno spremenijo.

6.   Države članice zagotovijo, da upravljavci in pristojni organi pregledajo, preskusijo ter po potrebi posodobijo načrte ukrepov v organizaciji in zunaj nje ob nesrečah v primernih časovnih obdobjih, ki niso daljši od treh let. Pri pregledu se upoštevajo spremembe, ki so nastale v zadevnih organizacijah ali zadevnih službah za ukrepanje ob nesrečah, nova strokovna spoznanja in znanje v zvezi z odzivom na večje nesreče.

Države članice pri načrtih ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah upoštevajo nujnost krepitve sodelovanja na področju civilne zaščite ob večjih nesrečah.

7.   Države članice zagotovijo, da upravljavec ali po potrebi za ta namen določen pristojni organ začne nemudoma izvajati načrte ukrepov ob nesrečah v primeru večje nesreče ali kadar se zgodi nenadzorovan dogodek, za katerega je upravičeno mogoče pričakovati, da bi lahko povzročil večjo nesrečo.

8.   Pristojni organ lahko na podlagi informacij iz varnostnega poročila odloči, da ni treba pripraviti načrta ukrepov zunaj organizacije iz odstavka 1, in navede razloge za svojo odločitev.

Člen 13

Načrtovanje rabe prostora

1.   Države članice zagotovijo, da se pri politikah rabe prostora ali drugih zadevnih politikah upoštevajo cilji preprečevanja večjih nesreč ter omejevanja njihovih posledic za človekovo zdravje in okolje. To zagotovijo z nadzorom nad:

(a)

umeščanjem novih organizacij v prostor;

(b)

spremembami organizacij iz člena 11;

(c)

novimi posegi v prostor, vključno s prometnimi potmi, javnimi območji in stanovanjskimi območji v bližini organizacij, kadar je lahko umestitev v prostor izvor tveganja, ali poveča tveganje ali posledice večjih nesreč.

2.   Države članice zagotovijo, da se pri njihovih politikah rabe prostora ali drugih zadevnih politikah ter postopkih za njihovo izvajanje dolgoročno upošteva potreba po:

(a)

ohranitvi ustrezne razdalje med organizacijami, ki so zajete v tej direktivi, ter stanovanjskimi območji, javnimi zgradbami in površinami, rekreacijskimi območji, ter, kolikor je to mogoče, glavnimi prometnimi potmi;

(b)

varstvu območij posebnega pomena za ohranjanje narave ali posebej občutljivih območij v bližini organizacij, kadar je ustrezno z ustreznimi varnostnimi razdaljami ali drugimi zadevnimi ukrepi;

(c)

pri obstoječih organizacijah se upošteva potreba po dodatnih tehničnih ukrepih v skladu s členom 5, da se ne poveča tveganje za človekovo zdravje in okolje.

3.   Države članice zagotovijo, da vsi pristojni organi in organi za načrtovanje, ki so pristojni za sprejemanje odločitev na tem področju, določijo ustrezne postopke za posvetovanje, da se olajša izvajanje politik iz odstavka 1. Postopki so oblikovani tako, da zagotovijo, da upravljavci posredujejo zadostne informacije o tveganjih, ki izhajajo iz organizacije, in da so na voljo tehnični nasveti glede teh tveganj, bodisi za vsak primer posebej ali na splošno, kadar se sprejemajo odločitve.

Države članice zagotovijo, da upravljavci organizacij nižje stopnje na zahtevo pristojnega organa zagotovijo zadostne informacije o tveganjih, ki izhajajo iz organizacije, ki so potrebne za namene načrtovanja prostora.

4.   Zahteve iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena se uporabljajo brez poseganja v določbe Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (15), Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (16) ter druge zadevne zakonodaje Unije. Države članice lahko zagotovijo usklajene ali skupne postopke za izpolnjevanje zahtev tega člena in zahtev navedene zakonodaje, da se med drugim prepreči podvajanje ocen ali posvetovanj.

Člen 14

Obveščanje javnosti

1.   Države članice zagotovijo, da so informacije iz Priloge V vedno dostopne javnosti, tudi elektronsko. Informacije se po potrebi posodabljajo, tudi v primeru sprememb iz člena 11.

2.   Države članice za organizacije višje stopnje zagotovijo tudi, da:

(a)

se vsem osebam, za katere je verjetno, da jih bo prizadela večja nesreča, redno in v najustreznejši obliki posredujejo jasne in razumljive informacije o varnostnih ukrepih ter pravilnem ravnanju v primeru večje nesreče, ne da bi to posebej zahtevale;

(b)

je varnostno poročilo na zahtevo dostopno javnosti ob upoštevanju člena 22(3); kadar se uporablja člen 22(3), je na voljo spremenjeno poročilo, na primer v obliki netehničnega povzetka, ki vključuje vsaj splošne informacije o nevarnostih večjih nesreč in možnih učinkih na človekovo zdravje in okolje ob večji nesreči;

(c)

se javnosti na zahtevo omogoči dostop do seznama nevarnih snovi ob upoštevanju člena 22(3).

Informacije, ki se posredujejo v skladu s točko (a) prvega pododstavka tega odstavka, vključujejo vsaj informacije iz Priloge V. Te informacije se prav tako zagotovijo vsem stavbam in območjem v javni uporabi, vključno s šolami in bolnišnicami, ter vsem sosednjim organizacijam v primeru organizacij iz člena 9. Države članice zagotovijo, da se informacije posredujejo vsaj vsakih pet let ter redno pregledujejo in po potrebi posodabljajo, vključno v primeru sprememb iz člena 11.

3.   Države članice v zvezi z možnostjo nastanka večje nesreče s čezmejnimi učinki v eni od organizacij višje stopnje zagotovijo zadostne informacije državam članicam, ki bi jih lahko prizadele take nesreče, da te lahko, kadar je to primerno, uporabijo vse ustrezne določbe iz členov 12 in 13 ter tega člena.

4.   Kadar se je zadevna država članica odločila, da organizacija v bližini ozemlja druge države članice ne predstavlja nevarnosti večje nesreče izven območja organizacije v smislu člena 12(8) in zato zanjo ni treba pripraviti načrta ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah po členu 12(1), o svoji utemeljeni odločitvi obvesti drugo državo članico.

Člen 15

Javno posvetovanje in sodelovanje javnosti pri odločanju

1.   Države članice zagotovijo, da lahko zadevna javnost že zgodaj dobi priložnost, da izrazi svoje mnenje o posebnih individualnih projektih v zvezi z naslednjim:

(a)

pri načrtovanju novih organizacij v skladu s členom 13;

(b)

pri bistvenih spremembah organizacij v skladu s členom 11, kadar za takšne spremembe veljajo obveznosti iz člena 13;

(c)

pri novih posegih v prostor okrog organizacij, kadar umestitve novih organizacij ali novi posegi v prostor povzročajo večje tveganje ali hujše posledice večjih nesreč v skladu s členom 13.

2.   Ob upoštevanju posebnih individualnih projektov iz odstavka 1 se javnost obvesti prek javnih objav ali na druge primerne načine, vključno z razpoložljivimi elektronskimi mediji, o naslednjih zadevah že na začetni stopnji postopka sprejemanja odločitve in najpozneje takrat, ko je informacije mogoče razumno posredovati:

(a)

o predmetu posebnega projekta;

(b)

kadar je primerno, o dejstvu, da je projekt predmet nacionalne ali čezmejne presoje vplivov na okolje ali posvetovanja med državami članicami v skladu s členom 14(3);

(c)

o podrobnih podatkih o pristojnem organu, odgovornem za odločanje, od katerega je mogoče pridobiti ustrezne podatke in ki mu je mogoče predložiti pripombe ali vprašanja, ter o podrobnostih rokov za predložitev pripomb ali vprašanj;

(d)

o vrsti možnih odločitev ali osnutku odločitve, če obstaja;

(e)

o navedbi rokov in krajev, kje ali na kakšen način je ustrezen podatek na voljo;

(f)

o podatkih glede določb za sodelovanje javnosti in posvetovanje v skladu z odstavkom 7 tega člena.

3.   Kar zadeva posebne individualne projekte iz odstavka 1, države članice zagotovijo, da se v primernih rokih omogoči zadevni javnosti dostop do naslednjega:

(a)

v skladu z nacionalno zakonodajo, do glavnih poročil in predlogov, predloženih pristojnemu organu v času, ko je zadevna javnost obveščena v skladu z odstavkom 2;

(b)

v skladu z določbami Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do podatkov o okolju (17), drugih podatkov, kakor so navedeni v odstavku 2 tega člena, ki so pomembni za zadevno odločitev in ki so na voljo šele po tem, ko je zadevna javnost že obveščena v skladu z navedenim odstavkom.

4.   Države članice zagotovijo, da ima zadevna javnost pravico izraziti pripombe in mnenja pristojnemu organu pred sprejemom odločitve o posebnem individualnem projektu iz odstavka 1 ter da se rezultati posvetovanj v skladu z odstavkom 1 ustrezno upoštevajo pri odločanju.

5.   Države članice zagotovijo, da ob sprejetju zadevnih odločitev pristojni organ javnosti omogoči dostop do:

(a)

vsebine odločitve in razlogov, na katerih temelji, vključno z vsemi poznejšimi posodobitvami;

(b)

rezultatov posvetovanj, opravljenih pred sprejetjem odločitve, in obrazložitve, kako so se ta posvetovanja upoštevala pri tej odločitvi.

6.   Kadar se pripravijo splošni načrti ali programi v zvezi z zadevami iz točke (a) ali (c) odstavka 1, države članice zagotovijo, da dobi javnost zgodnje in dejanske priložnosti za sodelovanje pri njihovi pripravi in spremembah ali pregledu z uporabo postopkov iz člena 2(2) Direktive 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem (18).

Države članice opredelijo javnost, ki je upravičena sodelovati za namene tega odstavka, vključno z ustreznimi nevladnimi organizacijami, ki izpolnjujejo katere koli zadevne zahteve nacionalnega prava, na primer tiste, ki se zavzemajo za varstvo okolja.

Ta odstavek se ne uporablja za načrte in programe, za katere se izvaja postopek s sodelovanjem javnosti v skladu z Direktivo 2001/42/ES.

7.   Podrobne ureditve v zvezi z obveščanjem javnosti in posvetovanjem z zadevno javnostjo določijo države članice.

Zagotovijo se razumni časovni okviri za različne faze, da se zagotovi dovolj časa za obveščanje javnosti in da se zadevni javnosti omogoči, da se pripravi ter učinkovito sodeluje v postopku okoljskega odločanja ob upoštevanju določb tega člena.

Člen 16

Informacije, ki jih sporoči upravljavec, in ukrepi, ki se sprejmejo po večji nesreči

Države članice zagotovijo, da upravljavec takoj, ko je to izvedljivo, po večji nesreči na najustreznejši način:

(a)

obvesti pristojni organ;

(b)

pristojnemu organu, takoj ko so na voljo, zagotovi naslednje informacije:

(i)

o okoliščinah nesreče;

(ii)

o zadevnih nevarnih snoveh;

(iii)

o razpoložljivih podatkih za presojo učinkov nesreče na človekovo zdravje, okolje in premoženje;

(iv)

o izvedenih nujnih ukrepih;

(c)

pristojni organ obvesti o nameravanih postopkih za:

(i)

ublažitev srednjeročnih in dolgoročnih učinkov nesreče;

(ii)

preprečitev kakršne koli ponovitve takšne nesreče;

(d)

posodobi predložene informacije, če se z nadaljnjo preiskavo razkrijejo dodatna dejstva, zaradi katerih se te informacije ali sklepi spremenijo.

Člen 17

Ukrepanje pristojnega organa po večji nesreči

Države članice po večji nesreči zahtevajo, da pristojni organ:

(a)

zagotovi sprejetje nujnih, srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov, ki bi se lahko izkazali za potrebne;

(b)

z inšpekcijskim pregledom, preiskavo ali na drug ustrezen način zbere potrebne informacije za celovito analizo nesreče s tehničnega, organizacijskega in vodstvenega vidika;

(c)

ustrezno ukrepa in zagotovi, da upravljavec sprejme vse potrebne ukrepe za odpravo posledic nesreče;

(d)

izdela priporočila za preventivne ukrepe v prihodnje ter

(e)

osebe, za katere obstaja verjetnost, da jih bo nesreča, ki se je zgodila, prizadela, obvesti o nesreči in, kadar je to ustrezno, o ukrepih, sprejetih za ublažitev njenih posledic.

Člen 18

Informacije, ki jih po večji nesreči posredujejo države članice

1.   Za namene preprečevanja in ublažitve večjih nesreč države članice obvestijo Komisijo o večjih nesrečah, ki izpolnjujejo merila iz Priloge VI in ki so se zgodile na njihovem ozemlju. Komisiji posredujejo naslednje podrobnosti:

(a)

državo članico, ime in naslov organa, pristojnega za poročilo;

(b)

datum, čas in kraj nesreče, vključno s polnim imenom upravljavca in naslovom vključene organizacije;

(c)

kratek opis okoliščin nesreče, skupaj z vključenimi nevarnimi snovmi ter neposrednimi učinki za človekovo zdravje in okolje;

(d)

kratek opis izvedenih nujnih ukrepov in takojšnjih ukrepov za preprečitev ponovitve nesreče;

(e)

rezultate njihove analize in priporočila.

2.   Informacije iz odstavka 1 tega člena se posredujejo takoj, ko je izvedljivo, vendar najpozneje v enem letu od datuma nesreče, pri čemer uporabijo zbirko podatkov iz člena 21(4). Kadar je mogoče zagotoviti samo predhodne informacije iz točke (e) odstavka 1 v tem roku za vključitev v zbirko podatkov, se informacije posodobijo, ko so na voljo rezultati nadaljnje analize in priporočila.

Države članice lahko sporočijo informacije iz točke (e) odstavka 1 pozneje, da se omogoči dokončanje sodnih postopkov, na katere bi lahko vplivalo to poročanje.

3.   Za namene posredovanja informacij iz odstavka 1 tega člena, ki ga izvajajo države članice, se določi poročilo v obliki izvedbenih aktov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).

4.   Države članice sporočijo Komisiji ime in naslov vsakega organa, ki bi lahko imel pomembne informacije o večjih nesrečah in ki lahko svetuje pristojnim organom drugih držav članic, ki morajo ukrepati v primeru take nesreče.

Člen 19

Prepoved obratovanja

1.   Države članice prepovejo obratovanje ali začetek obratovanja vsake organizacije, obrata ali skladiščnega prostora ali katerega koli njihovega dela, če so ukrepi upravljavca za preprečevanje in ublažitev posledic večjih nesreč zelo pomanjkljivi. V ta namen države članice med drugim upoštevajo resno neizpolnjevanje izvajanja potrebnih ukrepov, opredeljeno v inšpekcijskem poročilu.

Države članice lahko prepovejo obratovanje ali začetek obratovanja vsake organizacije, obrata ali skladiščnega prostora ali katerega koli njihovega dela, če upravljavec v določenem roku ne predloži priglasitve, poročil ali drugih informacij v skladu s to direktivo.

2.   Države članice zagotovijo, da se lahko upravljavci pri ustreznem organu, določenem v skladu z nacionalnim pravom in postopki, pritožijo zoper akt o prepovedi pristojnega organa v skladu z odstavkom 1.

Člen 20

Inšpekcijski pregledi

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo sistem inšpekcijskih pregledov.

2.   Inšpekcijski pregledi ustrezajo vrsti zadevne organizacije. Inšpekcijski pregledi niso odvisni od prejetega varnostnega poročila ali katerega koli drugega predloženega poročila. Zadoščajo za načrtovano in sistematično preverjanje tehničnih ali organizacijskih sistemov ali sistemov vodenja in upravljanja v organizaciji, tako da zlasti zagotovijo, da:

(a)

lahko upravljavec prikaže, da je v povezavi z raznimi dejavnostmi organizacije sprejel ustrezne ukrepe za preprečevanje večjih nesreč;

(b)

lahko upravljavec prikaže, da je zagotovil ustrezna sredstva za omejevanje posledic večjih nesreč v organizaciji in zunaj nje;

(c)

podatki in informacije iz varnostnega poročila ali katerega koli drugega predloženega poročila primerno odražajo razmere v organizaciji;

(d)

so bile javnosti zagotovljene informacije v skladu s členom 14.

3.   Države članice zagotovijo, da so vse organizacije zajete v inšpekcijskem načrtu na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ter da se ta načrt redno pregleduje in, kadar je ustrezno, posodablja.

Vsak inšpekcijski načrt vključuje naslednje:

(a)

splošno oceno zadevnih varnostnih vprašanj;

(b)

geografsko območje, ki ga zajema inšpekcijski načrt;

(c)

seznam organizacij, ki jih zajema načrt;

(d)

seznam skupin organizacij z možnimi verižnimi učinki v skladu s členom 9;

(e)

seznam organizacij, v katerih bi lahko posamezna zunanja tveganja ali viri nevarnosti povečali tveganje ali posledice večje nesreče;

(f)

postopke za redne inšpekcijske preglede, vključno s programi za te preglede v skladu z odstavkom 4;

(g)

postopke za izredne inšpekcijske preglede v skladu z odstavkom 6;

(h)

določbe glede sodelovanja med različnimi inšpekcijskimi organi.

4.   Pristojni organ na podlagi inšpekcijskih načrtov iz odstavka 3 redno pripravlja programe za redne inšpekcijske preglede vseh organizacij, ki vključujejo pogostost obiskov na kraju samem za različne vrste organizacij.

Obdobje med dvema zaporednima obiskoma na kraju samem ni daljše od enega leta za organizacije višje stopnje in treh let za organizacije nižje stopnje, razen če je pristojni organ izdelal inšpekcijski program na podlagi sistematične ocene nevarnosti večjih nesreč za zadevne organizacije.

5.   Sistematično ocenjevanje nevarnosti zadevne organizacije temelji vsaj na naslednjih merilih:

(a)

možni učinki zadevnih organizacij na človekovo zdravje in okolje;

(b)

evidenca o izpolnjevanju zahtev te direktive.

Kadar je ustrezno, se upoštevajo tudi ustrezne ugotovitve inšpekcijskih pregledov, izvedenih v skladu z drugo zakonodajo Unije.

6.   Izredni inšpekcijski pregledi se izvajajo za preverjanje resnih pritožb, resnih nesreč in skorajšnjih nesreč, izrednih dogodkov in primerov neskladnosti takoj, ko je to mogoče.

7.   Pristojni organ v štirih mesecih po vsakem inšpekcijskem pregledu upravljavcu sporoči ugotovitve inšpekcijskega pregleda in vse ugotovljene potrebne ukrepe. Pristojni organ zagotovi, da upravljavec v razumnem roku po prejetju sporočila sprejme vse te potrebne ukrepe.

8.   Če je bil med inšpekcijskim pregledom ugotovljen hud primer neskladnosti s to direktivo, se v šestih mesecih izvede dodaten inšpekcijski pregled.

9.   Inšpekcijski pregledi se, kadar je mogoče, uskladijo z inšpekcijskimi pregledi v skladu z drugo zakonodajo Unije in se, kadar je ustrezno, med seboj kombinirajo.

10.   Države članice spodbujajo pristojne organe, da zagotovijo mehanizme in orodja za izmenjavo izkušenj ter okrepitev znanja in da sodelujejo pri teh mehanizmih na ravni Unije, kadar je ustrezno.

11.   Države članice poskrbijo, da upravljavci zagotovijo pristojnim organom vso potrebno pomoč, da se jim omogoči izvajanje kakršnega koli inšpekcijskega pregleda in zbiranje vseh informacij, potrebnih za izvajanje njihovih nalog za namene te direktive, zlasti da se organom omogoči, da celovito ocenijo možnosti nastanka večjih nesreč ter ugotovi obseg morebitne večje verjetnosti ali negativnih posledic večjih nesreč, da se pripravi načrt ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah in upoštevajo snovi, ki jih je morda treba dodatno obravnavati zaradi njihove fizikalne oblike, posebnih pogojev ali lokacije.

Člen 21

Informacijski sistem in izmenjava informacij

1.   Države članice in Komisija si izmenjujejo informacije o izkušnjah, ki so jih pridobile v zvezi s preprečevanjem večjih nesreč in omejevanjem njihovih posledic. Te informacije zadevajo zlasti izvajanje ukrepov iz te direktive.

2.   Države članice predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive do 30. septembra 2019 in nato vsaka štiri leta.

3.   Za organizacije, zajete v tej direktivi, države članice predložijo Komisiji vsaj naslednje podatke:

(a)

ime ali trgovsko ime upravljavca in poln naslov zadevne organizacije;

(b)

dejavnost ali dejavnosti organizacije.

Komisija vzpostavi in posodablja zbirko podatkov, ki vsebuje informacije, ki jih zagotovijo države članice. Dostop do nje je omejen na osebe, ki jih pooblasti Komisija ali pristojni organi držav članic.

4.   Komisija pripravi in za države članice hrani zbirko podatkov, ki vsebuje zlasti podrobnosti o večjih nesrečah, ki so se zgodile na ozemlju držav članic, za namen:

(a)

hitrega razširjanja informacij, ki jih zagotovijo države članice v skladu s členom 18(1) in (2), med vsemi pristojnimi organi;

(b)

posredovanja analiz o vzrokih večjih nesreč in spoznanjih, pridobljenih na podlagi večjih nesreč, pristojnim organom;

(c)

zagotavljanja informacij o preventivnih ukrepih pristojnim organom;

(d)

posredovanja informacij o organizacijah, ki lahko svetujejo ali zagotovijo pomembne informacije o nastanku večjih nesreč, njihovem preprečevanju in ublažitvi.

5.   Komisija do 1. januarja 2015 sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko sporočanja informacij iz odstavkov 2 in 3 tega člena iz držav članic in zadevnih zbirk podatkov iz odstavkov 3 in 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).

6.   Zbirke podatkov iz odstavka 4 vsebujejo vsaj:

(a)

informacije, ki jih zagotovijo države članice v skladu s členom 18(1) in (2);

(b)

analizo vzrokov nesreč;

(c)

spoznanja, pridobljena na podlagi nesreč;

(d)

preventivne ukrepe za preprečitev ponovitve.

7.   Komisija javnosti omogoči dostop do nezaupnega dela podatkov.

Člen 22

Dostop do informacij in zaupnost

1.   Države članice zaradi večje preglednosti zagotovijo, da pristojni organ da vse informacije, ki jih ima v skladu s to direktivo, na voljo vsaki fizični ali pravni osebi, ki to zahteva v skladu z Direktivo 2003/4/ES.

2.   Razkritje informacij, zahtevanih v skladu s to direktivo, vključno v skladu s členom 14, lahko pristojni organ zavrne ali omeji, če so izpolnjeni pogoji iz člena 4 Direktive 2003/4/ES.

3.   Razkritje celovitih informacij iz točk (b) in (c) člena 14(2), ki jih ima pristojni organ, lahko ta pristojni organ brez poseganja v odstavek 2 tega člena zavrne, če upravljavec zahteva, da se nekaterih delov varnostnega poročila ali seznam nevarnih snovi zaradi razlogov iz člena 4 Direktive 2003/4/ES ne razkrije.

Pristojni organ se lahko iz enakih razlogov tudi odloči, da se nekaterih delov poročila ali seznam ne razkrije. V takih primerih in z odobritvijo tega organa upravljavec pristojnemu organu zagotovi spremenjeno poročilo ali seznam, iz katerega so ti deli izključeni.

Člen 23

Dostop do pravnega varstva

Države članice zagotovijo, da:

(a)

lahko vsak prosilec, ki zahteva informacije v skladu s točko (b) ali (c) člena 14(2) ali členom 22(1) te direktive, zahteva pregled dejanj ali opustitev pristojnega organa v zvezi s tako zahtevo v skladu s členom 6 Direktive 2003/4/ES;

(b)

imajo po njihovi nacionalni zakonodaji člani zadevne javnosti dostop do revizijskih postopkov iz člena 11 Direktive 2011/92/EU za zadeve iz člena 15(1) te direktive.

Člen 24

Smernice

Komisija lahko oblikuje smernice o varnostni razdalji in verižnih učinkih.

Člen 25

Sprememba prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 zaradi prilagoditve prilog II do VI tehničnemu napredku. Take prilagoditve ne smejo bistveno spremeniti obveznosti držav članic in upravljavcev, določenih v tej direktivi.

Člen 26

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 25 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 13. avgusta 2012. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje štiri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 25 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 25, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 27

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen z Direktivo 96/82/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 28

Kazni

Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo uradno obvestijo o navedenih določbah do 1. junija 2015 in jo nemudoma uradno obvestijo tudi o vseh njihovih poznejših spremembah.

Člen 29

Poročanje in pregled

1.   Komisija do 30. septembra 2020 in nato vsake štiri leta na podlagi informacij, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 18 in členom 21(2), in informacij v zbirkah podatkov iz člena 21(3) in (4) ter ob upoštevanju izvajanja člena 4 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in učinkovitosti izvajanja te direktive, vključno z informacijami o večjih nesrečah, ki so se zgodile v Uniji, ter njihovem morebitnem vplivu na izvajanje te direktive. Komisija v prvo od teh poročil vključi oceno potrebe po spremembi področja uporabe te direktive. Vsako poročilo po potrebi spremlja zakonodajni predlog.

2.   V okviru ustrezne zakonodaje Unije lahko Komisija preuči potrebo po obravnavanju vprašanja finančne odgovornosti upravljavca, povezane z večjimi nesrečami, vključno z vprašanji v zvezi z zavarovanjem.

Člen 30

Sprememba Direktive 96/82/ES

V Direktivi 96/82/ES se v razdelku „Naftni derivati“ v delu 1 Priloge I dodajo besede „(d) težka kurilna olja“.

Člen 31

Prenos

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 31. maja 2015. Države članice te predpise uporabljajo od 1. junija 2015.

Ne glede na prvi pododstavek države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 30 te direktive, do 14. februarja 2014. Države članice te predpise uporabljajo od 15. februarja 2014.

Besedila navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 32

Razveljavitev

1.   Direktiva 96/82/ES se razveljavi z učinkom od 1. junija 2015.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se upoštevajo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII.

Člen 33

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 34

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 4. julija 2012

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

A. D. MAVROYIANNIS


(1)  UL C 248, 25.8.2011, str. 138.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2012 in odločitev Sveta z dne 26. junija 2012.

(3)  UL L 10, 14.1.1997, str. 13.

(4)  UL L 326, 3.12.1998, str. 1.

(5)  UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

(6)  UL 196, 16.8.1967, str. 1.

(7)  UL L 200, 30.7.1999, str. 1.

(8)  UL L 353, 31.12.2008, str. 1.

(9)  UL L 143, 30.4.2004, str. 56.

(10)  UL L 124, 17.5.2005, str. 1.

(11)  UL L 108, 25.4.2007, str. 1.

(12)  UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

(13)  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(14)  UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

(15)  UL L 26, 28.1.2012, str. 1.

(16)  UL L 197, 21.7.2001, str. 30.

(17)  UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

(18)  UL L 156, 25.6.2003, str. 17.


SEZNAM PRILOG

Priloga I

Nevarne snovi

Priloga II

Najmanjši obseg podatkov in informacij, ki jih je treba obravnavati v varnostnem poročilu iz člena 10

Priloga III

Informacije iz člena 8(5) in člena 10 o sistemu upravljanja varnosti in organiziranosti organizacije za preprečevanje večjih nesreč

Priloga IV

Podatki in informacije, ki jih je treba vključiti v načrte ukrepov ob nesrečah iz člena 12

Priloga V

Informacije za javnost v skladu s členom 14(1) in točko (a) člena 14(2)

Priloga VI

Merila za uradno obveščanje Komisije o večji nesreči, kot je določeno v členu 18(1)

Priloga VII

Korelacijska tabela

PRILOGA I

NEVARNE SNOVI

Nevarne snovi, zajete v kategorijah nevarnosti iz seznama v stolpcu 1 dela 1 te priloge, so predmet količin za razvrstitev iz stolpcev 2 in 3 dela 1.

Kadar je nevarna snov zajeta v delu 1 te priloge in je tudi na seznamu dela 2, se uporablja količina za razvrstitev iz stolpcev 2 in 3 dela 2.

DEL 1

Kategorije nevarnih snovi

Ta del zajema vse nevarne snovi, ki spadajo v kategorije nevarnosti iz stolpca 1:

Stolpec 1

Stolpec 2

Stolpec 3

Kategorije nevarnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008

Količina za razvrstitev (v tonah) nevarnih snovi v skladu s členom 3(10) za uporabo

zahtev za organizacije nižje stopnje

zahtev za organizacije višje stopnje

Oddelek H –   

NEVARNOSTI ZA ZDRAVJE

H1 AKUTNA STRUPENOST, kategorija 1, vsi načini izpostavljenosti

5

20

H2 AKUTNA STRUPENOST

kategorija 2, vsi načini izpostavljenosti

kategorija 3, način izpostavljenosti pri vdihavanju (glej opombo 7)

50

200

H3 STOT STRUPENOST ZA POSAMEZNE ORGANE – ENKRATNA IZPOSTAVLJENOST

STOT SE kategorija 1

50

200

Oddelek P –   

FIZIKALNE NEVARNOSTI

P1a EKSPLOZIVI (glej opombo 8)

nestabilni eksplozivi ali

eksplozivi, podrazred 1.1, 1.2, 1.3, 1.5 ali 1.6, ali

snovi ali zmesi, ki imajo eksplozivne lastnosti v skladu z metodo A.14 iz Uredbe (ES) št. 440/2008 (glej opombo 9) ter ne spadajo v razred nevarnosti „organski peroksidi“ ali „samoreaktivne snovi in zmesi“

10

50

P1b EKSPLOZIVI (glej opombo 8)

eksplozivi, podrazred 1.4 (glej opombo 10)

50

200

P2 VNETLJIVI PLINI

vnetljivi plini, kategorija 1 ali 2

10

50

P3a VNETLJIVI AEROSOLI (glej opombo 11.1)

„vnetljivi“ aerosoli kategorije 1 ali 2, ki vsebujejo vnetljive pline kategorije 1 ali 2 ali vnetljive tekočine kategorije 1

150 (neto)

500 (neto)

P3b VNETLJIVI AEROSOLI (glej opombo 11.1)

„vnetljivi“ aerosoli kategorije 1 ali 2, ki ne vsebujejo vnetljivih plinov kategorije 1 ali 2 in vnetljivih tekočin kategorije 1 (glej opombo 11.2)

5 000 (neto)

50 000 (neto)

P4 OKSIDATIVNI PLINI

oksidativni plini, kategorija 1

50

200

P5a VNETLJIVE TEKOČINE

vnetljive tekočine, kategorija 1, ali

vnetljive tekočine, kategorija 2 ali 3, hranjene pri temperaturi nad njihovim vreliščem, ali

druge tekočine s plameniščem ≤ 60 °C, hranjene pri temperaturi nad njihovim vreliščem (glej opombo 12)

10

50

P5b VNETLJIVE TEKOČINE

vnetljive tekočine, kategorija 2 ali 3, pri katerih lahko posebni delovni pogoji, na primer visok tlak ali visoka temperatura, povzročijo nevarnost večje nesreče, ali

druge tekočine s plameniščem ≤ 60 °C, pri katerih lahko posebni delovni pogoji, na primer visok tlak ali visoka temperatura, povzročijo nevarnost večje nesreče (glej opombo 12)

50

200

P5c VNETLJIVE TEKOČINE

vnetljive tekočine, kategorija 2 ali 3, ki niso zajete v kategorijah P5a in P5b

5 000

50 000

P6a SAMOREAKTIVNE SNOVI IN ZMESI ter ORGANSKI PEROKSIDI

samoreaktivne snovi in zmesi, vrsta A ali B, ali organski peroksidi, vrsta A ali B

10

50

P6b SAMOREAKTIVNE SNOVI IN ZMESI ter ORGANSKI PEROKSIDI

samoreaktivne snovi in zmesi, vrsta C, D, E ali F, ali organski peroksidi, vrsta C, D, E, ali F

50

200

P7 PIROFORNE TEKOČINE IN TRDNE SNOVI

 

piroforne tekočine, kategorija 1

 

piroforne trdne snovi, kategorija 1

50

200

P8 OKSIDATIVNE TEKOČINE IN TRDNE SNOVI

 

oksidativne tekočine, kategorija 1, 2 ali 3, ali

 

oksidativne trdne snovi, kategorija 1, 2 ali 3

50

200

Oddelek E –   

NEVARNOSTI ZA OKOLJE

E1 Nevarno za vodno okolje v kategoriji akutno 1 ali kronično 1

100

200

E2 Nevarno za vodno okolje v kategoriji kronično 2

200

500

Oddelek O –   

DRUGE NEVARNOSTI

O1 Snovi ali zmesi s stavkom o nevarnosti EUH014

100

500

O2 Snovi in zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline, kategorija 1

100

500

O3 Snovi ali zmesi s stavkom o nevarnosti EUH029

50

200

DEL 2

Imenovane nevarne snovi

Stolpec 1

Številka CAS (1)

Stolpec 2

Stolpec 3

 

Količina za razvrstitev (v tonah) za uporabo

Nevarne snovi

 

 

zahtev za organizacije nižje stopnje

zahtev za organizacije višje stopnje

1.

Amonijev nitrat (glej opombo 13)

5 000

10 000

2.

Amonijev nitrat (glej opombo 14)

1 250

5 000

3.

Amonijev nitrat (glej opombo 15)

350

2 500

4.

Amonijev nitrat (glej opombo 16)

10

50

5.

Kalijev nitrat (glej opombo 17)

5 000

10 000

6.

Kalijev nitrat (glej opombo 18)

1 250

5 000

7.

Arzenov pentaoksid, arzenova (V) kislina in/ali soli

1303-28-2

1

2

8.

Arzenov trioksid, arzenova (III) kislina in/ali soli

1327-53-3

 

0,1

9.

Brom

7726-95-6

20

100

10.

Klor

7782-50-5

10

25

11.

Nikljeve spojine v obliki prahu, ki se lahko vdihava: nikljev monoksid, nikljev dioksid, nikljev sulfid, trinikljev disulfid, dinikljev trioksid

 

1

12.

Etilenimin

151-56-4

10

20

13.

Fluor

7782-41-4

10

20

14.

Formaldehid (koncentracija ≥ 90 %)

50-00-0

5

50

15.

Vodik

1333-74-0

5

50

16.

Vodikov klorid (utekočinjen plin)

7647-01-0

25

250

17.

Svinčevi alkili

5

50

18.

Utekočinjeni vnetljivi plini, kategorija 1 ali 2 (vključno z utekočinjenimi naftnimi plini) in zemeljski plin (glej opombo 19)

50

200

19.

Acetilen

74-86-2

5

50

20.

Etilen oksid

75-21-8

5

50

21.

Propilen oksid

75-56-9

5

50

22.

Metanol

67-56-1

500

5 000

23.

4,4′-metilen bis (2-kloroanilin) in/ali soli, v obliki praška

101-14-4

 

0,01

24.

Metil izocianat

624-83-9

 

0,15

25.

Kisik

7782-44-7

200

2 000

26.

2,4-toluen diizocianat

584-84-9

10

100

2,6-toluen diizocianat

91-08-7

27.

Karbonil diklorid (fosgen)

75-44-5

0,3

0,75

28.

Arzin (arzenov trihidrid)

7784-42-1

0,2

1

29.

Fosfin (fosforjev trihidrid)

7803-51-2

0,2

1

30.

Žveplov diklorid

10545-99-0

 

1

31.

Žveplov trioksid

7446-11-9

15

75

32.

Poliklorodibenzofurani in poliklorodibenzodioksini (vključno s TCDD), izračunano na ekvivalent TCDD (glej opombo 20)

 

0,001

33.

Naslednje RAKOTOVORNE SNOVI ali zmesi, ki vsebujejo te rakotvorne snovi, v koncentracijah nad 5 mas. %:

4-aminobifenil in/ali njegove soli, benzotriklorid, benzidin in/ali soli, bis(klorometil) eter, klorometil metil eter, 1,2-dibrometan, dietil sulfat, dimetil sulfat, dimetil karbamoil klorid, 1,2-dibromo-3-kloropropan, 1,2-dimetilhidrazin, dimetilnitrozamin, triamid heksametil fosforne kisline, hidrazin, 2-naftilamin in/ali soli, 4-nitrobifenil in 1,3 propan sulton

0,5

2

34.

Naftni derivati in nadomestna goriva

(a)

bencini in primarni bencini

(b)

kerozini (vključno z reaktivnimi letalskimi gorivi)

(c)

plinska olja (vključno z dizelskim gorivom, kurilnimi olji za ogrevanje gospodinjstev in mešanicami plinskih olj)

(d)

težka kurilna olja

(e)

nadomestna goriva za enake namene in s podobnimi lastnostmi glede vnetljivosti in nevarnosti za okolje kot proizvodi iz točk (a) do (d)

2 500

25 000

35.

Brezvodni amoniak

7664-41-7

50

200

36.

Borov trifluorid

7637-07-2

5

20

37.

Vodikov sulfid

7783-06-4

5

20

38.

Piperidin

110-89-4

50

200

39.

Bis(2-dimetilaminoetil) (metil)amin

3030-47-5

50

200

40.

3-(2-etilheksiloksi)propilamin

5397-31-9

50

200

41.

Zmesi (*1) natrijevega hipoklorita, ki so razvrščene v kategorijo 1 akutne nevarnosti za vodno okolje [H400], vsebujejo manj kot 5 % aktivnega klora in niso razvrščene v nobeno drugo kategorijo nevarnosti v delu 1 Priloge I.

 

200

500

42.

Propilamin (glej opombo 21)

107-10-8

500

2 000

43.

Terc-butil akrilat (glej opombo 21)

1663-39-4

200

500

44.

2-metil-3-butennitril (glej opombo 21)

16529-56-9

500

2 000

45.

Tetrahidro-3,5-dimetil-1,3,5-tiadiazin-2-tion (dazomet) (glej opombo 21)

533-74-4

100

200

46.

Metil akrilat (glej opombo 21)

96-33-3

500

2 000

47.

3-metilpiridin (glej opombo 21)

108-99-6

500

2 000

48.

1-bromo-3-kloropropan (glej opombo 21)

109-70-6

500

2 000

OPOMBE K PRILOGI I

1.

Snovi in zmesi so razvrščene v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008.

2.

Zmesi se obravnavajo enako kot čiste snovi, če ostanejo v mejnih vrednostih koncentracije, določenih glede na njihove lastnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 ali njeno zadnjo prilagoditvijo tehničnemu napredku, razen če je posebej navedena njihova sestava v odstotkih ali drug opis.

3.

Zgoraj navedene količine za razvrstitev se nanašajo na posamezne organizacije.

Količine, ki jih je treba upoštevati pri uporabi ustreznih členov, so največje količine, ki so prisotne ali za katere je verjetno, da bodo kdaj prisotne. Nevarne snovi, ki so v organizaciji prisotne le v količinah, enakih ali manjših od 2 % ustrezne količine za razvrstitev, se pri izračunu celotne prisotne količine zanemarijo, če je njihovo mesto v organizaciji tako, da ne morejo povzročiti večje nesreče kje drugje v tej organizaciji.

4.

Naslednja pravila, ki urejajo seštevanje nevarnih snovi ali kategorij nevarnih snovi, se uporabljajo, kadar je ustrezno.

V primeru organizacije, v kateri nobena posamezna nevarna snov ni prisotna v količini, ki je večja ali enaka ustrezni količini za razvrstitev, se pri opredeljevanju, ali je organizacija zajeta v ustreznih zahtevah te direktive, uporabi naslednje pravilo.

Ta direktiva se uporablja za organizacije višje stopnje, če je seštevek:

q1/QU1 + q2/QU2 + q3/QU3 + q4/QU4 + q5/QU5 + … večji ali enak 1,

pri čemer je qx = količina nevarne snovi x (ali kategorija nevarnih snovi), ki spada v del 1 ali del 2 te priloge,

in QUX = ustrezna količina za razvrstitev za nevarno snov ali kategorijo x iz stolpca 3 dela 1 ali iz stolpca 3 dela 2 te priloge.

Ta direktiva se uporablja za organizacije nižje stopnje, če je seštevek:

q1/QL1 + q2/QL2 + q3/QL3 + q4/QL4 + q5/QL5 + … večji ali enak 1,

pri čemer je qx = količina nevarne snovi x (ali kategorija nevarnih snovi), ki spada v del 1 ali del 2 te priloge,

in QLX = ustrezna količina za razvrstitev za nevarno snov ali kategorijo x iz stolpca 2 dela 1 ali iz stolpca 2 dela 2 te priloge.

To pravilo se uporablja za oceno nevarnosti za zdravje, fizikalnih nevarnosti in nevarnosti za okolje. Zato ga je treba uporabiti trikrat:

(a)

pri seštevanju nevarnih snovi, navedenih v delu 2, ki spadajo v kategorijo akutne strupenosti 1, 2 ali 3 (pri vdihavanju) ali STOT SE kategorijo 1, skupaj z nevarnimi snovmi, ki spadajo v oddelek H, vnosi H1 do H3 dela 1;

(b)

pri seštevanju nevarnih snovi, navedenih v delu 2, ki so eksplozivi, vnetljivi plini, vnetljivi aerosoli, oksidativni plini, vnetljive tekočine, samoreaktivne snovi in zmesi, organski peroksidi, piroforne tekočine in trdne snovi, oksidativne tekočine in trdne snovi, skupaj z nevarnimi snovmi, ki spadajo v oddelek P, vnosi P1 do P8 dela 1;

(c)

pri seštevanju nevarnih snovi, navedenih v delu 2, ki spadajo v kategorijo akutne nevarnosti 1, nevarno za vodno okolje, kategorijo kronične nevarnosti 1 ali kategorijo kronične nevarnosti 2, skupaj z nevarnimi snovmi, ki spadajo v oddelek E, vnosa E1 in E2 dela 1.

Ustrezne določbe te direktive se uporabljajo, če je kateri koli seštevek iz točke (a), (b) ali (c) večji kot ali enak 1.

5.

V primeru nevarnih snovi, ki niso zajete z Uredbo (ES) št. 1272/2008, vključno z odpadki, vendar so vseeno prisotne ali so lahko prisotne v organizaciji in imajo ali lahko imajo, pod pogoji, ugotovljenimi v organizaciji, enake lastnosti v smislu morebitne nevarnosti za večjo nesrečo, se obravnavajo kot snovi z najbolj podobno kategorijo ali imenovano nevarno snov, ki spada v področje uporabe te direktive.

6.

V primeru nevarnih snovi z lastnostmi, na podlagi katerih se lahko razvrstijo v več kategorij, se za namene te direktive uporabijo najmanjše količine za razvrstitev. Vendar se za namen uporabe pravila iz opombe 4 uporabi najmanjša količina za razvrstitev za vsako posamezno skupino kategorij v opombah 4(a), 4(b) in 4(c), ki ustreza zadevni razvrstitvi.

7.

Nevarne snovi, ki spadajo v kategorijo 3 akutne strupenosti pri zaužitju (H 301), spadajo v poglavje H2 AKUTNA STRUPENOST, če jih ni mogoče razvrstiti kot akutno strupene pri vdihavanju niti kot akutno strupene v stiku s kožo, na primer zaradi pomanjkanja prepričljivih podatkov o strupenosti pri vdihavanju in v stiku s kožo.

8.

Razred nevarnosti „eksplozivi“ vključuje eksplozivne izdelke (glej oddelek 2.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008). Če je količina eksplozivne snovi ali zmesi, vsebovane v izdelku, znana, se za namene te direktive uporabi ta količina. Če količina eksplozivne snovi ali zmesi, vsebovane v izdelku, ni znana, se za namene te direktive celoten izdelek obravnava kot eksploziven.

9.

Preskušanje glede eksplozivnih lastnosti snovi in zmesi je potrebno le, če se s postopkom preverjanja v skladu z Dodatkom 6, del 3, Priporočil Združenih narodov za prevoz nevarnega blaga, Priročnik preskusov in meril (v nadaljnjem besedilu: Priročnik Združenih narodov za preskuse in merila) (2) snov ali zmes opredeli kot snov ali zmes z morebitnimi eksplozivnimi lastnostmi.

10.

Če so eksplozivi iz podrazreda 1.4 nepakirani ali prepakirani, se razvrstijo v kategorijo P1a, razen če se izkaže, da nevarnost še vedno ustreza podrazredu 1.4, v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008.

11.1.

Vnetljivi aerosoli se razvrstijo v skladu z Direktivo Sveta 75/324/EGS z dne 20. maja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic o aerosolnih razpršilnikih (3) (Direktiva o aerosolnih razpršilnikih). „Zelo lahko vnetljivi“ in „vnetljivi“ aerosoli iz Direktive 75/324/EGS ustrezajo vnetljivim aerosolom kategorije 1 oziroma 2 iz Uredbe (ES) št. 1272/2008.

11.2.

V primeru takšne razvrstitve je treba navesti, da aerosolni razpršilnik ne vsebuje vnetljivega plina kategorije 1 ali 2 in vnetljive tekočine kategorije 1.

12.

V skladu z odstavkom 2.6.4.5 iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008 tekočin s plameniščem več kot 35 °C ni treba razvrstiti v kategorijo 3, če so rezultati preskusa trajne gorljivosti L.2, del III, oddelek 32 Priročnika Združenih narodov za preskuse in merila negativni. Vendar to ne velja pod pogoji z višjimi vrednostmi, kot je visoka temperatura ali tlak, zato se takšne tekočine vključijo v to razvrstitev.

13.

Amonijev nitrat (5 000/10 000): v povezavi z mineralnimi gnojili, pri katerih je možen razpad, ki se sam vzdržuje

To velja za mešana/sestavljena mineralna gnojila na osnovi amonijevega nitrata (mešana/sestavljena umetna gnojila, ki vsebujejo amonijev nitrat s fosfatom in/ali pepeliko), pri katerih je možen razpad, ki se sam vzdržuje v skladu s preskusom v koritu (glej Priročnik Združenih narodov za preskuse in merila, del III, pododdelek 38.2), ter v katerih je delež dušika zaradi amonijevega nitrata:

med 15,75 mas. % (4) in 24,5 mas. % (5) in ki vsebujejo največ 0,4 % popolnoma izgorljivih/organskih snovi ali izpolnjujejo zahteve iz Priloge III-2 k Uredbi (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (6),

15,75 mas. % ali manj in brez omejevanja vsebnosti gorljivih snovi.

14.

Amonijev nitrat (1 250/5 000): v povezavi z mineralnimi gnojili

Ta količina se uporablja za enostavna mineralna gnojila na osnovi amonijevega nitrata in za mešana/sestavljena mineralna gnojila na osnovi amonijevega nitrata, ki izpolnjujejo zahteve iz Priloge III-2 k Uredbi (ES) št. 2003/2003 in v katerih je delež dušika zaradi amonijevega nitrata:

več kot 24,5 mas. %, razen zmesi enostavnih mineralnih gnojil na osnovi amonijevega nitrata z dolomitom, apnencem in/ali kalcijevem karbonatom, s čistočo najmanj 90 %,

več kot 15,75 mas. % za zmesi amonijevega nitrata in amonijevega sulfata,

več kot 28 mas. % (7) za zmesi enostavnih mineralnih gnojil na osnovi amonijevega nitrata z dolomitom, apnencem in/ali kalcijevem karbonatom, s čistočo najmanj 90 %.

15.

Amonijev nitrat (350/2 500): tehnični

Ta količina se uporablja za amonijev nitrat in zmesi amonijevega nitrata, v katerih je delež dušika zaradi amonijevega nitrata:

med 24,5 mas. % in 28 mas. % ter ki vsebujejo največ 0,4 % gorljivih snovi,

več kot 28 mas. % in ki vsebujejo največ 0,2 % gorljivih snovi.

Prav tako se uporablja za vodne raztopine amonijevega nitrata, v katerih je koncentracija amonijevega nitrata več kot 80 mas. %.

16.

Amonijev nitrat (10/50): v povezavi s snovmi, ki ne dosegajo tehnoloških specifikacij, in mineralnimi gnojili, ki ne izpolnjujejo preskusa eksplozivnosti

Ta količina se uporablja za:

snovi, zavržene v proizvodnem postopku, ter za amonijev nitrat in zmesi iz amonijevega nitrata, enostavna mineralna gnojila na osnovi amonijevega nitrata in mešana/sestavljena gnojila na osnovi amonijevega nitrata iz opomb 14 in 15, ki jih končni uporabnik vrne ali jih je vrnil proizvajalcu, v začasno skladišče ali obrat za predelavo, in sicer zaradi ponovne predelave, recikliranja ali obdelave zaradi varne uporabe, ker ne izpolnjujejo več specifikacij iz opomb 14 in 15,

mineralna gnojila iz prve alinee opombe 13 in iz opombe 14 te priloge, ki ne izpolnjujejo zahtev iz Priloge III-2 k Uredbi (ES) št. 2003/2003.

17.   Kalijev nitrat (5 000/10 000)

Ta količina se uporablja za sestavljena mineralna gnojila (v obliki kroglic/granul) na osnovi kalijevega nitrata, ki imajo enake nevarne lastnosti kot čisti kalijev nitrat.

18.   Kalijev nitrat (1 250/5 000)

Ta količina se uporablja za mineralna gnojila (v kristalni obliki) na osnovi kalijevega nitrata, ki imajo enake nevarne lastnosti kot čisti kalijev nitrat.

19.   Izboljšani bioplin

Izboljšani bioplin se lahko za namene izvajanja te direktive razvrsti pod vnos 18 dela 2 Priloge I, če je predelan v skladu z veljavnimi standardi za čisti in izboljšani plin, ki je enako kakovosten kot zemeljski plin, tudi glede vsebnosti metana, in vsebuje največ 1 % kisika.

20.   Poliklorodibenzofurani in poliklorodibenzodioksini

Količine poliklorodibenzofuranov in poliklorodibenzodioksinov se izračunajo z naslednjimi faktorji:

Faktorji toksične ekvivalence, Svetovna zdravstvena organizacija, 2005

2,3,7,8-TCDD

1

2,3,7,8-TCDF

0,1

1,2,3,7,8-PeCDD

1

2,3,4,7,8-PeCDF

0,3

 

 

1,2,3,7,8-PeCDF

0,03

 

 

 

 

1,2,3,4,7,8-HxCDD

0,1

 

 

1,2,3,6,7,8-HxCDD

0,1

1,2,3,4,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,7,8,9-HxCDD

0,1

1,2,3,7,8,9-HxCDF

0,1

 

 

1,2,3,6,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,4,6,7,8-HpCDD

0,01

2,3,4,6,7,8-HxCDF

0,1

 

 

 

 

OCDD

0,0003

1,2,3,4,6,7,8-HpCDF

0,01

 

 

1,2,3,4,7,8,9-HpCDF

0,01

 

 

 

 

 

 

OCDF

0,0003

(T = tetra, P = penta, Hx = heksa, Hp = hepta, O = okta)

Referenca: Van den Berg idr., „Ponovno ovrednotenje faktorjev toksične ekvivalence za dioksine in dioksinu podobne spojine pri ljudeh in sesalcih“, Svetovna zdravstvena organizacija, 2005.

21.

V primerih, kadar ta nevarna snov spada v kategorijo P5a vnetljive tekočine ali P5b vnetljive tekočine, se za namene te direktive uporabljajo najmanjše količine za razvrstitev.

(1)  Številka CAS je navedena le za ponazoritev.

(*1)  Če zmes brez natrijevega hipoklorita ne bi bila razvrščena v kategorijo 1 akutne nevarnosti za vodno okolje [H400].

(2)  Več napotkov o opustitvi preskusa je na voljo v opisu metode A.14, glej Uredbo Komisije (ES) št. 440/2008 z dne 30. maja 2008 o določitvi testnih metod v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L 142, 31.5.2008, str. 1).

(3)  UL L 147, 9.6.1975, str. 40.

(4)  15,75 mas. % dušika zaradi amonijevega nitrata ustreza 45 % amonijevemu nitratu.

(5)  24,5 mas. % dušika zaradi amonijevega nitrata ustreza 70 % amonijevemu nitratu.

(6)  UL L 304, 21.11.2003, str. 1.

(7)  28 mas. % dušika zaradi amonijevega nitrata ustreza 80 % amonijevemu nitratu.

PRILOGA II

Najmanjši obseg podatkov in informacij, ki jih je treba obravnavati v varnostnem poročilu iz člena 10

1.

Informacije o sistemu upravljanja in organiziranosti organizacije za preprečevanje večjih nesreč.

Te informacije vsebujejo elemente, navedene v Prilogi III.

2.

Predstavitev okolja organizacije:

(a)

opis organizacije in njenega okolja, vključno z zemljepisno lego, vremenskimi, geološkimi in hidrografskimi razmerami ter po potrebi njeno zgodovino;

(b)

opredelitev obratov in drugih dejavnosti organizacije, ki bi lahko pomenili nevarnost večje nesreče;

(c)

na podlagi razpoložljivih informacij opredelitev sosednjih organizacij ter drugih naprav, ki ne spadajo v področje uporabe te direktive, območij in posegov v prostor, ki bi lahko povzročili ali povečali tveganje ali posledice večje nesreče in verižnih učinkov;

(d)

opis območij, na katerih se lahko zgodi večja nesreča.

3.

Opis obrata:

(a)

opis glavnih dejavnosti in proizvodov delov organizacije, ki so pomembni z vidika varnosti, virov tveganj za večje nesreče in razmer, v katerih bi se takšna večja nesreča lahko zgodila, skupaj z opisom predlaganih preventivnih ukrepov;

(b)

opis procesov, zlasti načinov delovanja; kadar je ustrezno ob upoštevanju razpoložljivih informacij o primerih najboljših praks;

(c)

opis nevarnih snovi:

(i)

seznam nevarnih snovi, ki vključuje:

opredelitev nevarnih snovi: kemijsko ime, številko CAS, ime v skladu z nomenklaturo IUPAC,

največjo količino nevarnih snovi, ki so ali bi lahko bile prisotne;

(ii)

fizikalne, kemijske in toksikološke lastnosti ter navedba takojšnjih ali poznejših nevarnosti za človekovo zdravje in okolje;

(iii)

fizikalne lastnosti in kemijska reaktivnost pri običajnih pogojih uporabe ali predvidljivih pogojih ob nesreči.

4.

Opredelitev in analiza tveganj zaradi nesreč ter načini preprečevanja:

(a)

podroben opis predvidenih potekov mogočih večjih nesreč in njihove verjetnosti ali pogojev, pod katerimi se lahko zgodijo, vključno s povzetkom dogodkov, ki lahko vplivajo na povzročitev vsakega od teh predvidenih potekov, pri čemer so njihovi vzroki lahko v obratu ali zunaj njega, zlasti:

(i)

obratovalni vzroki;

(ii)

zunanji vzroki, kot so tisti, povezani z verižnimi učinki, napravami, ki ne spadajo v področje uporabe te direktive, območji in posegi v prostor, ki bi lahko povzročili ali povečali tveganje ali posledice večje nesreče;

(iii)

naravni vzroki, na primer potresi ali poplave;

(b)

ocena obsega in resnosti posledic ugotovljenih večjih nesreč, vključno z zemljevidi, slikami ali, če je to primerno, enakovrednimi opisi, ki prikazujejo območja, za katera je verjetno, da lahko nanje vplivajo takšne nesreče v organizaciji;

(c)

pregled preteklih nesreč in dogodkov, ki vključujejo enake snovi in uporabljene postopke, upoštevanje spoznanj, pridobljenih na podlagi teh nesreč, in izrecno sklicevanje na posebne ukrepe, sprejete za preprečevanje takšnih nesreč;

(d)

opis tehničnih parametrov in opreme, ki se uporablja za varnost obratov.

5.

Zaščitni in intervencijski ukrepi za omejitev posledic večje nesreče:

(a)

opis opreme, nameščene v obratu, za omejitev posledic večjih nesreč za človekovo zdravje in okolje, na primer sistemi za odkrivanje/zaščito, tehnične naprave za omejevanje obsega nenamernih izpustov, vključno z vodnimi razpršili; zaščitami pred hlapi; lovilnimi posodami ali zbiralniki za izredne razmere; zapornimi ventili; sistemi inertnosti; zadrževanjem vode za gašenje;

(b)

organiziranost alarmiranja in intervencije;

(c)

opis notranjih ali zunanjih virov, ki jih je mogoče aktivirati;

(d)

opis tehničnih in netehničnih ukrepov za zmanjšanje posledic večjih nesreč.

PRILOGA III

Informacije iz člena 8(5) in člena 10 o sistemu upravljanja varnosti in organiziranosti organizacije za preprečevanje večjih nesreč

Pri izvajanju upravljavčevega sistema upravljanja varnosti se upoštevajo naslednje točke:

(a)

sistem upravljanja varnosti mora biti sorazmeren z nevarnostmi, industrijskimi dejavnostmi in zapletenostjo organiziranosti organizacije ter mora temeljiti na oceni tveganj; vključevati bi moral del splošnega sistema upravljanja, ki zajema organizacijsko strukturo, odgovornosti, prakse, postopke ter procese in vire za določanje in izvajanje politike preprečevanja večjih nesreč (MAPP);

(b)

sistem upravljanja varnosti obravnava naslednje vsebine:

(i)

organiziranost in osebje – vloge in odgovornosti osebja, ki sodeluje pri obvladovanju večjih nevarnosti na vseh ravneh organizacije, skupaj z ukrepi, sprejetimi za ozaveščenost o potrebi po nenehnem izboljševanju. Opredelitev potreb po usposabljanju takega osebja in zagotavljanje tako opredeljenega usposabljanja. Sodelovanje zaposlenih in podizvajalskega osebja, ki dela v organizaciji, pomembnih z vidika varnosti;

(ii)

opredelitev in oceno večjih nevarnosti – sprejetje in izvajanje postopkov za sistematično opredelitev večjih nevarnosti, ki lahko nastanejo pri običajnem in izrednem obratovanju, vključno z morebitnimi podizvajalskimi dejavnostmi, ter oceno njihove verjetnosti in resnosti;

(iii)

nadzor nad obratovanjem – sprejetje in izvajanje postopkov in navodil za varno obratovanje, vključno z vzdrževanjem obrata, procesi in opremo, ter za upravljanje alarmov in začasne zaustavitve; upoštevanje razpoložljivih informacij o najboljših praksah pri spremljanju in nadzoru za zmanjševanje tveganja izpada sistema; upravljanje in nadzor tveganj, povezanih s staranjem opreme, nameščene v organizaciji, in korozijo; popis opreme organizacije, strategija in metodologija za spremljanje in nadzor stanja opreme; ustrezni nadaljnji ukrepi in vsi potrebni protiukrepi;

(iv)

obvladovanje sprememb – sprejetje in izvajanje postopkov za načrtovanje sprememb pri obratih, procesih ali skladiščnih prostorih ali za oblikovanje novih obratov, procesov ali skladiščnih prostorov;

(v)

načrtovanje za ukrepanje ob nesrečah – sprejetje in izvajanje postopkov za opredelitev predvidljivih nesreč s sistematično analizo ter postopkov za pripravo, preskus in pregled načrtov ukrepov ob nesrečah za odziv na te nesreče ter za zagotavljanje posebnega usposabljanja za zadevno osebje. Takšno usposabljanje se zagotovi celotnemu osebju, ki dela v organizaciji, vključno z ustreznim podizvajalskim osebjem;

(vi)

spremljanje učinkovitosti – sprejetje in izvajanje postopkov za tekoče ocenjevanje skladnosti s cilji MAPP upravljavca za preprečevanje večjih nesreč in sistema upravljanja varnosti ter mehanizmov za preiskave in korektivno ukrepanje v primeru neskladnosti. Postopki vključujejo sistem upravljavca za poročanje o večjih nesrečah ali „skorajšnjih nesrečah“, zlasti tistih, ki vključujejo neučinkovitost zaščitnih ukrepov, ter njihovo preiskavo in nadaljnje ukrepanje na podlagi pridobljenih spoznanj. Postopki lahko vključujejo tudi kazalnike učinkovitosti, kot so kazalniki varnega obratovanja (SPI) in/ali druge ustrezne kazalnike;

(vii)

revizija in pregled – sprejetje in izvajanje postopkov za redno sistematično ocenjevanje MAPP ter učinkovitosti in primernosti sistema upravljanja varnosti, dokumentiran pregled uspešnosti politike in sistema upravljanja varnosti ter njegovo posodabljanje, ki ga izvaja višje vodstvo, vključno z upoštevanjem in vključitvijo potrebnih sprememb, opredeljenih pri reviziji in pregledu.

PRILOGA IV

Podatki in informacije, ki jih je treba vključiti v načrte ukrepov ob nesrečah iz člena 12

1.

Načrti ukrepov v organizaciji ob nesrečah:

(a)

imena ali položaji oseb, pooblaščenih za sprožitev postopkov ob nesrečah, in ime osebe, odgovorne za sprejetje blažilnih ukrepov v organizaciji ter njihovo usklajevanje;

(b)

ime in položaj osebe, ki je odgovorna za povezavo z organom, odgovornim za načrt ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah;

(c)

za predvidljive razmere ali dogodke, ki bi lahko bili pomembni za povzročitev večje nesreče, opis ukrepov za obvladovanje razmer ali dogodkov in za omejitev njihovih posledic, vključno z opisom varnostne opreme in razpoložljivih virov;

(d)

ureditve za omejevanje tveganja za osebe v organizaciji, vključno z načini opozarjanja in pričakovanim ravnanjem oseb po prejemu opozorila;

(e)

ureditve za zagotavljanje zgodnjega obveščanja organa, odgovornega za začetek izvajanja načrta ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah, vrsta informacij, ki jih mora vsebovati začetno opozorilo, in ukrepi za zagotavljanje podrobnejših informacij, takoj ko so na voljo;

(f)

po potrebi ureditve za usposabljanje osebja za naloge, ki jih bo moralo opravljati, in, če je ustrezno, za usklajevanje usposabljanja s službami zunaj organizacije za ukrepanje ob nesrečah;

(g)

ureditve za zagotavljanje pomoči z blažilnimi ukrepi zunaj organizacije.

2.

Načrti ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah:

(a)

imena ali položaji oseb, pooblaščenih za sprožitev postopkov ob nesrečah, in oseb, pooblaščenih za sprejetje blažilnih ukrepov zunaj organizacije ter njihovo usklajevanje;

(b)

ureditve za sprejemanje zgodnjih opozoril o dogodkih ter za postopke alarmiranja in pozivanja;

(c)

ureditve za usklajevanje virov, potrebnih za izvajanje načrta ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah;

(d)

ureditve za zagotavljanje pomoči z blažilnimi ukrepi v organizaciji;

(e)

ureditve za blažilne ukrepe zunaj organizacije, vključno z odzivi na predvidene poteke večjih nesreč v skladu z varnostnim poročilom in ob upoštevanju mogočih verižnih učinkov, tudi na tiste, ki vplivajo na okolje;

(f)

ureditve za posebno obveščanje javnosti in vseh sosednjih organizacij ali naprav, ki ne spadajo v področje uporabe te direktive, v skladu s členom 9 o nesreči in o tem, kako bi bilo treba ob nesreči ravnati;

(g)

ureditve za obveščanje služb drugih držav članic za ukrepanje ob nesrečah o večji nesreči z možnimi čezmejnimi posledicami.

PRILOGA V

Informacije za javnost v skladu s členom 14(1) in točko (a) člena 14(2)

DEL 1

Za vse organizacije, zajete v tej direktivi:

1.

Ime ali trgovsko ime upravljavca in poln naslov zadevne organizacije.

2.

Potrditev, da za organizacijo veljajo predpisi in/ali upravne določbe za izvajanje te direktive ter da je bila priglasitev iz člena 7(1) ali varnostno poročilo iz člena 10(1) predloženo pristojnemu organu.

3.

Enostavna obrazložitev ene ali več dejavnosti, ki se izvajajo v organizaciji.

4.

Splošna imena ali, v primeru nevarnih snovi iz dela 1 Priloge I, generična imena ali kategorije nevarnosti zadevnih nevarnih snovi, prisotnih v organizaciji, ki bi lahko povzročile večjo nesrečo, z enostavno navedbo njihovih glavnih nevarnih lastnosti.

5.

Splošne informacije o načinu opozarjanja javnosti, če bo potrebno; ustrezne informacije o pravilnem ravnanju ob večji nesreči ali navedba mesta, kjer so te informacije dostopne v elektronski obliki.

6.

Datum zadnjega ogleda na kraju samem v skladu s členom 20(4) ali navedba mesta, kjer je ta informacija dostopna v elektronski obliki; informacije o tem, kje je mogoče dobiti podrobnejše informacije o inšpekcijskem pregledu in povezanim inšpekcijskim načrtom, v skladu z zahtevami člena 22.

7.

Podrobnosti o tem, kje je mogoče dobiti dodatne pomembne informacije, v skladu z zahtevami iz člena 22.

DEL 2

Pri organizacijah višje stopnje, poleg informacij iz dela 1 te priloge:

1.

Splošne informacije o vrstah nevarnosti večjih nesreč, vključno z njihovimi morebitnimi učinki na človekovo zdravje in okolje, ter povzetek glavnih predvidenih potekov večjih nesreč in nadzorni ukrepi za njihovo obravnavanje.

2.

Potrditev, da mora upravljavec za obravnavo večjih nesreč in zmanjševanje njihovih učinkov ustrezno ukrepati na kraju samem, pri čemer mora zlasti vzpostaviti povezavo s službami za ukrepanje ob nesrečah.

3.

Ustrezne informacije iz načrta ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah, namenjenih odpravljanju posledic nesreče zunaj organizacije. To bi moralo vključevati nasvete za sodelovanje z vsemi navodili ali zahtevami služb za ukrepanje ob nesrečah v času nesreče.

4.

Kadar je primerno, navedba, ali je organizacija blizu ozemlja druge države članice in pomeni možnost večje nesreče s čezmejnimi učinki v skladu s Konvencijo Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč.

PRILOGA VI

Merila za uradno obveščanje Komisije o večji nesreči, kot je določeno v členu 18(1)

I.   Komisijo je treba uradno obvestiti o vsaki večji nesreči iz odstavka 1 ali nesreči, ki ima najmanj eno od posledic iz odstavkov 2, 3, 4 in 5.

1.   Vključene nevarne snovi

Vsak požar ali eksplozija ali nenamerni izpust nevarne snovi, pri katerem je količina vključene nevarne snovi najmanj 5 % količine za razvrstitev iz stolpca 3 dela 1 ali stolpca 3 dela 2 Priloge I.

2.   Poškodbe oseb in škoda na nepremičninah:

(a)

smrt;

(b)

šest oseb je poškodovanih v organizaciji in hospitaliziranih najmanj 24 ur;

(c)

ena oseba zunaj organizacije je hospitalizirana najmanj 24 ur;

(d)

stanovanjski objekt(-i) zunaj organizacije je (so) poškodovan(-i) in neuporaben(-ni) zaradi nesreče;

(e)

evakuacija ali zadržanje oseb v notranjih prostorih za več kot 2 uri (število ljudi × ure): vrednost je najmanj 500;

(f)

motnje pri dobavi pitne vode, elektrike, plina ali telefonskih storitev za več kot 2 uri (število ljudi × ure): vrednost je najmanj 1 000.

3.   Neposredna škoda za okolje:

(a)

stalna ali dolgoročna škoda za kopenske habitate:

(i)

0,5 ha ali več habitata, pomembnega za okolje ali ohranjanje in zaščitenega z zakonodajo;

(ii)

10 hektarov ali več širšega območja habitata, vključno s kmetijskimi zemljišči;

(b)

znatna ali dolgoročna škoda za habitate celinskih voda in morja:

(i)

10 km ali več reke ali kanala;

(ii)

1 ha ali več jezera ali ribnika;

(iii)

2 ha ali več delte;

(iv)

2 ha ali več obale ali odprtega morja;

(c)

znatna škoda za vodonosnik ali podzemno vodo:

1 ha ali več.

4.   Škoda na premoženju:

(a)

škoda na premoženju v organizaciji: najmanj 2 000 000 EUR;

(b)

škoda na premoženju zunaj organizacije: najmanj 500 000 EUR.

5.   Čezmejna škoda

Vsaka večja nesreča, pri kateri je neposredno vključena nevarna snov in ki ima učinke zunaj ozemlja zadevne države članice.

II.   Komisijo bi bilo treba uradno obvestiti o nesrečah ali „skorajšnjih nesrečah“, za katere države članice menijo, da so s tehničnega vidika pomembne za preprečevanje večjih nesreč in omejevanje njihovih posledic, čeprav ne dosegajo zgornjih količinskih meril za obveščanje.

PRILOGA VII

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 96/82/ES

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1

Člen 2(1), prvi pododstavek

Člen 2(1) in člen 3(2) in (3)

Člen 2(1), drugi pododstavek

Člen 3(12)

Člen 2(2)

Člen 3(1)

Člen 3(1)

Člen 3(2)

Člen 3(8)

Člen 3(3)

Člen 3(9)

Člen 3(4)

Člen 3(10)

Člen 3(5)

Člen 3(13)

Člen 3(6)

Člen 3(14)

Člen 3(7)

Člen 3(15)

Člen 3(8)

Člen 3(16)

Člen 3(2) do (7), člen 3(11) in (12) ter člen 3(17) do (19)

Člen 4

Člen 2(2), prvi pododstavek, točke (a) do (f) in (h)

Člen 2(2), prvi pododstavek, točka (g), in člen 2(2), drugi pododstavek

Člen 4

Člen 5

Člen 5

Člen 6(1)

Člen 7(2)

Člen 6(2), točke (a) do (g)

Člen 7(1), točke (a) do (g)

Člen 6(3)

Člen 7(3)

Člen 6(4)

Člen 7(4), točke (a) do (c)

Člen 7(4), točka (d)

Člen 7(1)

Člen 8(1)

Člen 8(2), točki (a) in (b)

Člen 7(1a)

Člen 8(2), točka (a)

Člen 7(2)

Člen 8(5)

Člen 7(3)

Člen 8(3)

Člen 8(4)

Člen 8(5)

Člen 8(1) in (2)

Člen 9(1) in (2)

Člen 9(2)

Člen 9(1)

Člen 10(1)

Člen 9(2), prvi pododstavek

Člen 10(2)

Člen 9(2), drugi pododstavek

Člen 9(3)

Člen 10(3)

Člen 9(4)

Člen 10(6)

Člen 9(5)

Člen 10(5)

Člen 9(6)

Člen 10(4)

Člen 10

Člen 11

Člen 11(1), točki (a) in (b)

Člen 12(1), točki (a) in (b), ter člen 12(2)

Člen 11(1), točka (c)

Člen 12(1), točka (c)

Člen 11(2)

Člen 12(3)

Člen 11(3)

Člen 12(4) in (5)

Člen 11(4)

Člen 12(6), prvi pododstavek

Člen 11(4a)

Člen 12(6), drugi pododstavek

Člen 11(5)

Člen 12(7)

Člen 11(6)

Člen 12(8)

Člen 12(1), prvi pododstavek

Člen 13(1)

Člen 12(1), drugi pododstavek

Člen 13(2)

Člen 12(1)(a)

Člen 12(2)

Člen 13(3)

Člen 13(4)

Člen 13(1), prvi pododstavek

Člen 14(2), prvi pododstavek, točka (a), in člen 14(2), drugi pododstavek, drugi stavek

Člen 13(1), drugi pododstavek, prvi in tretji stavek

Člen 14(2), drugi pododstavek, zadnji stavek

Člen 13(1), drugi pododstavek, drugi stavek

Člen 14(1)

Člen 13(1), tretji pododstavek

Člen 14(2), drugi pododstavek, prvi stavek

Člen 14(1), drugi stavek

Člen 13(2)

Člen 14(3)

Člen 13(3)

Člen 14(4)

Člen 13(4), prvi stavek

Člen 14(2), točka (b)

Člen 13(4), drugi in tretji stavek

Člen 22(3), prvi in drugi pododstavek

Člen 13(5)

Člen 15(1)

Člen 13(6)

Člen 14(2), točka (c)

Člen 15(2) do (7)

Člen 14(1)

Člen 16

Člen 14(2)

Člen 17

Člen 15(1), točke (a) do (d)

Člen 18(1), točke (a) do (d), in člen 18(2), prvi pododstavek

Člen 15(2), prvi pododstavek

Člen 18(1), točka (e), in člen 18(3)

Člen 15(2), drugi pododstavek

Člen 18(2), drugi pododstavek

Člen 15(3)

Člen 18(4)

Člen 16

Člen 6(1)

Člen 6(2) in (3)

Člen 17

Člen 19

Člen 18(1)

Člen 20(1) in (2)

Člen 18(2), točka (a)

Člen 20(4)

Člen 18(2), točki (b) in (c)

Člen 20(7)

Člen 18(3)

Člen 20(11)

Člen 20(3), (5), (6), (8), (9) in (10)

Člen 19(1)

Člen 21(1)

Člen 19(1a), prvi pododstavek

Člen 21(3), prvi pododstavek

Člen 19(1a), drugi pododstavek

Člen 21(3), drugi pododstavek

Člen 19(2), prvi pododstavek

Člen 21(4)

Člen 19(2), drugi pododstavek

Člen 21(6)

Člen 19(3)

Člen 21(7)

Člen 21(5)

Člen 19(4)

Člen 21(2)

Člen 20(1), prvi pododstavek

Člen 22(1)

Člen 20(1), drugi pododstavek

Člen 22(2)

Člen 20(2)

Člen 23

Člen 24

Člen 21(1)

Člen 25

Člen 21(2)

Člen 21(5)

Člen 22

Člen 27

Člen 23

Člen 32

Člen 24

Člen 31

Člen 25

Člen 33

Člen 26

Člen 34

Člen 26 in členi 28 do 30

Priloga I, uvodni odstavki

Priloga I, uvod, odstavki 1 do 5

Priloga I, opombe k Prilogi I, opombe 1 do 3

Priloga I, uvod, odstavka 6 in 7

Priloga I, del 1

Priloga I, del 2

Priloga I, del 1, opombe k delu 1, opombe 1 do 6

Priloga I, opombe k Prilogi I, opombe 13 do 18

Priloga I, del 1, opombe k delu 1, opomba 7

Priloga I, opombe k Prilogi I, opomba 20

Priloga I, opombe k Prilogi I, opomba 7

Priloga I, del 2

Priloga I, del 1

Priloga I, del 2, opombe k delu 2, opomba 1

Priloga I, opombe k Prilogi I, opombe 1, 5 in 6

Priloga I, del 2, opombe k delu 2, opomba 2

Priloga I, opombe k Prilogi I, opombe 8 do 10

Priloga I, del 2, opombe k delu 2, opomba 3

Priloga I, opombe k Prilogi I, opombe 11.1, 11.2 in 12

Priloga I, del 2, opombe k delu 2, opomba 4

Priloga I, opombe k Prilogi I, opomba 4

Priloga II, deli I do III

Priloga II, točke 1 do 3

Priloga II, del IV, točka A

Priloga II, točka 4(a)

Priloga II, točka 4(a), postavke (i) do (iii)

Priloga II, del IV, točka B

Priloga II, točka 4(b)

Priloga II, točka 4(c)

Priloga II, del IV, točka C

Priloga II, točka 4(d)

Priloga II, del V, točke A do C

Priloga II, točka 5(a) do (c)

Priloga II, del V, točka D

Priloga II, točka 5(d)

Priloga III, uvodni odstavek ter točki (a) in (b)

Priloga III, uvodni odstavek in točka (a)

Člen 8(1) in (5)

Priloga III, točka (c), postavke (i) do (iv)

Priloga III, točka (b), postavke (i) do (iv)

Priloga III, točka (c), postavke (v) do (vii)

Priloga III, točka (b), postavke (v) do (vii)

Priloga IV

Priloga IV

Priloga V, točka 1

Priloga V, del 1, točka 1

Priloga V, točka 2

Priloga V, točke 3 do 5

Priloga V, del 1, točke 2 do 4

Priloga V, točka 6

Priloga V, del 2, točka 1

Priloga V, točki 7 in 8

Priloga V, del 1, točka 5

Priloga V, del 1, točka 6

Priloga V, točki 9 in 10

Priloga V, del 2, točki 2 in 3

Priloga V, točka 11

Priloga V, del 1, točka 7

Priloga V, del 2, točka 4

Priloga VI, I

Priloga VI, del I

Priloga VI, II

Priloga VI, del II

Priloga VII


Top